Članki za dušo

14.972 Responses to Članki za dušo

1. Hvala says:

   12. julija, 2021 at 19:17

   RAZMIŠLJANJE ……

   Večkrat smo že načeli temo o TRPLJENJU. Dozdeva pa se mi, da se nekateri ljudje v svetu ne morejo in se ne želijo sprijazniti s trpljenjem- do takrat dokler Bog ne odloči drugače, ampak ga s vso silo odrivajo od sebe. ČE BI POSLUŠALI KAR JE JEZUS POVEDAL, POTEM BI REAGIRALI DRUGAČE.

   Jezus je rekel: Na svetu imate stisko, toda bodite pogumni: jaz sem svet premagal.« (Jn 16,33).
   —————————————————————————————————————
   Jezus ni zamolčal, da dokler živimo ne bo trpljenja, preizkušenj, stisk itd….Zakaj ga ne poslušamo in ravnamo po svoji pameti? ČLOVEŠKA PAMET VELEVA TRPLJENJE ŽE V KALI ZATRETI.

   ČLOVEK NE MORE BITI POSLUŠEN BOGU, ČE NE POZNA BOŽJE BESEDE.

   V 5 Mojzesovi knjigi 28, 15-69 pravi: ČE PA NE BOŠ POSLUŠAL GLASU GOSPODA , SVOJEGA BOGA, DA BI VESTNO IZPOLNJEVAL VSE NJEGOVE ZAPOVEDI IN ZAKONE , KI TI JIH DANES ZAPOVEDUJEM, BODO PRIŠLA NADTE IN TE ZADELA VSA TALE PREKLETSTVA- ki si jih lahko vse preberete v Svetem Pismu.

   Prekletstvo se prenaša rodove naprej.

   Č e v molitvi Boga za nekaj prosimo, v veri potem pa čakamo na Božji odgovor.
   Nemogoče je uživati v čakanju, ČE NE ZNAMO ČAKATI POTRPEŽLJIVO,

   PONOS PREPREČI POTRPEŽLJIVO ČAKANJE V STISKI, KER SE PONOSNA OSEBA CENI TAKO VISOKO, DA VERJAME, DA NIKOLI NE BI SMELA PRESTATI NIČESAR NEVŠEČNEGA.
   ———————————————————————————————————————————————————

   V življenju je potrebno ohraniti pozitiven pogled in naravnanost. Ohraniti je potrebno pozitivne misli.

   JEZUS JE PRESTAL MNOGO STISK, TRPLJENJA. O NJEM SO LAGALI. NJEGOVI UČENCI SO GA ZAPUSTILI, KO JIH JE NAJBOLJ POTREBOVAL, POSMEHOVALI SO SE MU, BIL JE OSAMLJEN, NERAZUMLJEN IN ŠE OGROMNO DRUGIH NESPODBUDNIH STVARI JE DOŽIVEL.

   Kljub vsem tem negativnostim je ostal POZITIVEN. Tudi mi ostanimo v stiskah in trpljenju vedri, ne potrti.

   Potrebno je razumeti, da je vzrok potrtosti ta, da satan napada dušo.

   Ljudje so pogosto potrti zato, ker nekaj potrebujejo, a to iščejo na napačnem kraju, kar še poveča težavo.

   V Jeremiju 2,13 Gospod pravi:

   Saj je moje ljudstvo storilo dvojno hudobijo:
   zapustili so mene,
   studenec žive vode,
   in si izkopali kapníce,
   razpokane kapníce,
   ki ne držijo vode.

   Če človek išče napačno stvar, bo vedno razočaran, razočaranje pa odpre vrata potrtosti.

   Še enkrat ponavljam: KDOR NE POSLUŠA BOŽJE BESEDE IN PO NJEJ NE ŽIVI, JE IZBRAL SMRT.

   Odgovori
   • Hvala says:

     12. julija, 2021 at 19:35

     Pripis: TUDI TRPLJENJE JE BOŽJI BLAGOSLOV!

     Odgovori
2. Hvala says:

   12. julija, 2021 at 18:23

   POSLUŠNOST IN NEPOSLUŠNOST: OBE IMATA POSLEDICE (Joyce Mejer)
   :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

   Naša odločitev, ali bomo poslušali Boga ali ne, ne vpliva le na nas, temveč tudi na množico drugih. Samo pomislite na to; koliko boljša bi bila življenja Izraelcev, če bi nemudoma poslušali Boga. Mnogi med njimi in njihovimi otoki so umrli v puščavi, ker se niso želeli podvreči Božjim potem.

