Članki za dušo

14.998 Responses to Članki za dušo

1. Janez says:

   20. julija, 2021 at 10:22

   Poglej se v ogledalo
   »’Ne sodite, da ne boste sojeni; s kakršno sodbo namreč sodite, s takšno boste sojeni, in s kakršno mero merite, s takšno se vam bo odmerilo’ (Mt 7,1-2).

   Papež Frančišek o sodbi
   Sodba pripada samo Bogu. Zatorej, če ne želimo, da bi se nam sodilo, tudi mi ne smemo soditi drugih. Vsi si želimo, da bi nas Gospod na dan sodbe gledal s prizanesljivostjo in pozabil mnogo slabih stvari, ki smo jih storili v življenju. Zato, če ti stalno sodiš druge, boš sojen z enako mero, s kakršno sam sodiš. Poglej se v ogledalo. A ne zato, da bi se našminkal, da se ne bi videle gube … Poglej se v ogledalo, da boš videl sebe, kakšen si ti. Kaj gledaš iver v očesu svojega brata, bruna v svojem očesu pa ne čutiš? Ali kako moreš reči svojemu bratu: ‘Pústi, da vzamem iver iz tvojega očesa‘, in glej, bruno je v tvojem očesu? Kako nas ocenjuje Gospod, kadar delamo tako? Samo ena beseda je: ‘Hinavec, izderi najprej bruno iz svojega očesa in potem glej, kako boš vzel iver iz očesa svojega brata.’

   Ne soditi, ampak moliti za druge
   Vidi se, da se Gospod nekoliko razjezi. Pravi nam hinavci, kadar se postavljamo na mesto Boga. To je tisto, v kar je kača prepričala Adama in Evo, ko je rekla, da če bosta jedla z drevesa, bosta kakor on. Želela sta se postaviti na mesto Boga. Zato je zelo slabo soditi. Sodba pripada smo Bogu, samo Njemu! Za nas pa so ljubezen, sočutje, molitev za druge, kadar vidimo stvari, ki niso dobre, tudi povedati o tem drugemu … A nikoli soditi. Nikoli. To je hinavščina, če sodimo.

   Našim sodbam manjka usmiljenje
   Kadar sodimo, se postavimo na mesto Boga. A naša sodba je uboga sodba. Nikoli ne more biti resnična; nikoli ne more biti enaka Božji sodbi. Zakaj ne? Ne zato, ker je Bog vsemogočen, mi pa to nismo, ampak zato, ker nam manjka usmiljenja. Kadar Bog sodi, sodi z usmiljenjem. Danes razmišljajmo o tem, kar nam pravi Gospod: ‘ne sodite, da ne boste sojeni’; način, mera, s kakršno sodimo, bo ista, ki bo uporabljena za nas … Poglejmo se v ogledalo, preden sodimo … Sicer bom hinavec, saj se postavljam na mesto Boga. Moja sodba pa je tudi revna sodba, manjka ji nekaj zelo pomembnega, kar pa ima Božja sodba, to je usmiljenje. O, da bi nam Gospod dal dobro razumeti te stvari!«

   Papež Frančišek

   Odgovori
2. Janez says:

   20. julija, 2021 at 10:19

   SPREOBRNENJE
   Papež Frančišek: Spreobrnjenje je milost Boga. Začni hoditi, saj je On, ki te je premaknil in Ustvaril ter Odrešil

   Kaj pomeni beseda spreobrnjenje? V Svetem pismu to predvsem pomeni spremeniti smer ali usmeritev, kar tudi pomeni spremeniti način mišljenja. V moralnem in duhovnem življenju spreobrniti se, pomeni obrniti se od zla k dobremu, od greha k Božji ljubezni. To je to, kar je učil Krstnik, ki je v judejski puščavi »oznanjal krst spreobrnjenja v odpuščanje grehov« (v. 4). Prejeti krst je bilo zunanje in vidno znamenje spreobrnjenja tistih, ki so poslušali njegovo pridiganje in so se odločili delati pokoro. Ta krst se je zgodil s potopitvijo v Jordan, v vodo, a je bil povsem nekoristen, bil je le znak, in je bil nekoristen, če ni bilo razpoložljivosti za kesanje in spremenitev življenja.

   Spreobrnjenje pa vsebuje tudi bolečino nad storjenimi grehi, željo, da se jih reši in sklep, da se jih zavedno izključi iz lastnega življenja. Za izključitev greha pa je potrebno zavrniti vse tisto, kar je z njim povezano. Stvari, ki so povezane z grehom je torej potrebno zavrniti: posvetno miselnost, pretirano cenjenje udobnosti, pretirano cenjenje užitkov, blagostanja, bogastva. Zgled te ločitve je ponovno iz evangelija lik Janeza Krstnika, ki je bil strog mož in se je odpovedal odvečnemu ter je iskal bistveno. Poglejte to je prvi vidik spreobrnjenja: ločitev od greha in posvetnosti. Začeti torej pot ločitve od teh stvari.

   Drugi vidik spreobrnjenja je namen poti, to je iskanje Boga in njegovega kraljestva. Ločitev od posvetnih stvari in iskanje Boga ter njegovega kraljestva. Zapustitev udobnosti in posvetnega mišljenja nista sama sebi namen, ni askeza samo, da se dela pokora, kristjan ni fakir. Je nekaj drugega. Ločitev ni sama sebi namen, ampak je usmerjena za dosego nečesa višjega, to je Božjega kraljestva, občestva z Bogom, prijateljstva z Bogom. Toda to ni lahko, saj so številne vezi, ki nas držijo v bližini greha, ne ni lahko… Skušnjava vedno vleče navzdol, vleče dol in vezi nas držijo v bližini greha. To so: nestanovitnost, malodušnost, zlohotnost, škodljivo okolje, slabi zgledi. Včasih je privlačnost, ki jo čutimo do Gospoda prešibka in se skoraj zdi, da Bog molči. Oddaljene in nerealne se nam zdijo njegove obljube tolažbe, kot na primer podoba pozornega in skrbnega pastirja, ki danes odmeva v Izaijevem berilu (prim. Iz 40,1.11). Tako si je skušan reči, da se je nemogoče resnično spreobrniti. Kolikokrat smo začutili to malodušnost? »Ne, ne bom zmogel. Začenjam, potem se vrnem nazaj in to je grdo.« Mogoče je, mogoče je. In ko pride ta misel, ki te napravi malodušnega, ne ostani tam, kajti to je »živi pesek«. Ta »živi pesek« je ravno povprečnost bivanja. To je povprečnost. Kaj se stori v takšnih primerih, ko kdo hoče, a čuti, da ne more? Predvsem se je potrebno spomniti, da je spreobrnjenje milost. Nihče se ne more spreobrniti z lastnimi močmi. Je milost, ki ti jo da Gospod, zato jo je potrebno z vso močjo izprositi od Boga. Prositi Boga, da nas on spreobrne, da se lahko spreobrnemo do tolikšne mere, s kakšno se odpremo Božji lepoti, dobroti in nežnosti. Da se spreobrnemo in poboljšamo in odpremo Božji Mi9losti. Da z Bogom sodelujemo! Pomislite na nežnost Boga. Bog ni grozen oče, zloben oče, ne. Bog ni kontrolor ali po0liocaj , ki kaznuje. Ljubi nas. Nežen je, zelo nas ima Očetovsko rad kot dobri Pastir, ki išče zadnjo ovco svoje črede, dokler je ne najde. Ljubezen je. Spreobrnjenje je Milost Boga. Začni hoditi, saj je On, ki te je premaknil, da si začel hoditi in videl boš, kako bo On prišel. Moli, hodi in vedno boš naredil korak naprej. In Vedi, da nikoli Nismo Sami, ker je Bog Vedno z Nami! Spreobrnimo se in se poboljšajmo tako, da se Bogu opravičimo, prosimo odpuščanja za vse grehe, popravimo vse krivice drugim in ponižno in bogaboječe v Ljubezni do Boga in ljudi hodimo po Poti k Njemu!

