Članki za dušo

Tu se dodaja članke, ki so povzeti po drugih internetnih straneh. Prosim, da se navedejo viri kje je bilo povzeto.

This entry was posted in Domov. Bookmark the permalink.

14.972 Responses to Članki za dušo

  1. Hvala says:

    BOŽJA BESEDA

    Božjo Besedo moramo poslušati, jo vsrkati v sebe in živeti po njej.

    Če jo bomo vsak dan izgovarjali, bo hudobec bežal vstran.

    POGLEJMO KAJ GOVORI GOSPOD:
    – KDOR PAZI NA SVOJA USTA IN SVOJ JEZIK,
    BO SVOJE ŽIVLJENJE OBVAROVAL STISKE (Prg, 21,23).

    – ZAUPAJ V GOSPODA IN POMAGAL TI BO (Prg 19,21).

    – KDOR SE POGANJA ZA PRAVIČNOSTJO IN DOBROTO,
    NAJDE ŽIVLJENJE, PRAVIČNOST IN ČAST (Prg 21,21).

    – ČE OBOPUJEŠ NA DAN PREIZKUŠNJE,
    JE TVOJA MOČ MAJHNA (Prg24,10).

    – KDOR POVEČUJE SVOJE IMETJE Z OBRESTMI IN PODRAŽITVAMI,
    GA ZBIRA ZA TISTEGA, KI IMA USMILJENJE Z REVNIMI (Prg 28,8).

    – KDOR PREKRIVA SVOJE PREGREHE, NIMA SREČE
    KDOR PA JIH PRIZNA IN JIH OPUSTI, DOSEŽE USMILJENJE (Prg 2813).

    -STRAH PRED ČLOVEKOM NASTAVLJA ZANKO,
    KDOR PA ZAUPA V GOSPODA BO OBVAROVAN (Prg29,25)

    – NE BOJTE SE SRAMOTENJA LJUDI,
    NE PLAŠITE SE NJIHOVEGA ZMERJANJA.
    KAJTI MOLJ JIH BO POŽRL KAKOR OBLEKO,
    ĆRV JIH BO RAZJEDEL KAKOR VOLNO,
    MOJA PRAVIČNOST PA OSTAJA NA VEKE,
    MOJE ODREŠENJE OD RODA DO RODA (Iz 51, 7-8).

    – JAZ SEM , JAZ, KI VAS TOLAŽIM.
    KDO SI TI, DA SE BOJIŠ UMRLJIVEGA ČLOVEKA,
    SINA ČLOVEKOVEGA, KI JE KAKOR TRAVA? (Iz 51,12).

  2. Miro says:

    NAREDITE IZ VAŠEGA DOMA IN IZ VAŠE DRUŽINE DRUGI NAZARET, KJER VLADAJO LJUBEZEN, MIR, VESELJE IN EDINOST, KAJTI LJUBEZEN SE ZAČENJA DOMA (sv. Mati Terezija)

    – Mislim, da je današnji svet postavljen na glavo in da ljudje toliko trpe, ker je tako malo ljubezni po domovih in v družinskem življenju. Nimamo časa za svoje otroke, nimamo časa drug za drugega, ni časa, da bi se veselili drug drugega! Ko bi le mogli povrniti v naša življenja tisto življenje, ki so ga živeli Jezus, Marija in Jožef v Nazaretu; če bi mogli iz naših domov napraviti drugi Nazaret, mislim, da bi mir in veselje zavladalo na svetu.

    – Ljubezen se začenja doma in traja doma; in tam je nenehno njeno področje. Dom je za vsakogar prvo območje ljubezni, pobožnosti in služenja. Začnite govoriti z ljudmi, ki govorijo vaš jezik in živijo z vami, a jim doslej niste nikoli spregovorili besede.

    – Naredite iz vašega doma in iz vaše družine drugi Nazaret, kjer vladajo ljubezen, mir, veselje in edinost, kajti ljubezen se začenja doma. Tam morate začeti in napraviti svoj dom za središče goreče ljubezni. Biti morate upanje trajne sreče svoji ženi, svojemu možu, svojemu otroku, svojemu staremu očetu, stari materi, vsakomur, ki je povezan z vami.

    (nekaj misli svete Matere Terezije o ljubezni)

    Zakaj nas navdušujejo besede svetnikov in svetnic? Zato, ker tisto, o čemer govorijo, tudi sami dejansko živijo. Za njihove besede življenja neizpodbitno pričujejo njihova dejanja v moči Svetega Duha. Vsak svetnik je živo utelešenje Božje volje.