   Njihove odločitve so vplivale na njihove otroke, pa tudi na naše. VAŠA ODLOČITEV, DA BOSTE POSLUŠALI BOGA, VPLIVA NA DRUGE ; KO SE ODLOČITE BITI NEPOSLUŠNI, TO PRAV TAKO VPLIVA TUDI NA DRUGE. MORDA BOSTE NEPOSLUŠNI BOGU IN SE ODLOČILI OSTATI V PUŠČAVI , VENDAR, PROSIM, ČE IMATE OTROKE ALI PA JIH BOSTE KDAJ IMELI, POMNITE, DA JIH BO VAŠA ODLOČITEV ZADRŽALA SKUPAJ Z VAMI.

   MORDA BO VAŠIM OTROKOM USPELO IN SE SAMI REŠIJO, KO ODRASTEJO, VENDAR VAM LAHKO ZAGOTOVIM, DA BODO MORALI PLAČATI CENO ZA VAŠO NEPOSLUŠNOST.
   :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

   Morda bi bilo vaše življenje sedaj boljše, če bi se kdo v vaši preteklosti odločil poslušati Boga.

   POSLUŠNOST JE DALJNOSEŽNA ; ZAPRE VRATA PEKLAIN ODPRE NEBEŠKA OKNA (Bitka v umu).
   ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

   Sama se že velikokrat napisala, da grehi-neizpovedani, neobžalovani itd… in nerazčiščene zadeve prednikov zelo vplivajo na potomce. Da je temu tako, lahko poslušate eksorciste.

   Včasih smo prisotni množični jezi staršev na otroke, vidijo njihove napake, vidijo, da so zašli, vendar samo zahtevajo od otrok, da bodo takšni kot so si oni zamislili v svojih glavah, da bodo to in ono naredili. Vendar je potrebno najprej začeti vsak pri samemu sebi in se vprašati: SEM JAZ POSLUŠEN BOGU ALI PA DELAM PO SVOJI PAMETI, NE UBOGAM BOGA? Vedno moramo najprej pri sebi pogledati, kaj delamo narobe.

   Naša poslušnost ali neposlušnost Bogu se bo vlekla in prenašala na rodove naprej. Neposlušnost pride zaradi nevere. ČE NEKDO NE MORE VEROVATI, NIMA ZAUPANJA V BOGA, NAJ TO POVE JEZUSU IN PROSI, DA MU POMAGA. SAJ TO NI TEŽKO POVEDATI, MAR NE?

   Neubogljivost je neupoštevanje Gospodovega glasu in vsega, o čemer Bog spregovori z nami osebno, ne le kršitev deset zapovedi.

   Naši potomci rodove naprej bodo plačevali ceno za našo neubogljivost in neposlušnost Bogu.

   Odgovori
3. Miro says:

   12. julija, 2021 at 17:12

   »NE MISLITE, DA SEM PRIŠEL ZATO, DA PRINESEM MIR …« – MED VZNEMIRJAJOČE IZJAVE V SVETEM PISMU SPADA TUDI BESEDA O MIRU IN MEČU, KI JO JE JEZUS NAMENIL TISTIM, KI SO SE ODLOČALI HODITI ZA NJIM

   IZ SVETEGA EVANGELIJA PO MATEJU (Mt 10,34-11,1)

   Hoja za Kristusom

   »Ne mislite, da sem prišel zato, da prinesem mir na zemljo; nisem prišel, da prinesem mir, ampak meč. Prišel sem, da ločim človeka od njegovega očeta, hčer od njene matere, snaho od njene tašče; in človekovi sovražniki bodo njegovi domači. Kdor ima rajši očeta ali mater kakor mene, ni mene vreden; in kdor ima rajši sina ali hčer kakor mene, ni mene vreden. Kdor ne sprejme svojega križa in ne hodi za menoj, ni mene vreden. Kdor najde svoje življenje, ga bo izgubil, in kdor izgubi svoje življenje zaradi mene, ga bo našel.«

   Plačilo

   »Kdor sprejme vas, sprejme mene; in kdor sprejme mene, sprejme tistega, ki me je poslal. Kdor sprejme preroka, ker je ta imenovan prerok, bo dobil plačilo preroka; in kdor sprejme pravičnega, ker je ta imenovan pravični, bo dobil plačilo pravičnega. Kdor dá piti samo kozarec hladne vode enemu izmed teh malih, ker je ta imenovan učenec, resnično, povem vam, ne bo izgubil svojega plačila.«

   Ko je Jezus končal naročila svojim dvanajsterim učencem, je šel od tam naprej učit in oznanjat po njihovih mestih.

   https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Mt+10%2C34-11%2C1&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

   RAZLAGA BOŽJE BESEDE (Ervin Mozetič)

   V Svetem pismu imamo kar nekaj mest in izjav, ki jih težko razumemo, ki nas vznemirijo ali celo razjezijo. Verjetno so za koga kdaj tudi takšni deli Svetega pisma razlog, da knjigo odloži, da se naveliča branja, češ saj tega sodobni človek ne more razumeti, preveč je nasprotij. Lahko pa so prav takšna manj razumljiva mesta izziv, da se ob njih ustavimo in začnemo kopati po rudniku Besede.