   Sveta Marija, Nebeška in Naša Mati, naj nam pomaga ločiti se za vedno od greha in posvetnosti ter se odpreti Bogu, njegovi Besedi, njegovi Milostni Ljubezni, ki prenavlja in rešuje.

   Papež Frančišek

   Odgovori
3. Janez says:

   20. julija, 2021 at 10:15

   NOVA EVANGELIZACIJA NAJ POMAGA PRENOVITI LJUDI IN SVET

   Marko 16, 15 Rekel jim je: »Pojdite po vsem svetu in oznanite evangelij vsemu stvarstvu!

   Temeljna naloga nove evangelizacije je, oznanjati svetu veselo novico o razodetju Boga v Jezusu Kristusu in vabiti k spreobrnjenju in k veri. Vera naj pomaga k Ljubezni, Dobroti in Usmiljenju med ljudmi in je osebno srečanje z Jezusom Kristusom. Verovanje zadeva Osebo in Resnico. Človek, ki se vključuje v proces evangelizacije, postopoma spreminja svoje mišljenje, življenje in način sobivanja z drugimi ter z Dobroto in Usmiljenjem pomaga k boljšemu svetu z širjenjem Nauka o Jezusu Kristusu in Evangeliju med ljudi. Evangelizacija tako ni samo stvar procesa Cerkve kot institucije in duhovnikov, ampak vsakega človeka, vernika, ki je iskren in pravičen Vernik v Kristusa Odrešenika in Učenika. Pomenljive so papeževe besede, ko spregovori o novi evangelizaciji in o novih evangelizatorjih. Za izhodišče papež vzame svetopisemske besede: »Kdorkoli bo klical Gospodovo ime, bo rešen. Toda kako naj ga kličejo, če niso verovali vanj? In kako naj verujejo, če niso slišali o njem? In kako naj slišijo o njem, če ni oznanjevalca? In kako naj oznanjajo, če niso bili poslani? Kakor je pisano: Kako lepe so noge tistih, ki prinašajo veselo oznanilo o dobrih rečeh.« (Rim 10,13–15)

   Naloga kristjanov je, da vedno znova poudarjamo in opominjamo sebe in druge, da je ena od najosnovnejših resnic o Bogu – to je, da želi biti Bog aktiven sodelavec v človeških življenjih in da je že naveličan tega, da mora biti le povprečen opazovalec. Kristjan je po svoji naravi Cristophoros (gr. Χριστόφορος) ali Kristonosec, ki prinaša Božjo Ljubezen in Usmiljenje med ljudi. Novi evangelizatorji smo tako kot misijonarji in apostoli vsi kristjani, ki verjemo v Kristusa: od duhovnikov, posvečenih, pa vse do laikov, ki smo vsi udje Kristusove Cerkve. To so pomembni koraki, ko prehajamo od enega načina razmišljanja, to je, da so evangelizatorji samo »izbrani«, pa vse do spoznanja, da smo vsi poklicani in odgovorni k širjenju Božje Besede in Vere v Jezusa Kristusa med ljudi v svet. Izraz nova evangelizacija kaže na potrebo po prenovljenem načinu oznanjevanja Cerkve Ljudem Dobre Volje, posebno za tiste, ki živijo v današnjem kontekstu, v katerem so močno vidne posledice razvoja ateizma in/ali sekularizacije tudi v deželah s krščansko tradicijo. Evangelij je vedno novo in Veselo Oznanilo Odrešenja Ljudem, ki ga je prinesel Kristus, da bi bil človek deležnik Božje skrivnosti in njegovega življenja Ljubezni, Usmiljenja, Odpuščanja in Odrešenja tako, da da bi ljudem prinašali Kristusovo Luč in ljudem omogočili kot misijonarji in apostoli krščanske Vere prihodnost upanja. To je zanesljivo in močno in pomaga ljudem ter jih odrešuje, da so boljši ljudje in kristjani ter pripomoremo k prihodu Božjega kraljestva med nas!. Dejstvo, da je Cerkev v tem času poklicana k novi evangelizaciji, pomeni, naj okrepi svoje misijonsko in apostolsko poslanstvo, da bi se mogla v polnosti odzvati Gospodovemu klicu. Uspešne evangelizacije si ne moremo predstavljati brez dobrega poznavanja sveta, v katerem živimo, brez dobrih evangelizatorjev, ti pa lahko postanejo dobri samo, če so dobri in pravični v srcu, ki goreče ljubijo Boga tako, da so ljudje evangelija, Jezusovih Naukov in krščanskih vrednot Vere, Molitve, Ljubezni, Odpuščanja, Usmiljenja in Dobrote, ki prinašajo Ljudem Upanje in Božjo Luč Odrešitve z zgledom in globoko Vero v Boga. In smisel življenja je prihod Božjega kraljestva Usmiljenja, Dobrote, Odrešenja in Ljubezni na svet med ljudmi, da bi bili vsi boljši ljudje in boljši kristjani in s pravičnim krščanskim življenjem, delo, služenjem, Vero in molitvijo Slavili Boga! Ne moremo biti dobri kristjani če nismo dobri ljudje! In Bodimo podobni Kristusu, ki je Dobrota, Usmiljenje in Ljubezen!

   Gospod pridik nam in ostani z nami vsemi Vekomaj!

   Odgovori
4. Janez says:

   20. julija, 2021 at 10:11

   1) Dr. Turnšek povzetek: Razmišljanje po človeško ali po Božje?