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
    Brezmadežno Srce Marijino, usmili se nas!
    Sv. Mati Terezija, prosi za nas!

    • Miro says:

      Oprostite, popravek v zadnjem delu, to je pri vzklikih. Pravilno: Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!

      • Hvala says:

        Ja, re je, družina je osnovna celica vsake družbe, sama vedno govorim, DA SE MISIJON ZAČNE V DRUŽINI. Delovati in vse narediti je potrebo tam, kakor nas je Gospod postavil.

  3. Hvala says:

    Ja res je, Jezusa po maši zapremo , zaklenemo in odidemo domov.

    V nekem kraju sem pred kratkim poslušala pridigo duhovnika. Pravi kako so ljudje letos res molili za duhovniške poklice , molili molili ampak v nekaterih regijah ni bilo nove maše.

    Ko je Tempelj v davnini nazaj začel razpadati pravi, niso več potrebovali tempeljskih duhovnikov.

    Mogoče ne bomo tudi mi več potrebovali tempeljskih duhovnikov ampak duhovnike , ki bodo odšli med ljudi, duhovnike, ki bodo dišali po ovcah. Gospod ima načrte.

    Mislim, da nekateri še ne morejo dojeti, da je Jezus živ, da želi, da smo tesno povezani cel dan z njim, da bi Ga prosili naj ureja On življenja, oz. se Mu prepustili, to pa ne gre.

    Ne razumem zakaj taka bojazen. Zakaj se bati Jezusa, ki ima predrte roke in srce zaradi nas. Osebno mislim, da je velika ovira pri človeku ta, da noče prepustiti vajeti Bogu, ampak želi delati in živeti po svoje- NOČE BITI POSLUŠEN BOGU.

  4. Miro says:

    GORJE TI BETSAIDA, KOROZAIN, KAFARNAUM – NA MESTO PREBIVALCEV TEH MEST LAHKO POSTAVIMO NAS SAME, MENE – JAZ, KI SEM VELIKO PREJEL OD GOSPODA, SEM SPOZNAL JEZUSA KRISTUSA, SEM SPOZNAL REŠITEV, SEM BIL VZGOJEN V VERI, Z VELIKO LAHKOTO POZABIM NA JEZUSA …

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO MATEJU (Mt 11,20-24)

    Tedaj je začel grajati mesta, v katerih se je zgodilo največ njegovih mogočnih del, ker se niso spreobrnila: »Gorje ti, Horazín! Gorje ti, Betsajda! Če bi se v Tiru in Sidónu zgodila mogočna dela, ki so se zgodila v vaju, bi se že zdavnaj spokorila v raševini in pepelu. Toda povem vama: Tiru in Sidónu bo na sodni dan laže kakor vama. In ti, Kafarnáum! Se boš mar do neba povzdignil? Do podzemlja se boš pogreznil! Če bi se v Sódomi zgodila mogočna dela, ki so se zgodila v tebi, bi še danes stala. Toda povem vam: Sódomski deželi bo na sodni dan laže kakor tebi.«

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Mt+11%2C20-24&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE (Ervin Mozetič)

    Smo v nevarnosti, da bi živeli krščanstvo kot družbeno navado, s hinavščino pravičnih, ki jih je strah pustiti se ljubiti. Ko je maša končana, Jezusa pustimo v cerkvi, ne vrne se z nami domov v naše vsakdanje življenje. Gorje nam, kajti na ta način Jezusa naženemo iz svojega srca. Smo kristjani, a živimo kot pogani. Izprašajmo si vest.

    V odlomku Jezus graja ljudi v Betsaidi, Korozáinu in Kafarnaumu, ki kljub čudežem niso verjeli vanj. Jezus je razžaloščen, ker je bil zavrnjen, medtem ko navaja mesta, kot sta Tir in Sidon, ki bi zagotovo verjela, če bi videla njegove čudeže. In joče, kajti ljudje niso bili zmožni ljubiti. On pa je želel prispeti do vseh src s sporočilom, ki ni bilo ukazovalno sporočilo, ampak je bilo sporočilo ljubezni.