   Med vznemirjajoče izjave v Svetem pismu spada tudi beseda o miru in meču, ki jo je Jezus namenil tistim, ki so se odločali hoditi za njim. S stališča sodobnega političnega marketinga, kjer je veljavna deviza čim bolj všečno govorjenje, čim manj vznemirjanja z resnicami, ki jih ljudje ne želijo slišati, je bil Jezusov nagovor poslušalcem sila čuden in neprivlačen.

   Nedvomno je evangelij oznanilo miru v najbolj temeljni razsežnosti, ki razkriva bistvo Boga, ki ga oznanja. Bog se je že v zgodovini Izraela razodeval kot Bog miru in zvestobe, njegovo kraljevanje pa čas miru in varnosti. Hrepenenje po miru in spravi je bilo gonilo mesijanskih pričakovanj. Jezusovo rojstvo je pomenilo oznanilo miru za vse ljudi, njegovo življenje in odrešenjska smrt na križu pa počelo miru, ki ustvarja novega človeka.

   Mir je božji dar in za njegovo sprejetje je potrebna brezkompromisna odpoved zlu in zaupanje v Darovalca. Meč lahko predstavlja ostrino boja proti zlu in radikalnost odločitve.

   Meč torej ne pomeni človeške sile ali oblasti, na katero bi morali računati in s katero bi zmagovali. Na kaj so stavili takrat, ko jih je Jezus prvič poslal oznanjat? Odšli so na njegovo besedo. Odšli so, ker jih je poslal, ker so mu verjeli. To je torej meč oznanjevalcev. Njegova beseda je edini meč, ki lahko zagotovi evangeliju zmago. To je beseda o moči in zvestobi Boga, ki bo ostala večno.

   Jezusova beseda je torej meč, ki ne pusti nikogar, ki jo sprejme, v nekem navideznem miru. To je beseda, ki vznemirja, ki terja odločen odgovor. V kraljestvo evangelija so povabljeni vsi, a žal vsi ne bodo vstopili. Besede evangelija so namenjene vsem, a žal jih vsi ne razumejo. Razumevanje pa ni v prvi vrsti odvisno od učenih razlag ali od izobrazbe, temveč od našega poguma, da pustimo, da nas te besede vznemirijo, torej od naše pripravljenosti, želje, da bi se spreobrnili.

   Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

   Mir, ki nam ga podarja Gospod Jezus, ni nek spokojen mir, mir duhovnega udobja, mir duhovne ležernosti … Za sprejetje miru, ki nam ga podarja Gospod, – in to je mir, ki nam ga ta svet ne more dati, – je nujen vsakodnevni duhovni boj za dobro, duhovni boj za ljubezen v moči Svetega Duha. Za potrebno pomoč v tem duhovnem boju se v molitvi obrnimo na Svetega Duha.

   MOLITEV K SVETEMU DUHU

   Pridi, Sveti Duh! Razsvêtli moj razum, da bom spoznal tvoje zapovedi. Okrêpi mi srce zoper sovražnikove zvijače, vžgi mojo voljo … Slišal sem tvoj glas in nočem se zakrkniti ter se upirati z besedami: kasneje …, jutri. Nunc coepi! Zdaj! Naj se ne zgodi, da jutrišnjega dne zame ne bi bilo. O, Duh resnice in modrosti, Duh umnosti in svèta, Duh radosti in miru! Hočem, kar hočeš; hočem, ker hočeš; hočem, kakor hočeš; hočem, kadar hočeš … (Sv. Jožefmarija Escrivá)

   Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!

   Odgovori
4. Hvala says:

   12. julija, 2021 at 10:32

   GREH PRINAŠA NESREČO

   KO IZBEREMO ŽIVLJENJE GREHANAMESTO POSLUŠNOSTI BOGU,
   IZKUSIMO BEDO V SVOJI DUŠI

   ŽIVLJENJE GREHA JE ŽIVLJENJE, NAPOLJNENO Z NESREČAMI
   ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

   Gospodova beseda nam govori, da nas bo naš greh
   našel (prim. 2Mz 32,23). Greh prinese nesrečo in
   poslušnost prinese blagoslov (prim. 5Mz, 28).
   Mogoče se zdi, da je kdo s svojimi grehi neko
   obdobje prav tako uspešen. Nekaj časa se zdi takšno
   življenje prav tako dobro kot življenje brez greha,
   vendar bodo na koncu posledice o izbiri, ki so jo
   naredili sami.