   1) ’Človeško’ razmišljanje lahko pomeni zgolj to, da razmišlja človek. In človek ne more razmišljati drugače kot človeško; torej človek ne more dobesedno razmišljati po ‘božje’, ker ni Bog.
   2) Bog je človeka ustvaril kot umno, misleče bitje, ki je sposobno razmišljanja že po naravi; a to milostno sposobnost razsvetljenega razuma je človek ob izgonu iz Raja z drugimi darovi z grehom izgubil. Človek ni samo izgubil ‘dodatnih’ rajskih darov, ampak da so se poslabšale tudi naravne sposobnosti, ki jih je prejel po stvarjenju.
   3) A je Bog obljubil pomoč pri premagovanju teh posledic že na samem začetku (1 Mz 3,15), kar se je z učlovečenjem Božjega Sina in njegovim učenjem ter odrešenjskim delom na enkraten način uresničilo. Prav preko Jezusovega Duha, lahko človek ponovno svoje razmišljanje in spoznavanje usmeri v prvotno smer, seveda spet s pomočjo milostnega Božjega daru. Bogu hvala Vekomaj!
   4) Dr. Turnšek v odgovoru poudarja: Kadar nam ljudem in vernikom uspe razmišljati v okviru evangeljskega oznanila in Jezusovega vzgleda življenja ter v skladu z naukom Cerkve, ki razkriva evangeljske vidike v novih situacijah, ki jih v Jezusovem času še ni bilo, lahko rečemo, da “ČLOVEK RAZMIŠLJA PO BOŽJE”. Kar pomeni, da bi podobno razmišljal tudi Jezus, ki je v svoji človeški naravi razmišljal po človeško; ker pa se je učlovečila druga Božja oseba, je bilo to njegovo človeško mišljenje tudi ‘Božje na človeški način’.
   5) Glede težkih trenutkov v življenju pa ljudje in verniki poznamo različne reakcije pravi dr. Turnšek. Nekateri v njih res še bolj zdrknejo v razmišljanje, ki se oddaljuje od evangeljskega ali Kristusovega, ki je prav zato vzel nase najhujše človeško trpljenje, da bi nam v njem dal zgled pravilnega mišljenja in ravnanja. Nekaterim pa prav situacije trpljenja odprejo um in srce za skrivnosti Božje bližine, ki se je oklenejo.
   6) Glede RAVNANJA PO “BOŽJI VOLJI” pa dr. Turnšek opozarja na nevarnost, da si to lahko tudi preveč po ‘človeško’ in enostavno predstavljamo in v imenu ‘Božje volje’ uresničujemo svojo čkoveško voljo ali voljo kakšne interesne skupine. Ker se je v zgodovini že dogajalo, in se še, da je kdo v imenu ‘Božje volje’ celo ubijal ali teptal človekovo dostojanstvo drugim ali sebi, nam je razumljivo, da ni vedno vse, kar posamezniki imenujejo ‘Božja volja’, res nekaj, kar je v skladu s krščanskim razodetjem. Da bi to preprečili, je potrebno vedno RAZLOČEVANJE DUHOV, v katero je vključeno tudi občestvo Cerkve, ki zagotavlja skladnost odločitve s svetopisemskim razodetjem in celotno tradicijo Cerkve. Razločevanje Duhov naj nam pomaga, da bomo vedeli, kaj je Božja in ne kaj je človeška volja in kaj je prav v Božjih Očeh.

   Psalm 22,9: »Prepustil se je GOSPODU, naj ga osvobodi, naj ga reši, saj ima z njim veselje.«

   Brez Božje Pomoči in Poduka ljudje nismo sposobni iz lastnih molči in po lastni človeški pameti razmišljati tako, da bi pravilno vedeli in spolnjevali Božjo Voljo in vedeli kaj je prav v Božjih Očeh. Zato moramo Boga prositi in moliti za Božjo Milost, da nam vse to Daruje in nas z Močjo Svetega Duha Poduči in nas Vodi po pravih Poteh, ki vodijo k Jezusu Učeniku in Odrešeniku. Naj se naša Vera, vse naše molitve, sveta evharistija v svetih mašah, pravično in pošteno delovno življenje, naša dobrota, usmiljenje, ljubezen, služenje drugim in dobra dela, ki na vsakem našem koraku, vsak trenutek Častimo in Slavimo Boga ter se mu nenehno Zahvaljujemo, dokazujejo in izpričujejo našo globoko in dejavno Vero v Jezusa Kristusa, našega Učenika in Odrešenika, ki je Alfa in Omega Stvarstva, ko spolnjujemo Njegovo Voljo in živimo po Jezusovem Evangeliju kot Dobri Ljudje in Dobri Kristjani Bogu v čast in Slavo vekomaj!

   Et tantum docuit ille qui inspiravit et praestitit ei quietem per quod omnipotens Deus per bonum et gratia Dei bene sciat et percipiat, et Sapientia; quia est qui Dei voluntatem. Deum Scire nemo potest nisi Deum docente!
   O Bogu ve ter dojema pravilno kaj le tisti, ki ga je Vsemogočni Dobri Bog po svoji Milosti in Modrosti podučil in navdihnil ter ga vodil, ker je biloa taka Božja Volja. 

   Povzetek: Upokojeni mariborski nadškof dr. Marijan Turnšek v Ognjišču: Razmišljanje po človeško ali po Božje?

   2)Nekaj misli papeža Frančiška v naš duhovni in verski premislek:

   Ne hodi za Jezusom le takrat, ko ti ugaja, išči ga vsak dan
   Tudi tebi Jezus pravi: ‘Pridi, hodi za menoj!’ Pridi: ne stoj na mestu, saj ni dovolj, da ne delaš nič slabega, za to, da bi bil Jezusov. Hodi za menoj: ne hodi za Jezusom le takrat, ko se ti ljubi ko ti ugaja, ampak ga išči vsak dan; ne bodi zadovoljen z izpolnjevanjem zapovedi, s tem, da daš malo miloščine in zmoliš kakšno molitev: najdi v Njem Boga, ki te vedno ljubi, smisel tvojega življenja, moč, da se daruješ.

   Pusti to, kar obtežuje srce, izprazni se dobrin
   Jezus pravi tudi: ‘Prodaj, kar imaš, in daj ubogim.’ Gospod ne teoretizira o revščini in bogastvu, ampak gre naravnost k življenju. Prosi te, da pustiš to, kar obtežuje srce, da se izprazniš dobrin. Saj če je srce polno dobrin, ne bo prostora za Gospoda, ki bo postal ena izmed drugih stvari. Zato je bogastvo nevarno in – Jezus pravi – da otežuje celo zveličanje. Ne zato, ker bi bil Bog strog, ne! Problem je z naše strani: to, da imamo preveč, da želimo preveč, nam duši srce in zato postajamo nesposobni ljubiti. Zato sv. Pavel spominja, da je ‘pohlep po denarju korenina vsega zla’ (1Tim 6,10). To vidimo: kjer se postavi v središče denar, ni prostora za Boga in ni prostora niti za človeka.