    Na mesto prebivalcev prej omenjenih mest, lahko postavimo nas same, mene. Jaz, ki sem veliko prejel od Gospoda, sem rojen v krščanski družbi, sem spoznal Jezusa Kristusa, sem spoznal rešitev, sem bil vzgojen v veri. In z veliko lahkoto pozabim na Jezusa. Na drugi strani pa imamo novice o ljudeh, ki so slišali Jezusovo oznanilo, se takoj spreobrnili in mu sledili. Mi pa smo ‘navajeni’. Ta navada nam škoduje, kajti evangelij omejimo na družbeno, sociološko dejstvo in ne na osebni odnos z Jezusom. Jezus govori meni, govori tebi, govori vsakemu med nami. Jezusovo oštevanje je za vsakega med nami. Kako to, da tisti pogani, takoj ko slišijo Jezusovo pridiganje, gredo z njim, jaz pa, ki sem rojen, sem rojena tukaj, v krščanski družbi, se navadim, in krščanstvo je kot neka družbena navada, neko oblačilo, ki ga oblečem in ga zatem odložim? Jezus joče nad vsakim med nami, ko živimo krščanstvo formalno in ne zares.

    Če delamo na ta način, smo hinavci. Gre za hinavščino pravičnih: Obstaja hinavščina grešnikov. Hinavščina pravičnih pa je strah pred Jezusovo ljubeznijo, strah, da bi se pustili ljubiti. V resnici, ko tako delamo, hočemo mi sami upravljati odnos z Jezusom: ‘Ja, grem k maši, a ti ostani v cerkvi, ker jaz grem potem domov.’ In tako se Jezus ne vrne z nami domov, v družino, v vzgajanje otrok, v šolo, v skupnost … Jezus tako ostane v cerkvi ali pa ostane na razpelu ali na neki podobici.

    Naj bo današnji dan namenjen izpraševanju vesti, pri čemer si ponavljamo: ‘Gorje tebi, gorje tebi, kajti dal sem ti veliko, dal sem ti mene samega, izbral sem te za kristjana, ti pa imaš raje življenje na pol, površinsko življenje; malo krščanstva in blagoslovljene vode, a potem nič več.’

    Ko se živi to krščansko hinavščino, kar mi počnemo, iz svojega srca naženemo Jezusa. Pretvarjamo se, da ga imamo, a smo ga nagnali stran. Smo kristjani, ponosni kristjani, a živimo kakor pogani.

    Naj vsak takole razmišlja: Sem Korozáin? Sem Betsaida? Sem Kafarnaum? In če Jezus joče, prosimo za milost, da bi tudi mi jokali. S to molitvijo: ‘Gospod, ti si mi dal veliko. Moje srce je zelo trdo in ti ne pusti vstopiti. Grešil sem z nehvaležnostjo, sem nehvaležnež, sem nehvaležnica.’

    Prosimo Svetega Duha, naj nam na stežaj odpre vrata srca, da bo Jezus lahko vstopil. Da ne bomo samo slišali Jezusa, ampak poslušali njegovo sporočilo rešitve ter se zahvaljevali za mnoge dobre stvari, ki jih je storil za vsakega med nami.

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    Božje usmiljenje v spreobrnjenju grešnikov, zaupamo vate!

  5. Hvala says:

    RAZMIŠLJANJE ……

    NE IŠČIMO GOSPODA SAMO ZARADI DAROV AMPAK ZARADI NJEGA SAMEGA

    Če človek išče Gospoda samo zaradi določenih koristi NIMA LJUBEZNI. Prav tako je tudi v odnosih med ljudmi. Nekdo, ki pravi, da ima ljubezen do sočloveka , ampak vztraja z njim zaradi finančnih koristi, zaradi ugleda, zaradi osamljenosti itd…. NIMA LJUBEZNI.

    Če pa oseba izgubi finance, postane slabotna, bolna, itd… pa se je nekateri naveličajo, ni več “uporabna”, zato mislijo, da je potrebno oditi stran, ker ni več koristi od takega človeka ampak povzroča trpljenje.

    Duh posvetnosti se zelo poigrava s človekom, ga vrti. Satan pošilja strupene puščice v misli. Človek ne more napredovati, če želi dobro, misli pa slabo . Dokler Jezus ne ozdravi uma, se življenje ne more premakniti na boljše.

    Naslednja zgodba, ki jo napisala Joyce je: BOLNIK JE IZREKAL BOŽJO BESEDO NAD SVOJIM TELESOM, CITIRAL SVETOPISEMSKE VRSTICE OZDRAVITVE IN VEROVAL, DA BO PRIŠLO DO OZDRAVLJENJA. MEDTEM KO JE TO POČEL, GA JE OBČASNO NAPADEL DVOM.

    POTEM KO JE PREŽIVEL TEŽKO OBDOBJE IN ZAČEL IZGUBLJATI VOLJO, MU JE BOG ODPRL OČI ZA DUHOVNI SVET.