   Ko izberemo življenje greha namesto poslušnosti
   Bogu, izkusimo bedo v svoji duši. Človek je več
   kakor telo, ki je narejeno iz mesa in kosti. Je duh in
   ima dušo, ki vključuje misel, voljo in čustva.
   Grešniki trpijo v svojem duhu. Napolnjeni so z
   duhovnim strahom in vseeno je, kaj naredijo ali
   posedujejo, kajti nič jih popolnoma ne zadovolji.
   Čustveno trpijo. Odkar so se odločili, da bodo
   svobodno razpolagali z življenjem, postanejo
   zagrenjeni in jezni (čustveno zagrenjeni), ker stvari
   ne gredo po njihovem načrtu. Nič ne vedo o poti
   vere. Zaupati Bogu – močnejši sili od njih samih – je
   zanje popolnoma nepojmljivo. Nikoli ne izkusijo

   miru v svojih dušah, kajti človek more izkusiti Božji
   mir samo z vero vanj (prim. Hebr 4,3).
   Življenje greha je življenje, napolnjeno z nesrečami.
   Nič dobrega ne nastane iz tega. To govori Bog o
   koncu osebe, ki poskuša živeti brez njega:
   Spravil bom ljudi v stisko, da bodo tavali
   kakor slepi, ker so grešili zoper Gospoda.
   Njihova kri bo razpršena kakor prah in
   njihov sok kakor blato. Niti njihovo zlato jih
   ne bo moglo rešiti na dan Gospodove jeze, v
   ognju njegovega srda bo použita vsa zemlja,
   kajti naredil bo konec vsem prebivalcem
   zemlje (Sof 1,17–18).

   Ta zapis je grozljiv, vendar se strah ne more naseliti
   v srce resničnega vernika, ki veruje v Jezusa
   Kristusa. Tisti, ki verujejo v Jezusa, ne bi smeli priti
   pred sodbo in biti obsojeni (prim. Jan 3,18).

   https://www.exodus.si/files/nov-nacin-zivljenja-joyce-meyer.pdf

   Odgovori
   • Miro says:

     12. julija, 2021 at 12:17

     Zapisano še kako drži. Poslušnost, poslušnost in še enkrat poslušnost Bogu! To je bistveno za naše duhovno življenje. O tem so nepokorno ljudstvo in nepokorne posameznike opozarjali že preroki v Stari zavezi. Med njimi posebej omenimo Samuela, ki je rekel: »So žgalne in klavne daritve Gospodu všeč bolj kakor poslušnost Gospodovemu glasu? Glej, poslušnost je boljša od klavne daritve, pokorščina boljša od maščobe ovnov« (Sam 15,22). Prosimo torej Gospoda Jezusa, naj nam podari duha pokorščine Bogu, saj prav preko te pokorščine v naše življenje vstopajo veliki, čudoviti blagoslovi, katerih si človek sploh ne more predstavljati.

     Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

     Odgovori
5. Hvala says:

   12. julija, 2021 at 9:17

   KRIVDA IN OBSODBA

   KRIVDA JE STALNA SPREMLJEVALKA GREŠNIKA

   Krivda je stalna spremljevalka grešnika. Lahko
   naredi različne stvari, da bi jo prezrl, vendar globoko
   v sebi ve, da njegovo življenje ni pravo. Jezus pravi,
   da se grešnik ne more izogniti krivdi (prim. Jan
   9,40).
   11
   Sveto Pismo se deli na Staro in Novo zavezo. Stara
   zaveza je v tem, da je ‘starejša’. Predstavlja stari
   dogovor, s katerim je Bog pokril grehe ljudi, dokler
   ni prišel čas za Jezusa, da je vzpostavil novo zavezo.
   Stara žrtvovanja za grehe so prekrila grehe, vendar
   pa jih niso nikoli odpravila. Krivda je še vedno
   ostala. V Novi zavezi pa imamo po novem dogovoru
   dovršeno in končno žrtev, ki ne prekrije greha,
   ampak ga popolnoma odpravi. Ne izpere samo
   greha, ampak tudi krivdo, ki ga spremlja.
   Prosim, da počasi berete naslednji odlomek in
   premislite, kar je rečeno. Vrstice so iz desetega
   poglavja Pisma Hebrejcem.
   V tej volji [od Boga] smo postali sveti
   (blagoslovljeni in posvečeni) prek daritve,
   narejene enkrat za vselej v telesu Jezusa
   Kristusa (Maziljenca)(Joyce Mejer _nov način življenja)

   Odgovori
6. Miro says:

   12. julija, 2021 at 6:42

   MOŽJE SO PRIŠLI DO VISOKEGA ZIDA IN PRISTAVILI LESTEV, DA BI VIDELI, KAJ JE NA DRUGI STRANI …

   Stara zgodba pripoveduje o štirih možeh, ki so šli skozi gozd. Kmalu so prišli do visokega zidu. Pristavili so lestev, da bi videli, kaj je na drugi strani. Ko je prvi prišel na vrh, je zavpil od navdušenja. Enako se je zgodilo z drugim in tretjim. Ko je prišel na vrh četrti, se je zasmejal ob tem, kar je videl: bujni vrtovi vsakovrstnih sadnih dreves, potoki, polni rib in nešteto živali. Podobno kot drugi je tudi on nameraval skočiti z zidu. Toda pomislil je na svojo družino, prijatelje in sosede ter šel nazaj, da bi z njimi delil veselo novico, ki jo je odkril.

   »Zastonj ste prejeli, zastonj dajajte.« (Mt 10,8)

   Ali lahko rečemo, da smo res navdušeni nad Kristusom, če nikomur nismo sporočili, da smo ga srečali?

   Povzeto po: Drobne zgodbe za dušo, Božo Rustja

   Prosimo Gospoda za potrebne milosti, da bomo povsod, kamor nas vodi življenjska pot, z besedami in dejanji širili vonj Jezusove odrešujoče ljubezni. Prosimo ga za pogumno pričevanje o Njem, ki je Pot, Resnica in Življenje. Oče naš …, Zdrava Marija …, Slava Očetu …

   Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!

   Odgovori
7. Miro says:

   11. julija, 2021 at 15:52

   DEVET SVETNIKOV, KI SO RADI MOLILI ROŽNI VENEC (Aleteia)

   Rožni venec je skozi stoletja nudil bogato duhovno hrano številnim svetnikom in s tem pričal o ključni vlogi, ki jo ta molitev lahko odigra v človekovem življenju.

   Res je, da molitev rožnega venca ni za vsakogar, lahko pa je mogočen kanal Božje milosti za mnoge ljudi. Če potrebujete kakršen koli dokaz, si oglejte življenjepise teh svetnikov, ki so goreče podpirali redno molitev rožnega venca.

   Ogled fotogalerije z mislimi svetnikov o rožnem vencu na:

   https://si.aleteia.org/2018/08/19/9-svetnikov-ki-so-radi-molili-rozni-venec/

   Marija, Kraljica presvetega rožnega venca, prosi za nas!

   Odgovori
   • Miro says:

     11. julija, 2021 at 15:54

     http://www.molitev.net/molitev/rozni-venec

     Odgovori
8. Miro says:

   11. julija, 2021 at 13:34

   VERNIK, KI GA JE OSVOJIL EVANGELIJ IN SE JE /SPREOBRNIL, LAHKO »OKUŽI« DVA DRUGA, TA DVA NASLEDNJE ŠTIRI, IN KER VERNIKOV NI LE NEKAJ DESET TISOČ, KOT JE DUHOVNIKOV, AMPAK NA STOTINE MILIJONOV, LAHKO ONI RESNIČNO ODIGRAJO ODLOČILNO VLOGO PRI ŠIRJENJU BLAGODEJNE LUČI EVANGELIJA V SVETU!

   IZ SVETEGA EVANGELIJA PO MARKU (Mr 6,7-13)

   Poklical je k sebi dvanajstere in jih začel pošiljati po dva in dva. Dajal jim je oblast nad nečistimi duhovi in jim naročil, naj razen palice ne jemljejo na pot ničesar, ne kruha ne popotne torbe ne denarja v pasu, obujejo naj sandale in naj ne oblačijo dveh oblek. Govoril jim je: »Kjer koli stopite v hišo, ostanite tam, dokler ne odidete. Če vas kakšen kraj ne sprejme in vas ne poslušajo, pojdite od tam in si otresite prah z nog, njim v pričevanje.« In šli so ter oznanjali, naj se spreobrnejo. Izgnali so tudi veliko demonov in veliko bolnikov mazilili z oljem ter jih ozdravljali.

   https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Mr+6%2C7-13&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

   RAZLAGA BOŽJE BESEDE (Ervin Mozetič)

   Že v teh besedah je pomembna novica, »začel jih je pošiljati«. To je začetek poslanstva apostolov. Dotlej je bil le on – Jezus sam, ki je oznanjal Božje kraljestvo. Učenci so hodili za njim, ga poslušali, se učili, to je bilo neke vrste uvajanje. Zdaj pa so poslani. Od poklicanosti preide k poslanstvu.

   Komu je namenjeno Jezusovo povabilo »Pojdite«? Običajno mislimo: apostolom in danes njihovim naslednikom: papežu, škofom, duhovnikom. Stvar se tiče njih, mislijo mnogi, ne pa nas ubogih vernikov. Toda prav to je usodna napaka. Gotovo še kako drži, da v prvi vrsti pošilja apostole, ki jim zaupa nalogo uradnih in pooblaščenih prič. Toda ne le njih. Oni morajo biti voditelji, drugih, v skupnem poslanstvu. Če bi razmišljali drugače, bi to pomenilo, da bi se lahko podali v vojno brez vojakov, samo z generali in drugimi častniki; ali pa da je mogoče osnovati nogometno ekipo samo s trenerjem in sodnikom.

   Zdi se mi, da slišim odziv ljudi, ki so zaznali besede, da morajo postati Jezusovi oznanjevalci in pričevalci: »Toda kako, ali ni dovolj, da si vzamemo čas za poslušanje evangelija in pridemo občasno v cerkev? Zdaj pa pričakujete od nas, da postanemo še oznanjevalci? Ali vi, duhovniki, sploh veste, kaj pomeni imeti družino, hoditi v službo in se vsak dan boriti za preživetje?« Toda postati oznanjevalci ni še ena dolžnost več v življenju; to je veselje, je moč, ki nam pomaga pozabiti vse težave in nam jih pomaga bolje prenašati.

   Verniki so atomska energija krščanstva. Vernik, ki ga je osvojil evangelij in se je /spreobrnil, lahko »okuži« dva druga, ta dva naslednje štiri, in ker vernikov ni le nekaj deset tisoč, kot je duhovnikov, ampak na stotine milijonov, lahko oni resnično odigrajo odločilno vlogo pri širjenju blagodejne luči evangelija v svetu.

   Neki laik, družinski oče iz Združenih držav Amerike, poleg svojega poklicnega dela opravlja tudi intenzivno evangelizacijo. Ta človek je poln humorja in evangelizira s salvami smeha, kakor znajo samo Američani. Ko gre v nov kraj, začne zelo resno: »Dva tisoč petsto škofov, zbranih v Vatikanu, me je prosilo, da pridem in vam oznanjam evangelij.« Ljudje seveda postanejo radovedni. On nato razloži, da je z omembo dva tisoč petsto škofov mislil na tiste, ki so se udeležili drugega vatikanskega cerkvenega zbora in napisali Odlok o laiškem apostolatu, v katerem spodbujajo slehernega kristjana laika, da sodeluje pri poslanstvu evangelizacije Cerkve. Še kako je imel prav, ko je rekel: »me je prosilo«. Te besede niso bile rečene v prazno, vsem in nikomur; osebno so naslovljene na vsakega katoliškega laika.

   Zdaj pa je čas, da rečemo kakšno besedo tudi o tem, kako oznanjati. Evangelij nameni eno samo besedo, da pove, »kaj« so apostoli, ki jih Jezus pošilja, ljudem pridigali ( »spreobrnjenje« ), na dolgo pa opisuje, »kako« naj pridigajo. Ne vztraja toliko pri tem, kaj je potrebno reči, kot pri tem, »kakšen je treba biti«, da bi oznanjali Kristusa. Glede tega je pomemben nauk že v samem dejstvu, da jih Jezus vedno pošilja po dva in dva. Zakaj jih pošilja po dva in dva? Po dva in dva jih pošilja – tako je razlagal Gregor Veliki – da bi vcepil ljubezen, kajti če ni vsaj dveh, ne more biti ljubezni. Prvo pričevanje za Jezusa, ki ga je treba dajati, je pričevanje medsebojne ljubezni: »Po tem bodo vsi spoznali, da ste moji učenci, če boste med seboj imeli ljubezen«.

   Predstavljajmo si dva kristjana, ki delata skupaj v politiki, na delovnem mestu ali pa v najrazličnejših življenjskih okoliščinah. Kristusa in njegovega evangelija ne moreta niti omeniti. Če pa se spoštujeta, se podpirata in razodevata medsebojno ljubezen ter živita »v edinosti«, je to že njuno čudovito pričevanje za Kristusa. V času preganjanj prvi kristjani niso mogli javno oznanjati Kristusa, toda pisatelj iz tistega časa poroča, da je na pogane naredila globok vtis njihova medsebojna ljubezen in so zato med seboj začudeni govorili: »Poglejte, kako se ljubijo!«

   To velja predvsem za starše. Potem ko ne morejo narediti ničesar več, da bi pomagali verovati svojim otrokom, storijo že zelo veliko, če bodo otroci, ki jih bodo opazovali, lahko med seboj govorili: »Glejte, kako se oče in mama ljubita.« »Ljubezen je od Boga«, pravi Sveto pismo in to razloži, zakaj se vedno, kjer je vsaj malo resnične ljubezni, oznanja Bog.

   Tisti Američan, o katerem sem vam pripovedoval, je imel hude težave v odnosu do enega izmed svojih otrok. Šest let sta z ženo molila zanj in ga imela iskreno rada, po možnosti še bolj kot druge. Potem je nekoč za praznik oče od svojih otrok prejel v dar novo Sveto pismo. Ko ga je odprl, je našel na prvi strani stavek tistega, takrat že triindvajsetletnega sina: »Oče, hvala, kajti s svojo ljubeznijo si tudi meni odkril Božje kraljestvo.«

   Ko je to mogoče, se mora temu molčečemu pričevanju ljubezni pridružiti tudi jasno pričevanje besed. Sv. Peter je v pismu prvim kristjanom naročal:»Vselej bodite vsakomur pripravljeni odgovoriti, če vas vpraša za razlog upanja, ki je v vas. Vendar pa odgovarjajte s krotkostjo in strahospoštovanjem«.

   Prva in najbolj razširjena oblika oznanjevanja je prav v tem: razlagati vsakomur, ki nas prosi ali pa je pripravljen prisluhniti, zakaj upamo v Kristusa, kdo je za nas Jezus, kako to, da smo se »spreobrnili« in verujemo. Besede »s krotkostjo in strahospoštovanjem« izključujejo pretirano vztrajanje, vsiljivost, pomanjkanje spoštovanja verskega prepričanja (vse tisto, kar je tako nadležno pri članih nekaterih sekt, ki hodijo od vrat do vrat ali ustavljajo ljudi na cesti); ne izključujejo pa poguma in iznajdljivosti.

   Ob koncu spregovorimo tudi o tem, kje oznanjati: kaj so danes za laike »vasi in mesta«, kamor jih pošilja Jezus. Za nekatere so lahko te vasi oddaljeni kraji; za večino pa so »vasi in mesta« zelo blizu. To je delovno mesto, prijatelji, njihovo družinsko okolje.

   Zadnja kitica neke črnske duhovne pesmi pravi nekaj, kar bi nam lahko pomagalo skleniti vse to naše razmišljanje: »Če ne znaš pridigati kakor Peter, če ne znaš pridigati kakor Pavel, pojdi domov in reci svojim sosedom: ‘Jezus je umrl za vse!’«

   Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

   Prosimo Gospoda za luč in moč, da bi svojo vero posredovali ljudem okoli sebe, saj smo vsi poklicani, da smo misijonarji v svojem vsakdanjem življenjskem okolju, kot je poudarjeno v naslednji čudoviti molitvi.

   ODGOVORNOST ZA CERKEV

   Gospod, ko molimo za duhovne poklice,
   se moramo zavedati resnice,
   da ima vsakdo od nas v tvoji Cerkvi
   čisto določeno mesto in vlogo:
   vsi smo poklicani k svetosti,
   vsi smo poklicani, da svojo vero
   posredujemo ljudem okoli sebe,
   vsi smo poklicani, da smo misijonarji
   v svojem vsakdanjem življenjskem okolju.
   Gospod, predrami nas,
   da se bomo bolj živo zavedali te velike resnice:
   prav vsi smo odgovorni
   za rast vere na tem našem svetu.
   Ko se srečujemo z ljudmi,
   nas navdajata nezaupanje in nemir,
   tako zlahka jih zavračamo in obsojamo
   (kako pogosto smo rasisti!);
   včasih se zanje niti ne zmenimo,
   včasih pa smo do njih preveč vsiljivi.
   Gospod, na našem mestu v družbi
   in na našem mestu v tvoji Cerkvi
   naj pokažemo več bratske ljubezni
   in več smisla za občestveno razsežnost
   evangeljske ljubezni v današnjih časih.
   Vsi skupaj – kot občestvo –
   smo odgovorni za osvoboditev človeka.
   Ko se srečujemo s teboj, Gospod,
   nas prežemajo nešteta vprašanja
   in begajo dvomi naše zmedene dobe.
   Pogosto je tako težko verovati!
   Gospod, daj, da bomo vsi po vrsti:
   laiki, redovniki, duhovniki, škofje,
   samski in poročeni, mladi in stari
   bogati in revni, neuki in učeni
   čutili najprej odgovornost, da verujemo vate.
   Pomagaj nam, da bomo, ko zraste
   naše spoznanje človeka in družbe,
   vedno globlje spoznavali tvojo ljubezen,
   ki je vir in opora naše medsebojne ljubezni.
   Na težavnih potih Cerkve našega časa
   nas varuj napake,
   da ne bi samo tožili in tarnali
   nad pomanjkanjem poklicev
   in nad premnogimi drugimi težavami.
   Pomagaj nam, da bomo raje
   veselo prevzeli svoj del naloge,
   da bo Cerkev zaživela, rasla in se krepila.
   Odpri naš razum in naša srca
   za spodbude tvojega Duha,
   da bo Cerkev jutrišnjega dne imela podobo,
   ki ti bo všeč, in zares pogumne graditelje.
   Če se bomo vsi v tvoji Cerkvi
   čutili zanjo bolj odgovorne,
   bo ta Cerkev zagotovo tako živa,
   da bodo v njej zrasli številni poklici.

   (Felix Lacambre)

   Božje usmiljenje, navzoče v postavitvi Cerkve, ki obsega vesoljni svet, zaupamo vate!
   Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!
   Božje usmiljenje, ki vedno in povsod spremljaš vse ljudi, zaupamo vate!

   Odgovori
9. Miro says:

   11. julija, 2021 at 6:47

   POGOVOR MED JEZUSOM IN NADANGELOM GABRIJELOM – OZNANJEVANJE (Drobne zgodbe za dušo)

   Ko se je Jezus vrnil v nebesa, je govoril z nadangelom Gabrijelom. Tudi v nebesih je imel rane, ki jih je dobil pri križanju. Gabrijel je rekel: »Učenik, moral si hudo trpeti! Ali ljudje to vedo in cenijo, kako jih ljubiš in kaj si storil zanje?«

   Jezus je odgovoril: »O, ne še. Sedaj ve to samo nekaj ljudi v Palestini.«

   Gabrijel je bil zbegan: »Kaj pa si storil, da bi vsi zvedeli za tvojo ljubezen, iz katere si trpel?«

   Jezus je odgovoril: »Vprašal sem Petra, Andreja, Jakoba in Janeza in še nekaj drugih prijateljev, naj povedo drugim o meni. Tisti, katerim bodo povedali o meni, bodo povedali drugim, ti pa še naprej, vse dokler zadnji človek v najbolj oddaljenem kotičku zemlje ne bo slišal zgodbe, kako sem dal svoje življenje zanje, ker sem jih tako ljubil.«

   Gabrijel ga je nekoliko nejeverno pogledal. »Že, že, kaj pa, če se Peter in drugi utrudijo? Kaj pa če ljudje, ki bodo prišli za njimi, pozabijo? Gotovo si naredil druge načrte?«

   Jezus je rekel: »Gabrijel, nisem naredil nobenih drugih načrtov. Nanje računam.«

   Lahko Jezus računa name? Koliko ljudem sem že povedal, da jih Kristus ljubi?

   Na nekem križu je bil Kristusov kip brez rok, pod njim pa napis:

   Kristus nima rok, razen naših.
   Kristus potrebuje naše roke,
   da bi mogel vse ljudi voditi k sebi.
   Posodimo Kristusu svoje roke.

   Povzeto po: Drobne zgodbe za dušo, Božo Rustja

   Božje usmiljenje, ki si nas poklicalo k sveti veri, zaupamo vate!

   Odgovori
10. Hvala says:

    10. julija, 2021 at 21:41

    RAZMIŠLJANJE-povzetek

    Velikokrat smo že pisali o trpljenju. To je zelo pereča tema. Nekateri tudi pravijo, da trpljenje ni Božja volja.

    VELIKOKRAT SLIŠIMO, KO LJUDJE PRAVIJO ZAKAJ TRPI NEDOLŽNI?

    Zlo je zlo. Zla dejanja povečujejo moč zla, ki to pretvori v trpljenje, največkrat NEDOLŽNIK LJUDI.

    KO ČLOVEK PREKINE ODNOS Z BOGOM, TO JE UPOR SPROŽI PLAZ-ČASNE KAZNI. ČE GRE NA POT SPREOBRNENJA , NAREDI SPRAVO, TE ČASNE KAZNI POVZROČAJO TRPLJENJE.

    Zato govorim, da se moramo z Bogom pogovarjati, imeti osebni odnos z Njim.
    Brez vodstva Svetega Duha ne moremo komentirati katero trpljenje je po Božji volji in katero ni. TA ODGOVOR VE BOG, SO TUDI BOŽJE SKRIVNOSTI, VSEKAKOR PA ČLOVEK NE MORE KOMENTIRATI , KER SAMO PREDVIDEVA.

    Odgovori