   Jezus da vse in zahteva vse
   Jezus je radikalen. On da vse in zahteva vse: da popolno ljubezen in zahteva nedeljeno srce. Tudi danes se nam daje kot živi Kruh; ali mu moremo dati v zameno drobtine? Njemu, ki je postal naš služabnik celo tako, da je šel za nas na križ, ne moremo odgovoriti le z izpolnjevanjem določenih zapovedi. Njemu, ki nam ponuja večno življenje, ne moremo dati le nekega delčka časa. Jezus se ne zadovolji z določenim ‘odstotkom’ ljubezni: ne moremo ga ljubiti 20, 50 ali 60-odstotno. Ali vse ali nič.

   Papež Frančišek

   Addendum
   “Božja beseda je živa, učinkovita in ostra” (Heb 4,12). Zapomnimo si, da Božja Beseda ni le skupek resnic ali spodbudna duhovna pripoved; ne, je živa Beseda, ki zadeva življenje, ki ga preoblikuje. Tam Jezus osebno, On, ki je živa Beseda Boga, govori na naše srce. Evangelij nas posebej vabi k srečanju z Gospodom, po zgledu ‘nekoga, ki je pritekel k njemu’ (prim. Mr 10,17).

   Verbum Dei est viventem effective et acri »(Heb 4,12). Meminerimus verbum Dei non solum est collectio ex veris vel actuantis spiritali narratione lecturis tradiderimus; non est enim viventem verbum de vita transfert. Ibi Iesu personaliter, et quod est verbum Dei vivi, hominis cordi anhelanti cordibus vestris, et Evangelio praecipue nos immittit in occursum Domini et ambulavit in via Domini, et venerunt usque ad ipsum aliquis ‘tempore (cfr Mc 10,17).

   Pozno sem te vzljubil Gospod
   Avguštin Izpovedi X,27
   Pozno sem te vzljubil,
   Lepota, večno davna, večno nova,
   pozno sem te vzljubil!
   In glej, bil si v meni, in jaz sem bil zunaj,
   in tam sem te iskal,
   nelep sem se gnal za lepimi stvarmi,
   ki si jih ti ustvaril.
   Z menoj si bil, jaz ne s teboj.
   Daleč od tebe so me držale stvari,
   ki sploh ne bi bivale, ko ne bi v tebi bivale.
   Vabil si in klical — in prebil si mojo gluhoto.
   Bliskal in žarel si — in pregnal si mojo slepoto.
   Sladko si mi dehtel in srkal sem tvoj vonj — po tebi koprnim,
   Okusil sem te — in sem te lačen in žejen.
   Dotaknil si se me — in zagorel sem po tvojem miru.

   Prevedla dr. Anton Sovre in dr. Kajetan Gantar

   Odgovori
5. Miro says:

   20. julija, 2021 at 7:26

   SVETNIKOVO NAVODILO IZ SANJ JI JE POMAGALO PRI RAZPLETU VELIKE ZAGATE

   Poljakinja sestra Anna Maciejko se v molitvi velikokrat zateče k svetemu Jožefu. Včasih mu celo napiše pismo in mu v njem zaupa svoje prošnje.

   Dolgo do Jezusovega skrbnika ni gojila posebne pobožnosti, saj ji podoba dobrodušnega starčka iz jaslic ni bila pisana na kožo, vendar so bili njeni starši po njegovi priprošnji deležni posebne milosti, kar je njen odnos do tega svetnika še posebej zaznamovalo.

   Več o tem na:
   https://si.aleteia.org/2021/07/18/svetnikovo-navodilo-iz-sanj-ji-je-pomagalo-pri-razpletu-velike-zagate/

   V letu sv. Jožefa se večkrat z zaupanjem zatekajmo k priprošnji tega velikega priprošnjika pri Bogu – takoj za Preblaženo Devico Marijo.

   MOLITEV K SVETEMU JOŽEFU

   Ljubi sv. Jožef, rednik našega nebeškega Odrešenika in
   ženin naše presvete Matere Marije, živel si z njima
   in trdo delal zanju vsa leta, ko ste živeli zunaj oči javnosti,
   ter umrl v njunem naročju. Z ljubeznijo, ki jo premoreš
   zanju, in z ljubeznijo, ki jo onadva čutita do tebe, prosi za nas
   in nas varuj. Izprosi nam, o priprošnjik za srečno smrt, milost,
   da bomo živeli in umrli v Božji ljubezni, in daj, da bomo večnost
   preživeli z Jezusom, Marijo in s teboj, preljubi sv. Jožef.

   Sv. Jožef, prijatelj Najsvetejšega Srca, prosi za nas Boga!

   Odgovori
   • Miro says:

     20. julija, 2021 at 7:41

     V priloženi molitvi s spletne strani Aleteia se en stavek glasi: … in daj, da bomo večnost PREŽIVELI z Jezusom, Marijo in s teboj, preljubi sv. Jožef. Ne bo šlo: Preživeti je pojem, ki se nanaša na določen čas, večnost pa nima ne začetka ne konca.

     Torej:

     … Izprosi nam, o priprošnjik za srečno smrt, milost,
     da bomo živeli in umrli v Božji ljubezni, in daj, da bomo
     večnost ŽIVELI z Jezusom, Marijo in s teboj, preljubi
     sv. Jožef.

     Odgovori
6. Hvala says:

   20. julija, 2021 at 7:08

   ČEMU SO PONIŽANJA KORISTNA? ZATO KER NAS PREVZGAJAJO IN NAM DAJEJO MOČ, DA ZAĆNEMO ZNOVA
   ………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..

   Ponižanja so priložnost za urjenje v spolnjevanju Božje volje in vnaprejšnje okušanje vstajenja.
   Kako to?

   Poznamo več vrst ponižanj, na splošno pa jih delimo na tista, ki smo si jih zaslužili, in tista, ki si jih nismo.

   Tipična in najpogostejša ponižanja so zaslužena. So trenutek resnice, ko nas ta udari po nosu in nam pokaže našo pravo veljavo. Spremlja jo boleče spoznanje o lastni precenjenosti, ki je sorazmerno z utvaro, ki smo si jo naredili o sebi. Padec iz zablode o vsemogočnosti je vse prej kot prijeten.