    VIDEL JE DEMONA, KI MU JE GOVORIL LAŽI, TER MU PRAVIL, DA NE BO OZDRAVLJEN IN DA PRIZNAVANJE BESEDE NE BO DELOVALA. PRAV TAKO PA JE VIDEL, DA JE OB VSAKEM IZREKANJU BOŽJE BESEDE IZ NJEGOVIH UST KOT MEČ PRIŠLA LUČ, OB KATERI SE JE DEMON PRESTRAŠIL IN PADEL VZVRATNO .

    Ko mu je Bog pokazal to videnje, je mož razumel, zakaj je tako pomembno izgovarjati BOŽJO BESEDO. Videl je, da je v resnici veroval, zaradi česar ga je demon napadal z dvomom.

    Moram vam povedati, da sem sama izkusila, kako se poraja dvom, vendar ne v primeru bolezni. TO JE RES TEŽAK BOJ. Izgovarjati je potrebno Božjo besedo in prositi Jezusa za moč v tem boju. KO ČLOVEK VERUJE V BOGA, MU HUDOBEC POŠILJA MISLI, DA BI ČLOVEKA ODTRGAL OD BOGA.

    To je eden od primerov, ko misli človeka niso usklajene z željo in dejanjem, zato ni rezultatov.

    V takih primerih ne gre za to, da nimamo vere, temveč za to, da jo satan skuša uničiti z lažmi.

  6. Hvala says:

    LJUBITI BOGA ZARADI NJEGA SAMEGA NE ZARADI DAROV

    KAJ POMENI LJUBITI BOGA?

    Ljubiti Boga, pomeni:

    verjeti, da je neskončno dobri Oče, Odrešenik, Duh, ki nas vodi,
    verjeti, da smo njegova čudovita podoba,
    zaupati, da je samo on pravi Odrešenik in ‘podobar’,
    odpovedovati se grehu in zgrešenim predstavam, ki nas oddaljujejo od naših najglobljih hrepenenj,
    iskati v kaj smo poklicani, kako si nas je zamislil,
    odganjati zgrešene misli,
    izročiti mu sebe in vse svoje življenje, naj stane kolikor hoče.

    http://arhiv.mirenski-grad.si/ljubiti-boga

  7. Miro says:

    VERA – VERUJETE? KJE SO POTEM VAŠI DEŽNIKI?

    Nekega leta je vasi grozila izredna suša. Župnik je zato rekel vaščanom: »Nič nas ne bo rešilo, le posebna procesija za dež. Pojdite domov in se vsak dan postite od sončnega vzhoda do zahoda in verujte, da bo Bog uslišal naše prošnje. V nedeljo pa pridite k procesiji.«

    Vaščani so ga poslušali. Med tednom so se postili, v nedeljo zjutraj pa so prišli v cerkev. Toda takoj, ko jih je duhovnik zagledal, jim je ostro dejal: »Kar pojdite! Ne bomo imeli procesije, ker ne verujete.«

    »Toda, gospod župnik,« so ugovarjali, »postili smo se in verujemo.«

    »Verujete? Kje so potem vaši dežniki?«

    Iz svetega Evangelija: »Če bi imeli vero kakor gorčično zrno, bi rekli tej gori: Prestavi se od tod tja!, in se bo prestavila in nič vam ne bo nemogoče.« (Mt 17,20)

    Povzeto po: Drobne zgodbe za dušo, Božo Rustja

    Prosimo Gospoda Jezusa za dar ponižne, iskrene, trdne, svobodne vere. Prosimo ga za živo vero, za vero polno dobrih del, za vero, ki ne temelji na človeški modrosti, ampak na moči Gospodovega svetega križa.

    Božje usmiljenje, ki si nas poklicalo k sveti veri, zaupamo vate!

  8. Miro says:

    ČLOVEK, KI PRIZNAVA BOGA IN GA SLAVI Z DOBRIMI DELI, SEJE MIR MED ČLOVEŠTVO IN SAM OKUŠA BLAGOSLOV MIRU V SVOJEM SRCU (Stanko Janežič)

    – Pri obhajilu naj bi se hranili in povezovali s Kristusom, virom življenja, hkrati pa se po Kristusu zedinjevali med seboj v pristni ljubezni. Tu naj bi doživljali že začetek večnega življenja.

    – Človek je skrivnostno bitje, razpet med nebom in zemljo. V njem so strnjeni čudoviti darovi, pa tudi nerazumljiva teženja, napetosti, strah in včasih celo obup, kot da ga nekaj potiska v prepade zla.