   Vsako ponižanje, naj bo še tako boleče, je blagodejno, ker odpira vrata spremembam in pogosto razblini še eno utvaro – o naši nedolžnosti. Čeprav je odkritje nekega greha neprijetno, je obenem milost, ki omogoča začetek ozdravljenja od njega. Koristno je, da ta blagodejna bolečina traja nekaj časa. Gorje tistim, ki proti njej uporabljajo analgetike! Kdor svoje na novo odkrite napake prehitro odrine v pozabo, zamudi priložnost, da bi se iz njih nekaj naučil, in prepušča svojo dušo nadaljnji gnilobi.

   Zame je dobro, da okusim grenkobo ponižanja, ki je posledica mojega bedastega napuha. Koristno je, da pridejo na dan pomanjkljivosti, ki sem jih skrival, morda celo pred sabo. Da bi prišli do modrosti, potrebujemo grenka soočanja z resnico. Resničnost prizadene samo tiste, ki živijo zunaj nje. Edino, kar v ponižanjih trpi, je naš napuh. Ponižanja nam pokažejo, kakšni smo v resnici in nič drugega.
   Kako dobro nam denejo! So najučinkovitejše sredstvo proti življenju na oblakih!

   Res pa je, da nas ponižanja, ko nas doletijo, na nek način ubijejo: zahtevajo, da sprejmemo resnico in umremo sebi. Seveda jih lahko tudi zavrnemo. To počnemo predvsem na dva načina: tako, da še naprej vztrajamo v svojih utvarah in valimo krivdo na nekoga ali nekaj drugega, ali pa z otročjim protestiranjem, “da se te igre ne gremo več”, kar je izraz samoljubja. …. (se nadaljuje)

   izbira in pripravlja Marko Čuk-iz knjige UMETNOST PONOVNEGA ZAČENJANJA -FABIO ROSINI (Ognjišče )
   ……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………

   Za izdajo te čudovite knjige, ki jo je napisal Fabio Rosini nisem vedela do sedaj. Sem se pa trudila in se in poskušam živeti takokot mi Gospod kaže, uči pa tudi zahteva. Glede na svojo stisko in življenje še enkrat potrjujem, da je resnično, da brez PONIŽANJA IN TRPLJENJA NI NOVEGA ZAČETKA, PA TUDI BREZ VZTRAJANJA V SITUACVIJI, KI JE PRIŠLA NA ŽIVLJENSKI POTI, NI NOVEGA ZAČETKA. Pogledi na življenje in izhodi iz stisk so res lahko različni, ker smo ljudje različni, unikatni, VENDAR NAJGLOBJE BISTVO IN BISER ZA VEČNO ŽIVLJENJE PA JE HOJA PO OZKI, TRNOVI POTI, KI NAM JO VES ČAS KAŽE JEZUS. Vsak ima svobodno voljo in se lahko sam odloča katero pot bo izbral, kot sem že zadnjič napisala.

   Izbira poti v življenju ne vpliva samo na posameznika, ampak vpliva tudi na družinske člane, prednike in druge ljudi. KAKO MI VEMO, KAJ IMA GOSPOD V MISLIH, KOGA VSE BO REŠIL PREKO NAS? POMEMBNO JE SAMO ENO, TO PA JE POPOLNO ZAUPANJE V BOGA. Cincanje pri odločanju izbire poti in gledanje izhoda iz stisk s človeškimi očmi in izbira lahke široke ceste, se ne bo obneslo in dolgoročno ne bo prineslo sadov v življenju. Prositi je potrebno JEZUSA, DA ON REŠUJE, KAŽE POT, VODI SKOZI POSTOPKE, KI JIH IMA PRIPRAVLJENE ZA VSAKEGA POSAMEZNIKA, prositi Ga, DA BOMO LAHKO POGLEDALI Z NJEGOVIMI BOŽJIMI OČMI.

   Ugrizniti kislo in trpko jabolko ni prijetno, tudi pluti skozi viharje življenja ni prijetno, vendar je EDINA REŠITEV, DA PLUJEMO Z JEZUSOM.

   Vsak pa se lahko odloči sam, da odide na drugo ladjo, ladjo udobnosti in na koncu pa vemo kaj sledi.

   Sicer pa, če človek Jezusu izroči svoje življenje, svojo preteklost, sedanjost in prihodnost V NJEGOVE ROKE, GA ON VODI IN BO SEZNANJEN Z VSEM KAR MU BO GOSPOD HOTEL POKAZATI IN GA NAUČITI, BO PREČIŠČEN IN OČIŠČEN, GOSPOD MU BO DAJAL NAVODILA NI BOJAZNI, DA BI KARKOLI ZGREŠIL, POZABIL, NI POTREBE , DA SAM VLEČE VAJETI , TO BI BILO TUDI PONIŽEVALNO ZA GOSPODA.

   GOSPOD JE REKEL PO PREROKIH:

   Prg 10,6

   Glavo pravičnega bo pokril blagoslov, usta krivičnih pa nasilje.
   32. Prg 10,22

   Gospodov blagoslov bogatí, pehanje ne doda ničesar.
   33. Prg 11,11

   Blagoslov iskrenih povzdiguje mesto, usta krivičnih pa ga podirajo.
   34. Prg 11,26

   Odgovori
   • Hvala says:

     20. julija, 2021 at 18:06

     RAZMIŠLJANJE…..

     Gospod, ki je ustvaril nebo in zemljo je Alfa in Omega vsega. Vrata, ki jih Bog zapre, ne odpre noben človek na svetu in vrata, ki jih On odpre, ne zapre noben človek na svetu (Raz 3,7)

     To govori Sveti, Resnični,
     on, ki ima Davidov ključ:
     če odpre, ne bo nihče zaprl,
     če pa zapre, ne bo nihče odprl (Raz, 3,7)

     Bog včasih človeku zapre vsa vrata, da ne bi iskal izhoda po človeško, temveč želi, da bi se obrnil na Njega, ki je rešitelj vsake stiske in vseh dogodkov itd…..želi, da bi človek spoznal, da je On edini, ki človeka rešuje, vidi celoto, vsakega človeka pozna od vekomaj, saj ga je On ustvaril.

     Ko se je nekdo znašel v brezizhodnem položaju in če želi, da mu Gospod pomaga in ga reši, bo Njemu zaupal in izročil življenje v celoti , preteklost, sedanjost in prihodnost, bo Gospod deloval po svojem načrtu, GOSPOD SE BO BOJEVAL IN REŠEVAL ČLOVEKA IN GA TUDI PRIPELJAL IZ STISKE. Jezus je rekel, da bomo na svetu imeli stisko itd…in Jezus vstopi v STISKO IN PREOBLEME, KO STISKA , PROBLEMI IN TEŽAVE ŽE OBSTAJAJO.

     Ko je bil Jezus svojimi učenci na morju ni bilo brez viharja, ni ga preprečil, ampak je vstopil v reševanje, ko je vihar že divjal.

     Če se človek odloči in želi da Bog rešuje in vodi in pokaže rešitev, potem je potrebno sprejeti GOSPODOV NAČRT, KI JE POPOLN, SE ZA NJEGA TUDI ZAHVALJEVATI. Zelo pomembno je, DA JE ČLOVEK POSLUŠEN BOGU, KO MU NAROČA IN GA DEJANSKO PELJE ZA ROKO VSEPOVSOD KAMOR JE POTREBNO.

     Včasih razmišljamo mogoče, da smo se sami odločili in odšli k nekemu zdravniku, ali v reševanje zadev. Pa temu ni tako. GOSPOD IMA SKRBNO DO POTANKOSTI IZDELAN NAČRT ZA REŠITEV, ON VODI ČLOVEKA.

     Lahko pogledamo nazaj v zgodovino , KAKO JE BOG IZPELJAL IZRAELCE PO SUHEM SREDI MORJA, KO JIH JE NAPADLA FARAONOVA VOJSKA. KAJ SO LAHKO SAMI IZRAELCI NAREDILI? NIČESAR!!!
     KAKO BI SE SAMI REŠILI? NEMOGOČE. BOG JE POSEGEL IN POKAZAL SVOJ NAČRT.

     Prav tako ima načrt za vsakega posameznika, ki se odloči in prosi Gospoda in tudi vse naredi kar mu naroči, da bi ga GOSPOD REŠIL.

     Zato ni pasivno čakanje na rešitev, če nekdo želi in izroči svoj problem Jezusu in počaka, da mu On pokaže kaj naj naredi, kam naj gre, kakšen je potek duhovnega ali telesnega zdravljenja itd.. kaj zahteva od človeka, skratka vodi ga za roko.

     ČLOVEK MORA POSLUŠATI, KAJ GOSPOD NAROČA ALI ZAHTEVA, VČASIH PA JE TAKO NEZAZNAVNO, DA ČLOVEK MISLI, DA DELA PO SVOJI ODLOČITVI.

     Naročila je potrebno poslušati; primer naročanja se je dogodil tudi na svatbi v Kani Galilejski, ko je zmanjkalo vina. Marija je Jezusu rekla da nimajo svatje vina, hkrati pa je naročila prisotnim: “KARKOLI VAM REČE JEZUS, TO STORITE”.

     Tako moramo tudi mi narediti oz storiti: “KARKOLI NAM UKAŽE, TO NAREDIMO . Jezus bo naročil posamezniku kaj naj naredi oz, stori ,vse postopoma glede na načrt, ki ga ima s tem človek, glede na njegove lastnosti, itd. Ta glas boste lahko zaznali, če ga bo pa kateri preslišal ali pa ga ne bo hotel slišati, bo Gospod ponovil zahtevo.

     Bilo bi res poniževalno za Gospoda, da bi Gospodu izročili SVOJE ŽIVLJENJE, REŠEVANJE STISKE, GREHE itd…potem pa bi razmišljali kako in kje bi sami začeli reševanje, zdravljenje, iskanje po ustanovah in ne vem kaj še vse, ali pa bi se celo sami lotili reševanja po svoji odločitvi.

     Če je človek zbolel ali pa obstajajo razni drugi primeri stisk in če želi Božjo rešitev, bo vendar Gospod odločal, ki zdravi CELOVITO IN DAJE NE SAMO TELESNO ZDRAVJE AMPAK TUDI DUHOVNO IN DUŠEVNO ZDRAVJE BO ODLOČAL, KAJ BO NAJPREJ SLEDILO, BO ODLOČIL KAM BO ČLOVEKA NAPOTIL, RAVNO TAKO V VSEH OSTALIH PROBLEMIH IN STISKAH.

     Ko Jezus izbere zdravnika za telesno zdravljenje in odide človek k njemu, ne bo pacient predlagal operacijo in ves potek zdravljenja, ampak bo to prepustil zdravniku. TAKO TUDI MI NE RUŠIMO GOSPODOVEGA NAČRTA, KI JE POPOLN IN GA NE UČIMO KAJ MORA NAREDITI, KDAJ IN KAKO. KER JE USTVARIL NEBO IN ZEMLJO, BO TUDI IZPELJAL VES NAČRT ZA VSAKEGA POSAMEZNIKA, KI MU TO DOVOLI.

     Sama sem vse to doživela. Ni potrebno skrbeti, če bo Gospod izbral drugačno pot REŠITVE, KOT SMO SI JO MI ZAMISLILI V SVOJI GLAVI. ZATO TUDI NE MOREMO MI REŠEVATI PROBLEMA, AMPAK NAM BO BOG KORAK ZA KORAKOM KAZAL, KAJ NAJ DELAMO! TO NI PASIVNOST ČLOVEKA, AMPAK VELIKA AKTIVNOST, SODELOVANJE Z BOGOM, OSEBNI POGOVORI, POSLUŠANJE NAVODIL NAPOTITVE itd… Z JEZUSOM JE POTREBNO TESNO SODELOVATI IN GA POSLUŠATI TER MU POPOLNOMA ZAUPATI , ZAUPATI, DA JE NJEGOV NAČRT EDINI, KI JE POPOLN. Kdor je Gospodu ZAUPAL SVOJE ŽIVLJENJE, TEGA GOSPOD NE BO PUSTIL PASIVNEGA, bodite brez skrbi.

     Ne obstajajo načrti in Navodila, ki bi bili popolnejši od Božjega. JEZUS MED REŠEVANJEM DAJE VES ČAS NAVODILA GLEDE MOLITVE, GLEDE ZAKRAMENTA SVETE SPOVEDI, GLEDE OČIŠČEVANJA, KAŽE GRADIVA, GOVORI OSEBNO S ČLOVEKOM ALI PREKO DRUGIH itd…..td, zato ne vem zakaj bi bilo koga strah? STRAH SE LOTEVA ČLOVEKA, KO NE ZAUPA V VODENJE IN NAČRT BOGA, KO ŽELI DA BI SE DOGODKI ODVIJALI PO NJEGOVI ČLOVEŠKI VOLJI, STRAH PRIHAJA ZARADI DOLOČENEGA TRPLJENJA, STRAH PRIHAJA KADAR STISKA TRAJA DOLGO, ZELO DOLGO. Gospoda je potrebno prositi da pomnoži vero in da da moč, da človek vzdrži. Božji angeli krepčajo in pomagajo človeku, tudi Jezusu so na Kalvariji.

     Prijateljstvo z Jezusom naše trpljenje spreminja v odrešenje; nemoč postaja moč; iz žalosti se rojeva veselje, iz smrti vstaja življenje. Zaupaj Mu in vedno išči Njegovo bližino.

     Odgovori
7. Miro says:

   20. julija, 2021 at 7:07

   ODPUSTI NAM NAŠE DOLGE … V TEJ PROŠNJI SE VRAČAMO K NAŠEMU OČETU KAKOR IZGUBLJENI OTROK IN SE PRED NJIM PRIZNAVAMO ZA GREŠNIKE KAKOR CESTNINAR (KKC, 2839)

   Priporočimo se Svetemu Duhu s prošnjo, naj nas ob branju in premišljevanju Katekizma katoliške Cerkve uvaja v skrivnosti vere, upanja in ljubezni do Boga in sočloveka.

   Molimo:

   Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
   vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
   Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
   prenovil boš obličje zemlje.

   Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
   razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
   bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
   vselej radi sprejemali njegove spodbude.
   Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

   V. ODPUSTI NAM NAŠE DOLGE, KAKOR TUDI MI ODPUŠČAMO SVOJIM DOLŽNIKOM

   2838 Ta prošnja zbuja začudenje. Če bi obsegala samo prvi del stavka – “odpusti nam naše dolge” – bi mogla biti vključno vsebovana v prvih treh prošnjah Gospodove molitve, ker je Kristusova daritev darovana “za odpuščanje grehov”. Toda – kakor pravi drugi del stavka – naša prošnja bo uslišana samo, če bomo najprej odgovorili na neko zahtevo. Naša prošnja je obrnjena v prihodnost, naš odgovor mora nastopiti pred njo; povezuje ju beseda “kakor”.

   Odpusti nam naše dolge …

   2839 V drznem zaupanju smo začeli moliti k našemu Očetu. Ko smo molili, naj bo posvečeno njegovo ime, smo ga prosili, da bi bili vedno bolj posvečeni. Toda čeprav smo oblečeni v krstno oblačilo, ne nehamo grešiti, se odvračati od Boga. Zdaj se v tej novi prošnji vračamo k njemu kakor izgubljeni otrok (prim. Lk 15,11-32) in se pred njim priznavamo za grešnike kakor cestninar (prim. Lk 18,13). Naša prošnja se začenja z “izpovedjo”, v kateri hkrati priznamo svojo bedo in njegovo usmiljenje. Naše upanje je trdno, ker imamo v njegovem Sinu “odrešenje, odpuščanje grehov” (Kol 1,14; Ef 1,7). Učinkovito in nedvomno znamenje njegovega odpuščanja najdemo v zakramentih njegove Cerkve (prim. Mt 26,28; Jn 20,23).

   2840 A nekaj vzbuja strah: ta val usmiljenja ne more prodreti v naše srce, dokler nismo odpustili tistim, ki so nas razžalili. Ljubezen je – kakor Kristusovo telo – nedeljiva: ne moremo ljubiti Boga, ki ga ne vidimo, če ne ljubimo brata, sestre, ki ju vidimo (prim. 1 Jn 4,20). V odklanjanju, da bi odpustili svojim bratom in sestram, se naše srce zapre, njegova trdota ga napravi nepropustnega za usmiljeno Očetovo ljubezen; v izpovedi (priznanju) svojega greha se naše srce odpre za njegovo milost.

   Več o tem na:
   http://www.marija.si/gradivo/kkc/v-odpusti-nam-nase-dolge/

   Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

   Odgovori
8. Miro says:

   20. julija, 2021 at 7:05

   VSAKO JUTRO SE BOM ODPRAVIL V PRAVO SMER – SVETI TROJICI V OBJEM!

   – Vsako zvezdo Bog kliče po imenu, s tem jo izvablja iz nebivanja. Enako dela z menoj, a tako obzirno, da sploh ne čutim njegovega ‘prsta’. Na vsak način hoče rešiti mojo svobodo. Brez nje – me ne bi mogel klicati po imenu.

   – Srce ob srcu. Srce v srcu. Tako je tudi v Bogu. Bog Oče se je vsega izlil – v Sina, Sin v Očeta – v Svetem Duhu, ki nič drugega ni kot neizrekljiva božja prisrčnost. V to božjo prisrčnost vsi potujemo. Prisrčnost v naših družinah je le priprava in šola za zadnjo prisrčnost.

   – Lahkomiselni ljudje zapravljajo svoj čas. Ena ura – to je le kratka urica. Kaj bi to! En dan gor ali dol. Še mesec in leto – tako hitro sta naokrog. Se ne splača razburjati. Pametnim ljudem pa je vsaka ura in vsak dan dragocen božji dar. Vsak dan jim je ena opeka za zgradbo večnosti.

   – Kdor se zjutraj daruje Bogu, bo ves dan živel v zavesti, da je njegov dan velik, da je njegovo življenje veliko, ker je vključeno v delo za božje kraljestvo. Pa naj bo še tako revno, pusto in prazno, bo dejansko bogato, zanimivo in polno.

   – Vsako jutro se bom odpravil v pravo smer – sveti Trojici v objem. Vsak dan me bo pripeljal za eno postajo bliže tej končni postaji.
   – Naj bo Kristus v središču našega življenja. Potem bo naše življenje iz zlata, vsak dan se bo pa lesketal kot dragulj – njemu v čast.

   (p. Miha Žužek, izbor misli, Ognjišče)

   Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

   Odgovori
9. Hvala says:

   19. julija, 2021 at 22:31

   UMIRANJE ČLOVEKA SAMEMU SEBI

   UMRETI V POTRPEŽLJIVOSTI

   Ko trpiš brez pritoževanja. Ko se odpoveš lagodju.

   Ko ne iščeš tolažbe drugih ljudi. Ko umreš svojim potrebam.

   Ko potrpežljivo čakaš, da seme kali počasi. Ko umreš rezultatom.

   UMRETI V PONIŽNOSTI

   Ko daš prostor drugemu. Ko umreš svojemu položaju.

   Ko brez hrupa razdajaš svoje darove. Ko umreš vsakemu priznanju.

   Ko dopustiš, da te obsodijo. Ko umreš dobremu imenu.

   UMRETI V USMILJENJU

   Ko ne razkriješ krivde svojih bratov. Ko se odpoveš tekmovalnosti.

   Ko ne obsojaš, ampak posežeš v globino. Ko umreš pravici.

   Ko odpustiš in greš naprej. Ko umreš vsakemu dokazovanju.

   UMRETI V LJUBEZNI

   Ko ne odgovoriš na žalitve. Ko umreš lastni ceni.

   Ko ne uveljavljaš svojih pravic. Ko se odpoveš svoji moči.

   Ko prepustiš Bogu, da brani tvojo čast. Ko umreš svojemu ponosu.

   UMRETI V VERI

   Ko si tiho, ker On deluje. Ko umreš sebi.

   Ko se odpoveš glasovom sveta, da si lahko v Njegovi bližini.

   UMRETI V UPANJU

   Ko objameš križ, ne da bi vprašal: Zakaj?

   Bog naj nam da pogum, da bi vedno znova tvegali umirati, da bi on lahko zaživel v nas.

   http://arhiv.mirenski-grad.si/p05-tihota-sola-trpljenja-umiranja

   Odgovori
10. Hvala says:

    19. julija, 2021 at 22:22

    NEZASLUŽENA PONIŽANJA

    BOG MI JE NAJLEPŠE DAROVE DAL PO ROKAH TISTIH, KI SO ME PRIZADELI

    VČASIH SO POTREBNA LETA, PREDEN SPOZNAMO, DA JE BILO NEKO PONIŽANJE, KI SE NAM JE ZDELO KRIVIČNO, POVSEM ZASLUŽENO IN DOBRODOŠLO

    ČEPRAV TUDI NEZASLUŽENA PONIŽANJA DOŽIVLJAMO KOT ZLO IN JIH VEČINOMA ZAVRAČAMO TER OBSOJAMO TISTE, PO KATERIH PRIHAJAJO, SO SESTAVNI DEL GOSPODOVEGA NAČRTA ZA NAS

    VEČINA LJUDI RAJE IZBERE PROSTORNO POT, KI VODI PROČ OD PONIŽANJ, LE REDKI PA VSTOPIJO SKOZI OZKA VRATA IN SE PODAJO NA TESNO STEZO.

    ———————————————————————————————————————————————————
    Poznamo pa tudi druga, nezaslužena ponižanja, ki so duhovno najbolj blagodejna, kadar jih voljno sprejmemo.
    Če smo pri zasluženih ponižanjih poklicani narediti preskok od laži k resnici, gre pri nezasluženih za preskok od naših del k Božjim.

    Pri ponižanjih, ki se nam zdijo nepravična – ta so praviloma redka – moramo vedno preveriti, ali so res takšna. Pogosto se namreč izkaže, da je to, kar smo sprva doživljali kot krivično, v resnici povsem upravičeno in da nismo nikakršna žrtev.
    Včasih so potrebna leta, preden spoznamo, da je bilo neko ponižanje, ki se nam je zdelo krivično, povsem zasluženo in dobrodošlo.

    Zato moramo pri tolmačenju takih dogodkov paziti, da se ne bi smilili samemu sebi. Marsikateri boleči dogodek izpred let danes vidim v drugačni luči kot takrat in vem, da še zdaleč nisem bil takšen jagenjček, kot sem si domišljal. Lahko rečem, da so mi ponižanja, ki sem si jih največkrat pridelal sam, pomagala duhovno zoreti. Poslala mi jih je Božja previdnost.
    In tu je bistvo.

    Čeprav tudi nezaslužena ponižanja doživljamo kot zlo in jih večinoma zavračamo ter obsojamo tiste, po katerih prihajajo, so sestavni del Gospodovega načrta za nas.

    Kadar koli se znajdemo na razpotju pred nekim ponižanjem, nas vedno znova – kot GPS med vožnjo v avtu – nagovarja glas evangeljskega navigatorja:
    »Vstopíte skozi ozka vrata, kajti široka so vrata in prostorna je pot, ki vodi v pogubo, in veliko jih je, ki stopajo po njej. Kako ozka so vrata in kako tesna je pot, ki vodi v življenje, in malo jih je, ki jo najdejo.«

    Večina ljudi raje izbere prostorno pot, ki vodi proč od ponižanj, le redki pa vstopijo skozi ozka vrata in se podajo na tesno stezo.
    Da bi lahko to storili, moramo verovati, da ta pot v vsakem primeru vodi k odrešenju, in da je vsemogočni Stvarnik vsega naš Oče. Zavedati se moramo, da je naša zgodovina prežeta s skrivnostjo: čeprav se popolnoma svobodno odločamo, vse ostaja v njegovih rokah. Bog lahko tudi zlo obrne v dobro in iz prahu obudi življenje. Zato vem, da bo moj Oče – če mi nekdo dela hudo – to obrnil v moje dobro. Ne bo me izpustil iz svojega naročja.
    In zato se lahko mirno pustim gristi mikroorganizmom.

    Takrat lahko Bog v meni naredi največja dela. Šele ko sem povsem nemočen, mu končno pustim, da svobodno deluje.
    Bog mi je najlepše darove dal po rokah tistih, ki so me prizadeli. S tem me je hotel pripraviti predvsem do tega, da bi se namesto na svoje sile začel zanašati na Njegovo moč.

    Gre za nekakšno doživetje vstajenja, ki je nepogrešljivo za naš duhovni razvoj.
    Vsako jutro lahko vstopimo v vstajenjsko razsežnost svojega življenja in vsak dan doživimo Božjo moč. Izkusiti in podoživeti moramo resničnost besede šestega dne: »naj zemlja rodi živa bitja«, da lahko iz nežive zemlje pride novo življenje. Ponižanja, ki nas postavljajo na trdna tla, obrezujejo in križajo, lahko izkoristimo v svojo korist tako, da se izročimo Bogu in ga s tem na nek način primoramo, da opravi svoje delo.

    Nekaterim bralcem, zlasti tistim z velikim egom, se to zdi nerazumljivo. A tu ni česa pojasnjevati. Tu je treba preprosto umreti sebi. Tistim pa, ki se branijo z osnovnim vprašanjem: “Kaj pa, če Boga sploh ni?” bi odgovoril takole: “Da bi to izvedeli, moramo najprej verovati, in ne obratno. Da bi to izkusili, moramo zaupati.” … (se nadaljuje)

    izbira in pripravlja Marko Čuk

    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    Ja le redki izberejo ozko težko pot, posuto s trnjem. Veliko laže je hoditi po široki cesti, brez problema, ko si vrgel stran nekoga, ki ti ni po volji, ki je slaboten, ki ni po merilu ljudi, ki te “maltretira” kot pa SPREJETI TEŽKI IZZIV, ŽIVLJENJSKI PROBLEM IN GA SKUPAJ Z JEZUSOM REŠEVATI GLEDE NA BOŽJI NAČRT. Jezus pa opozarja naj ne bežimo pred problemi.

    Res je, preprosto je treba UMRETI SEBI. EGO JE POTEBNO IZROČITI GOSPODU IN VSE SAMOVOLNJE ODLOČITVE, DA BO SVETI DUH LAHKO DELOVAL. SVETI DUH NE MORE DELOVATI, ČE IMA ČLOVEK ZAPORE V SEBI. EGOIZEM IN SAMOVOLJNO ODLOČANJE STA TUDI ZAPORI.

    Odgovori