    – Glavno vodilo za pot svetosti je zapoved ljubezni do Boga in do bližnjega. Nekakšna varnostna ograja te preproste zapovedi je deset božjih zapovedi.

    – Vsi ljudje smo poklicani, da iščemo Boga. To je naša življenjska naloga. In če smo ga našli, tako ali drugače, ga moramo še dalje iskati. Zakaj Bog je neizmeren in nedojemljiv – velika skrivnost.

    – Pesem po svoji naravi ostaja zakrita, skrivnostna, pri teološki razpravi je potrebna jasnost. Z religiozno pesmijo lahko pomagaš drugemu, da doživi nekaj podobnega.

    – Človek, ki priznava Boga in ga slavi z dobrimi deli, seje mir med človeštvo in sam okuša blagoslov miru v svojem srcu.

    – Družina je tisti prostor, kjer naj bi se uresničevalo, razvijalo in izpopolnjevalo življenje. Tu naj bi bili vsi člani družine v varstvu medsebojne harmonije najbolj deležni lepot in radosti naravnega življenja.

    (Stanko Janežič, izbor misli, Ognjišče)

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  9. Hvala says:

    POKORŠČINA
    Pokoren vse do smrti (Fil 2,8)

    NEPOKORŠČINA BOGU SE SLEJ KO PREJ SPREMENI V POKORŠČINO
    SVOJEMU NAPUHU IN SVOJIM BOGOVOM TER USTVARJENIM MALIKOM

    KAJ JE BOŽJA VOLJA? VSEKAKOR JE TO, DA ŽIVIM EVANGELIJ

    Pokoren vse do smrti (Fil 2,8)
    Krščanska pokorščina ne temelji
    na neki ideji, temveč na osebi
    Jezusa Kristusa, natančneje na
    zgledu njegovega zemeljskega življenja
    v odnosu do nebeškega Očeta. Zaradi
    Božjega načrta, da odreši človeštvo,
    Jezus iz ljubezni sledi Njegovi volji, se
    učloveči in za človeka tudi umre na
    križu. Človekovo sprejemanje tega od- rešenja zato zahteva pokorščino Bogu
    in življenje po zgledu Jezusa, ki je bil
    najpokornejši na Zemlji.

    Kraljestvo, ki ga je Kristus prišel vzpostavljat na zemljo, je popolno nasprotje
    odnosov kakršne vzpostavljata civilna
    oblast in politika. Tisti, ki hoče biti velik,
    naj bo služabnik, tisti, ki želi biti prvi, naj
    postane »suženj« vsem. Kristus se v po- korščini Očetu izniči, izniči se iz ljubezni
    do Očeta in do nas, da bi postali njegovi
    bratje in sestre ter Božji otroci.
    P. Danilo Holc, minorit

    https://www.franciskani.si/zbf/revija_BF/BF-4-2015.pdf

  10. Miro says:

    PONIŽNOST NAS NAGNE K PRIZNANJU, DA “NIHČE NE POZNA OČETA KAKOR LE SIN IN KOMUR HOČE SIN RAZODETI”, TO JE “MALIM”

    Pogosto se priporočajmo Svetemu Duhu, da se bomo lahko pod Njegovim vodstvom poglabljali v Sveto pismo in v Katekizem katoliške Cerkve. Slednji nas na temeljih Božje besede uvaja v globoke skrivnosti vere, upanja in ljubezni do Boga in sočloveka.

    Molimo:

    Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
    vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
    Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
    prenovil boš obličje zemlje.

    Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
    razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
    bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
    vselej radi sprejemali njegove spodbude.
    Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

    “OČE!”

    2779 Preden napravimo ta prvi polet Gospodove molitve za svojega, ni nekoristno, če ponižno očistimo svoje srce nekaterih napačnih podob “tega sveta”. Ponižnost nas nagne k priznanju, da “nihče ne pozna Očeta kakor le Sin in komur hoče Sin razodeti”, to je “malim” (Mt 11,25-27). Očiščenje srca se tiče očetovskih in materinskih podob, ki so izšle iz naše osebne in kulturne zgodovine in vplivajo na naš odnos do Boga. Bog, naš Oče, presega kategorije ustvarjenega sveta. Prenašati nanj ali zoper njega naše ideje v tem območju bi pomenilo delati si malike, da bi jih molili ali pa pobijali. Moliti k Očetu, prositi Očeta pomeni vstopiti v njegovo skrivnost, kakršen je in kakršnega nam je Sin razodel.

    Več o tem na:
    http://www.marija.si/gradivo/kkc/ii-oce/

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja