Članki za dušo

Tu se dodaja članke, ki so povzeti po drugih internetnih straneh. Prosim, da se navedejo viri kje je bilo povzeto.

This entry was posted in Domov. Bookmark the permalink.

15.001 Responses to Članki za dušo

  1. Janez says:

    Božidar Rustja: Kako začeti na novo po življenjskem neuspehu?
    Ko v življenju doživljamo neuspehe, si zapomnimo, da neuspeh ni nikoli dokončen, razen če na to pristanemo! Če ste doživeli neuspeh, vam je na voljo pet korakov, da začnete na novo. Poglejmo v predlaganih petih točkah, kako naj začnemo znova. Že britanski premier Churchill je rekel ob začetku druge svetovne vojne, ko so Nemci zavzeli skoraj vso Evropo: »Nikoli, nikoli ne reci, da si poražen in se ne vdaj« (angl.: Never give up!)
    Prvič. Sprejmite odgovornost za lastni neuspeh. – Če ste naredili napako, jo priznajte! Motiti se je človeško. Ne pripisujte krivde drugim. »Kdor prikriva svoje pregrehe, nima sreče, / kdor pa jih prizna in jih opusti, doseže usmiljenje« (Prg 28,13), piše v knjigi Pregovorov.

    Drugič. Prepoznajte dobre strani neuspeha. – Neuspeh vam, na primer, pokaže, kaj ni učinkovito. Veliki izumitelj Thomas Edison je rekel: »Ne imenuj tega neuspeh. To imenuj šolanje!« Neuspeh vas prisili, da postanete bolj ustvarjalni.
    Neuspeh preprečuje ošabnost in bahaštvo. – Če bi bilo vse, kar ste naredili, sijajen dosežek, nihče ne bi mogel živeti z vami! Neuspeh vas prisili, da vnovič presodite, kaj je v življenju pomembno. Neuspeh je eden od načinov, kako nas Bog pripravi do tega, da razmislimo, kam je naše življenje usmerjeno.

    Tretjič. Prosite Boga za modrost, da boste doumeli, kaj je bil vzrok za neuspeh. – Vprašajte se: »Zakaj mi je spodletelo? Je morda kakšen vzrok, zakaj sem se stvari lotil tako, da se mi je ponesrečila?«

    Četrtič. Pozabite na preteklost in se usmerite v prihodnost. – Vaša preteklost je minila! Je lanski sneg. Ne morete ga spremeniti, zato je bolje, da se nehate ubadati z njo. Ralph Emerson je dejal: »Sleherni dan dočakaj in ga odloži. Naredil si, kar si zmogel. Nedvomno se je vanj prikradlo nekaj spodrsljajev in neumnosti; pozabi nanje, kolikor hitro moreš. Jutri je nov dan; začni ga dobro in vedro in v tako veselem razpoloženju, da te ne bodo mogle obremenjevati tvoje stare slabosti.« Začnimo nov dan z mislijo na Boga.

    Petič. Apostol Pavel je takole pisal Filipljanom: Bratje, pozabljam, kar je za menoj, in se iztegujem proti temu, kar je pred menoj, ter tečem proti cilju po nagrado, h kateri nas od zgoraj kliče Bog v Kristusu Jezusu (Flp 3,13-14). Zato stopimo pogumno v nov dan!
    Duhovna misel radio prvi

    Radio Prvi: Božidar Rustja: Soočiti se z življenjskim neuspehom
    Nihče v življenju ne doživlja samo uspehov. Vsi pa doživljamo poraze, izgube in neuspehe. Modrost pravi, da kdor dela, se tudi moti. Uspeh ne pomeni odsotnost napak. Znane osebnosti, ki je v življenju ustvarile kaj pomembnega, niso doživela enega neuspeha, ampak mnoge. Abraham Lincoln je doživljal neuspeh za neuspehom 28 let, vse dokler ni postal predsednik ZDA! Izumitelj Edison je doživel 14.000 neuspehov dokler ni izumil žarnice. Z neuspehi se soočamo dnevno, zato poglejmo v predlaganih petih točkah, kako naj odgovarjamo nanje.

    Prvič, kar je treba narediti, je to, da preudarimo, zakaj smo doživeli neuspeh. Čeprav utegne biti za to več različnih razlogov – marsikdaj ni v naši moči, da bi jih obvladovali –vendarle navajam pet pogostih vzrokov za neuspeh:

    Drugič. Kadar ne načrtujemo vnaprej. – Spomnimo se, Noe se je moral lotiti tesarjenja barke veliko prej, preden je začelo deževati! Kakor pravi stari rek: »Če ti ne uspe načrtovati, načrtuješ svoj neuspeh« Knjiga pregovorov (Prg 27,12) pravi: »Previdni opazi zlo in se skrije, / prostaki rinejo naprej in se poškodujejo«.

    Tretjič. Kadar mislimo, da smo na konju. – »Pred razsulom hodi napuh, / pred padcem ošabnost duha« (Prg 16,18), pravi knjiga Pregovorov. Spomnimo se prilike o kitu: prav tedaj, ko se vzpneš visoko na površje in zatrobiš, prav tedaj te bo zadela harpuna!

    Četrtič. Kadar si ne upamo sprejeti nujno potrebnega tveganja. Strah pred neuspehom lahko povzroči neuspeh. »Strah pred človekom nastavlja zanko, / kdor pa zaupa v Gospoda, bo obvarovan« (Prg 29,25). Skrbi nas, kaj si bodo o nas mislili drugi, če nam spodleti, in tako sploh ne poskusimo. Nekdanji ameriški nogometaš Frank Tarkenton pravi: »Strah te naredi za poraženca.«

    Petič. Če prehitro odnehamo. – Spomnimo se, tekma je dostikrat dobljena v zadnjih sekundah. Uspeh je velikokrat na dosegu roke. Če se vam ne posreči že v prvem poskusu … ste normalni! Vztrajajte in ne odnehajte že takoj na začetku! Vrednost poštne znamke temelji na njeni zmožnosti, da ostane ves čas prilepljena na svojo podlago, dokler ne dospe na cilj ….

    Če prezremo Božji nasvet. – Sveto pismo je polno praktičnih napotkov in smernic za delo, dom, za medsebojne odnose in zdravje. Če se ne ravnamo po njem, prav izzivamo nevšečnosti. … »Marsikatera pot se zdi človeku prava, / njen konec pa so poti smrti« (Prg 14,12), dodaja knjiga Pregovorov.

    Duhovna misel radio prvi

  2. Miro says:

    JEZUS: »ŽENA, ZAKAJ JOKAŠ? KOGA IŠČEŠ?« – VSTAJENJE SE ZAČENJA V DUHOVNEM PREBUJENJU IN PRENOVI, KO SE NAS DOTIKA BOG, KO DOJEMAMO BOŽJI GLAS, KO RAZVIJAMO DIALOG Z BOGOM!

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO JANEZU (Jn 20,1-2.11-18)

    Prvi dan tedna je prišla Marija Magdalena navsezgodaj, še v temi, h grobu in je videla, da je kamen odstranjen od groba. Tedaj je stekla in prišla k Simonu Petru in k drugemu učencu, ki ga je imel Jezus rad, ter jima rekla: »Gospoda so vzeli iz groba in ne vemo, kam so ga položili.«

    Jezus se prikaže Mariji Magdaleni

    Marija pa je stala zunaj pred grobom in jokala. Med jokom se je sklonila v grob In zagledala dva angela v belih oblačilih. Sedela sta eden pri vzglavju in eden pri vznožju, kjer je bilo položeno Jezusovo telo. Rekla sta ji: »Žena, zakaj jokaš?« Dejala jima je: »Mojega Gospoda so odnesli in ne vem, kam so ga položili.« Ko je to rekla, se je obrnila in zagledala Jezusa. Stal je tam, pa ni vedela, da je Jezus. Jezus ji je rekel: »Žena, zakaj jokaš? Koga iščeš?« Mislila je, da je vrtnar, in mu rekla: »Gospod, če si ga ti odnesel, mi povej, kam si ga položil, in ga bom jaz odnesla.« Jezus ji je dejal: »Marija!« Ona se je obrnila in po hebrejsko rekla: »Rabuní« (kar pomeni Učitelj). Jezus ji je rekel: »Ne oklepaj se me! Kajti nisem še šel gor k Očetu; pojdi pa k mojim bratom in jim povej: ›Odhajam gor k svojemu Očetu in vašemu Očetu, k svojemu Bogu in vašemu Bogu.‹« Marija Magdalena je šla in učencem sporočila: »Gospoda sem videla,« in to, kar ji je povedal.

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Jn+20%2C1-2.11-18&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE (Ervin Mozetič)

    V Jezusovem vstajenju se dopolni ljubezenska zgodba med Bogom in človeštvom. To resnico evangelij pojasni s srečanjem med vstalim Jezusom in Marijo Magdaleno »zgodaj zjutraj, ko je bila še tema«. Ljubezen do Gospoda jo žene h grobu. Želi biti ob njem in premišljevati. Zanimivo je, da Marija Magdalena ni mislila na Jezusovo truplo, ampak nanj. Zato nikoli ne omenja trupla, ampak njega, Jezusa, ki ga ljubi njena duša. Išče ga in našla ga je, ko se ji je po vstajenju prikazal. Predstavlja zgled za nas: kdor išče vstalega Jezusa, ga bo našel.

    Jok Marije Magdalene za Jezusom izraža ljubezen, hrepenenje po njem. Potrebna je spreobrnjenja. Marija Magdalena se je obrnila in videla Jezusa.

    Prvo velikonočno doživetje v Svetem pismu je srečanje med vstalim Jezusom in Marijo Magdaleno. Poklical jo je po imenu: »Marija«. Kdor nas pokliče po imenu, ima do nas poseben odnos, ki ga pri klicu spoznamo. Ko je Jezus poklical Marijo po imenu, je bila v tem klicu njegova odrešenjska moč, s katero jo je očistil, da jo je prevzelo dokončno spreobrnjenje. Odgovori mu, tako da ga imenuje »učitelj«. Tudi učenci so ga ob prvem klicu imenovali »Učitelj«.

    Marijine ljubezni do Jezusa njegova smrt ni prizadela.

    Vstalega Kristusa ne moremo razumeti na isti način, kot razumevamo resničnosti tega sveta. Razumemo ga z uvidom vere. Vstali Jezus nam ni na voljo tako kot stvari na tem svetu. Usmerja nas k Očetu, tja, kamor je šel po vstajenju sam.

    Janezov evangelij opisuje srečanje med vstalim Kristusom in Marijo Magdaleno kot idealen vsakdanji prizor, ki nam govori, da se vstajenje začenja že sredi našega tukajšnjega življenja. Skrivnost vstajenja zasije že v vsakem drobcu resnične ljubezni, ki ga ljudje uresničimo v tem življenju. Vstalega Gospoda lahko včasih tudi mi zelo od blizu in občuteno srečamo, vendar ga ne moremo zadržati. Vstali zasije v kakšnem našem dogodku in se nato umakne. Tako se ga ne moremo dotakniti in ga ne doumeti.

    Vendar je tudi v medčloveški ljubezni podobno. V drugem je vselej nekaj, kar ljubljenemu ni na voljo in ni doumljivo.

    Z vstajenjem Jezus vzpostavi do ljudi nov odnos. Začetek mojega izkustva vstajenja je, da on postane moj osebni Učitelj, ki me vodi v življenje in me nagovarja z ljubeznijo. Ljubezen je močnejša od smrti, saj je premagala smrt ob Jezusovem vstajenju. Iz Jezusove ljubezni ne moremo več izpasti. Tudi v smrti ne. Vendar Jezusa tudi ne moremo zadržati, ampak se mu moramo prepustiti, da nas usmerja k Očetu.

    Vstali nam je že pripravil prostor v hiši svojega Očeta. Tam je naš resnični dom. Vstajenje se začenja v duhovnem prebujenju in prenovi, ko se nas dotika Bog, ko dojemamo Božji glas, ko razvijamo dialog z Bogom.

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    Božje usmiljenje, ki izviraš iz Presvetega Srca Jezusovega, zaupamo vate!

  3. Miro says:

    SPREJEMANJE BOŽJE BESEDE IN ŽIVLJENJE V NJENI MOČI!

    Priporočimo se Svetemu Duhu za veliko milost, da bi mogli Božjo besedo skrbno poslušati, jo svobodno sprejemati in zvesto živeti v njeni moči. Predvsem poslušajmo, kaj nam govori Gospod.

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?set=2&id13=1&l=sl&z=4&zf=1590&t=5#Sprejemanje+Bo%9Eje+besede

    Božje usmiljenje, ki nam v Besedi, ki je postala človek, daješ opravičenje, zaupamo vate!

  4. Miro says:

    ČLOVEK, KI JE USTVARJEN PO BOŽJI PODOBI IN POKLICAN, DA SPOZNAVA IN LJUBI BOGA, ODKRIVA PRI ISKANJU BOGA NEKE “POTI” ZA DOSTOP K SPOZNANJU BOGA (KKC)

    Priporočimo se Svetemu Duhu s prošnjo, naj nas ob branju in premišljevanju Katekizma katoliške Cerkve uvaja v skrivnosti vere, upanja in ljubezni do Boga in sočloveka.

    Molimo:

    Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
    vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
    Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
    prenovil boš obličje zemlje.

    Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
    razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
    bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
    vselej radi sprejemali njegove spodbude.
    Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

    POTA PRISTOPA K SPOZNAVANJU BOGA

    31 Človek, ki je ustvarjen po božji podobi in poklican, da spoznava in ljubi Boga, odkriva pri iskanju Boga neke “poti” za dostop k spoznanju Boga. Imenujemo jih tudi “dokazi za božje bivanje”, ne sicer v pomenu takih dokazov, kakršne iščejo naravoslovne znanosti, marveč v pomenu “konvergentnih in prepričljivih argumentov”, ki omogočajo doseči resnične gotovosti. Te “poti” približanja k Bogu imajo za svoje izhodišče stvarstvo: tvarni svet in človeško osebo.

    Več o tem na:
    http://www.marija.si/gradivo/kkc/II-pota-pristopa-k-spoznavanju-boga/

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  5. Janez says:

    MOLITVE KARTUZIJANOV (delček čudovitih molitev za duhovno in versko obogatitev!)

    François Pollien: V duhu Jezusovih blagrov na Gori vsem ljudem
    Pusti Jezusu, da s svojim Duhom udejanja v tebi grešni in ubogi človek svoje blagre. Pusti mu, da hodi po svojih potih k tebi, zato da ti prinese svoje radosti in upanje. Pusti mu, da ti pomaga in te poveličuje, zato da bo v tebi poveličeval svojega Očeta. Pusti mu, da te prečka v vseh smereh in v vseh globinah, zato da bo tvoje bitje edinole in v celoti njegovo. Pusti mu, da použije tvoje življenje v svojo enost. Naj On deluje v tvojih čutilih, v tvojem srcu, v tvojem duhu, dokler mu ne boš po končanem delu mogel reči: »Vse je dovršeno« – ter boš izročil svojega duha v njegove roke (prim. Jn 19, 30; Lk 23, 46). Najprej – v tvojih čutilih. Naj jih On ozdravlja, s tem da izbrisuje sleherno možno sled zgrešene mikavnosti, onemoglosti, nerednosti, strastnosti. Moral bo izvršiti dolgotrajne in težavne spremembe in operacije, da bi dosegel najgloblje korenine. […] Toda ne boj se ničesar; saj veš, da si v rokah Njegove Ljubezni. Tvoja prizadevnost mora biti usmerjena k temu, da boš prišel iz topilnika očiščen kot najbolj prečiščeno zlato. Poslušaj ga, ko ti govori: Svetujem ti, da kupiš od mene v ognju očiščenega zlata, da obogatiš, in belih oblačil, da se oblečeš in se ne pokaže sramota tvoje nagote, in mazila, da si pomaziliš oči, da bi videl. Svarim in pokorim tiste, ki jih ljubim. Bodi torej goreč in se spreobrni. Glej, stojim pri vratih in trkam. Če kdo sliši moj glas in vrata odpre, bom vstopil k njemu in bom večerjal z njim in on z menoj. Kdor zmaga, mu bom dal, da z menoj sede na moj prestol, kakor sem tudi jaz zmagal in sem s svojim Očetom sedel na njegov prestol. Kdor ima ušesa, naj sliši, kaj govori Duh cerkvam (Raz 3, 18–22).

    Prepusti Gospodu svoje srce, da bo v njem dokončno vzpostavil nežnost in velikodušnost; da ga bo mogel povrniti k tisti prvotni čistosti, ki mu je ni kalila nobena ustvarjena navezanost, ko ga ni zavirala nobena onemoglost. Naj v njem hipoma uniči vse moči, tako da jim odvzame vsak človeški način ljubezni ter jim nazadnje podari edino obliko ljubezni, ki pristaja krščanskemu srcu: ljubiti Boga v Bogu in ljubiti vse stvari v Bogu. Stiskalnica bo imela strašansko delo; morala bo hudo stiskati, da bo priteklo žlahtno vino v svoji božanski čistosti – vino, ki razveseljuje Božje srce. Toda kakšno zmagoslavje, ko bodo končno iztisnjeni v stiskalnici prazni strahovi in prazne ljubavi, pa se bo tvoje srce dvigalo iznad vseh slabosti, navdano z blaženo čistostjo, zmožno vseh gledanj, s prosojno ljubeznijo, vredno večnih objemov. Končno je na vrsti tvoj duh Človek. Tudi tvoj duh se bo moral podvreči nekaterim skrajno zahtevnim končnim spremembam. Sveti Pavel ti bo povedal, zakaj: Zatorej odslej nikogar ne poznamo po mesu. In če smo po mesu poznali Kristusa, ga pa zdaj tako več ne poznamo. Če je torej kdo v Kristusu, je nova stvaritev: staro je prešlo, glejte, nastalo je novo (2 Kor 5, 16–17).

    Nov Človek ali Homo Novum. Stare stvari so minile, morale so miniti; vse so minile, kajti vse je moralo postati novo in drugačno. Stare stvari so tvoja človeškost; za tvojega duha pa so naravni načini spoznavanja: to, kar apostol imenuje poznavanje po mesu. To je tvoj način spoznavanja v človeški luči. Da pa bo tvoj duh prenovljen v Božji luči, mora dopustiti, da mu Bog ugasi vso to človeško luč – na enak način, kot kakšen mojster zadolži svojega vajenca, naj se odvadi lastnih delovnih prijemov, zato da ga bo priučil novim, ki bodo strokovni in pravilni. Če bi dopustil starim šegam, da se primešajo čistim strokovnim navadam, ne bo nikoli izšolal dobrega in veščega delavca. Takšen je torej tvoj položaj – pred tvojim lastnim obrazom. Ti je jasen in razumljiv? Prav, potem pa voljno opusti vse dosedanje učenjo znanje in delovne izkušnje, zato da boš vedel vse; pusti vnemar vse, kar pripada tvojemu dosedanjemu življenjskemu načinu in slogu, da se navzameš Božjega. Naredi prostor Bogu, da Te obsije Božja Ljubezen in Božja Milost, ki ne mine nikdar! Prosi in moli, da pride Gospod in te obžari ter te blagoslovi.
    (Pollien kartuzijan, La pianta di Dio, odlomek )

    Kartuzijan Augustin Guillerand: Urejena ljubezen
    Prevečkrat si zamišljamo, da je krščanska nenavezanost v tem, da ne ljubiš ničesar. To je strašansko zgrešeno. Nikoli ni bilo bolj ljubečega srca, kot je Jezusovo srce; in naša srca se morajo oblikovati po njegovem vzorcu. Ljubiti – to je vélika in celo edina zapoved: To je prva zapoved: Ljubi Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem … in … svojega bližnjega … (prim. Mt 22, 37.39). Tu imamo ves evangelij in vse življenje in vsega Boga, ki je Deus-Caritas, Bog-Ljubezen. Je pa urejena ljubezen; ljubezen, ki naj živi in se priobčuje – zato pa žrtvuje vse, kar jo ovira, da bi se razdajala. To žrtvovanje je odtrgovanje/odvezovanje. Nenavezanost je torej negativni obraz navezanosti (ali ljubezni). Nenavezanost je red v ljubezni […]. Kadar Bog ljubezni živi v neki duši, ji daje ljubiti vsa bitja skladno s stopnjo njihovega deleža v sebi, ki je Bit. Duša jih mora ljubiti tako, kot jih ljubi Bog, to se pravi: kot se jim Bog daje. Ta dar neskončne Biti nekemu končnemu bitju je tisto, kar mu daje biti – in to je merilo za našo ljubezen. Naša ljubezen, odmerjena od samega Boga in od tega, kar o Njem zasledimo v njegovih bitjih, je urejena ljubezen. Poslej ni dovoljena nobena navezanost, ki ni v skladu s tem pravilom. Če duša v sebi odkrije kaj takega, bo navezanost krotila, ne pa odstranila. Na dnu vsega je zamisel o redu. Nenavezanost je pogoj za red, tako kot je red pogoj za ljubezen. Zato smemo reči: nenavezanost je urejena ljubezen. Prosimo Boga in molimo ga za Milost, da se vse prav postavi in uredi po Božji Volji.

    Hvala Ti Gospod, ki Živiš in Kraljuješ Vekomaj! Amen.

    • Miro says:

      BOGU HVALA ZA VSE MILOSTI, KATERE NAM PODARJA PO KARTUZIJANIH. LE-TI S SVOJIM STROGIM NAČINOM ŽIVLJENJA IN MOLITVAMI GREŠNEMU SVETU POSREDUJEJO NEIZMERNO EVHARISTIČNO BOGASTVO.

      BOŽJE USMILJENJE, NEIZMERNO V ZAKRAMENTU EVHARISTIJE IN DUHOVNIŠTVA, ZAUPAMO VATE!

  6. Janez says:

    Božja volja (Suta Nipata)
    Naj bodo vsa bitja polna radosti in miru.
    naj vsa bitja vsepovsod,
    nočna in majhna,
    nepomembna in mogočna,
    kratka in dolga,
    krhka in debela;
    naj vsa bitja vsepovsod,
    vidna in nevidna,
    tista, ki potujejo daleč stran ali v bližino,
    tista, ki že obstajajo, in tista, ki še bodo;
    naj bodo vsa bitja prežeta z neusahljivo radostjo.
    Naj nihče ne prevara drugega.
    Naj nihče ne prezira drugega.
    Naj nihče nikomur ne privošči trpljenja,
    ker je sam jezen ali razočaran.
    Tako kot mati s svojim lastnim življenjem
    ščiti svojega edinega otroka,
    tako naj se tudi v tebi razraste
    neizmerna ljubezen do vseh bitij.
    Naj se tvoja ljubezen pretaka skozi vesolje,
    naj preplavi njegove višine in globine in vse širjave,
    neomejena ljubezen, ki ne pozna sovraštva.
    In takrat, naj stojiš ali hodiš,
    sediš ali ležiš,
    dokler bediš,
    se trudi za to s popolno osredotočenostjo;
    in na zemlji boš prinesel nebesa.

    Molitev za mir (Svami Omkar)
    Čaščena navzočnost,
    Ti, ki si znotraj in zunaj,
    zgoraj in spodaj in vsepovsod,
    Ti ki prežemaš vsako celico mojega bitja,
    Ti si oči mojih oči,
    ušesa mojih ušes,
    srce mojega srca,
    um mojega uma,
    dih mojega diha,
    življenje mojega življenja,
    duša moje duše.
    Blagoslovi me, Gospod, naj se zavedam
    Tvoje navzočnosti na vzhodu in zahodu,
    na severu in jugu.
    Naj mir in dobra volja prevevata ljudi, skupnosti in narode.
    Za to goreče molim.
    Naj bo mir z vami vsemi.

    Vsi smo Božji Otroci in prihajamo iz Enega Vira, zato razlike niso pomembne, le bogatijo nas v iskanju Boga, ko se učimo drug od drugega v ljubezni, dobroti in strpnosti. Morda pa ljudem naš Gospod Bog govori v različnih jezikih, zato smo Eno v Njem. In kdo sem jaz da bi sodil Božjo Ljubezen?

    • Miro says:

      POSLUŠAJMO, KAJ NAM GOVORI ŽIVA BOŽJA BESEDA:

      »NE POJDE V NEBEŠKO KRALJESTVO VSAK, KDOR MI PRAVI: ›GOSPOD, GOSPOD,‹ AMPAK KDOR URESNIČUJE VOLJO MOJEGA OČETA, KI JE V NEBESIH.« (Mt 7,21)

      Slava tebi, Jezus, Ti si živa Beseda!

  7. Janez says:

    KAM GREŠ ČLOVEK? BREZ BOGA SI NIČ! Quod homo quo vadis? TE ET QUOD NIHIL SINE DEO?
    Acta Non Verba ali od poplave besed k dejanjem Usmiljenja in Ljubezni, da ne bomo brneč bron in zveneče cimbale, ki le proizvajajo in poustvarjajo lep zvok, od tega pa ni nobenega dejanja Dobrote in Sočutja ter Pomoči bolnim in ubogim. Zakaj vprašani bomo ob koncu časov ali smo prejete talente in Božje darove pomnožili, kot Kristus kruh množicam po Govoru na Gori ali pa smo vse darove zakopali in jih nismo darovali drugim naprej. Človeške misli niso naše misli in kar je prav v Božjih Očeh ni nujno prav tudi v Božjih Očeh! Ljubimo Boga in Ljudi in se mu nenehno zahvaljujmo! Delajmo dobro, odpuščajmo in pomagajmo drugim, molimo in prosimo Boga Milosti in Usmiljenja, da bo po Božji Volji vse prav!

    Acta Non Verba, vel ex inundatio verborum actuum pietatis et misericordiae, quod non esset stridore hortantur et aereos, Cymbala, quae non producendum recreant pulchra sana, et hoc non est actum in bonitate commiserationem, opitulationem est pauperes et infirmos. Cur autem non possunt interrogavit ad ad consummationem saeculi si nos multiplicentur super talenta ac dona quae sumpsimus, sicut et Christus panis est ad turbas cum de Sermone Domini in Monte, vel num sepelivimus omnia dona, nec dedit eis aliis praemisit . Cogitationes sunt cogitationes rectum coram Deo, ideo rectum coram Deo quoque ! Nos diligamus Deum, et gratias agere quod populus Deum in omni tempore? Operemur quod bonum est indulgentiae, veniae et auxilium aliis, orantes petitis gratia Dei et misericordia est in dextera omnia secundum Dei voluntatem?

    • Miro says:

      TI SI ŽAREČE SONCE OČETOVE LJUBEZNI

      Križani in od mrtvih vstali Gospod,
      nauči nas spoprijemati se
      s preizkušnjami vsakdanjega življenja
      tako, da bomo živeli to življenje
      v vedno večji polnosti.
      Ti si ponižno in potrpežljivo
      sprejel poraze človeškega življenja,
      tudi muke svojega umiranja na križu.
      Pomagaj nam torej, da bomo bolečine
      in boje, ki nam jih prinaša sleherni dan
      znali vselej sprejemati
      kot priložnost, da rastemo
      in da postajamo vse bolj tebi podobni.
      Naredi nas sposobne, da se z njimi spoprimemo
      trdno zaupajoč v tvojo pomoč.
      Nauči nas razumeti,
      da moremo do polnosti življenja
      priti edinole tako, da nenehno umiramo
      sami sebi in svojim sebičnim željam.
      Kajti s tabo bomo mogli vstati,
      samo če s teboj umiramo.
      Odslej naj nas nobena stvar
      ne pogrezne v tolikšno trpljenje
      in v tako globoko žalost,
      da bi pozabili na radost tvojega vstajenja!
      Ti si žareče sonce Očetove ljubezni,
      ti si Upanje večno trajajoče sreče,
      ti si ogenj plameneče ljubezni.
      Jezusova radost naj bo naša moč,
      naj bo med nami vsemi trdna vez
      miru, edinosti in ljubezni. Amen

      (sv. Mati Terezija)

      • Janez says:

        Tomaž Kempčan – Ljubezen se ne utrudi

        Ljubezen se ne utrudi,
        ne misli na težave,
        si prizadeva doseči, kar presega njene moči,
        ne izgovarja se na nemogoče…
        Zato se zmore spoprijeti s čimer koli,
        marsikaj dokonča in zagotavlja uspeh tam,
        kjer bi tisti, ki ne ljubi,
        izgubil pogum in podlegel.
        Ljubezen je budna in ne zapravlja čas s spanjem.
        Čeprav je trudna, ne opeša,
        čeprav pritiskamo nanjo, se ne izravna,
        čeprav je vznemirjena, ni zbegana,
        temveč si kot živi plamen in goreča bakla
        utira pot navzgor in varno vse prestane.
        Kjer so zbrani dva ali trije v Mojem imenu,
        sem sredi med vami, pravi Jezus v Evangeliju.
        Hvala Ti Gospod na Vekov Veke. Amen.

        Tvoje Milosti bom na Veke Opeval in se Ti Zahvaljeval za Vso Dobroto!

  8. Janez says:

    POVABILO K MOLITVI (Indijanski poglavar)
    Ne zanima me, s čim se preživljaš.
    Hočem vedeti, po čem hrepeniš in ali si upaš sanjati
    o izpolnitvi svojega srčnega hrepenenja.
    Ne zanima me, koliko si star.
    Hočem vedeti, ali boš tvegal,
    da te bodo imeli za norega na ljubezen, sanje,
    na pustolovščino, ki se ji pravi biti živ.
    Ne zanima me, kateri planeti so v kvadratu s tvojo luno.
    Hočem vedeti, ali si se dotaknil središča svoje bolesti,
    ali so te doživetja izdajstva odprla
    ali pa si postal stisnjen in zaprt iz strahu pred trpljenjem.
    Hočem vedeti, ali se znaš družiti z bolečino,
    mojo ali tvojo lastno,
    ne da bi jo želel skriti, ublažiti ali odpraviti.
    Hočem vedeti, ali znaš živeti z radostjo,
    mojo ali tvojo lastno;
    ali znaš razposajeno plesati in dovoliti,
    da te zanos preplavi do konic prstov na rokah in nogah,
    ne da bi naju opominjal,
    da morava biti previdna, realistična,
    ali da se morava zavedati omejenosti človeškega bivanja.
    Ne zanima me, ali je zgodba,
    ki mi jo pripoveduješ resnična.
    Hočem vedeti, ali si sposoben nekoga razočarati,
    da bi ostal zvest sebi;
    ali znaš prenesti, da si obtožen izdajstva,
    ali si sposoben ohraniti zvestobo lastni duši.
    Hočem vedeti, ali znaš biti zvest
    in torej zaupanja vreden.
    Hočem vedeti, ali znaš videti lepoto,
    čeprav ni vsak dan dražestna
    in ali znaš napajati svoje življenje z božjo prisotnostjo.
    Hočem vedeti, ali znaš živeti z neuspehom,
    tvojim in mojim,pa kljub temu stopiti na jezerski breg
    in zavpiti srebrnemu mesecu »Da!«
    Ne zanima me, kje živiš ali koliko denarja imaš.
    Hočem vedeti, ali si sposoben vstati po noči,
    polni bridkosti in brezupa, pobit in do konca zlomljen
    in postoriti vse potrebno za otroke.
    Ne zanima me, kdo si ali kako si se znašel tukaj.
    Hočem vedeti, ali boš stal z mano sredi ognja,
    ne da bi se odmaknil.
    Ne zanima me, kje ali kaj ali pri kom si se učil.
    Hočem vedeti, kaj te podpira od znotraj,
    ko vse drugo odpade.
    Hočem vedeti, ali znaš biti sam s seboj;
    in ali ti resnično ugaja družba,
    ki si jo izbiraš v trenutkih praznine.

    Povzeto po navdihu Oriaha Gorskega sanjača, indijanskega poglavarja, maj 1994 in dano v razmislek Ljudem Dobre Volje.
    Kdo sem jaz, da bi sodil o drugih ljudeh in religijah? Jezus nam pravi, s kakršnim metrom boste sodili Vi drugim, s takšim metrom vam bo sojeno. Bog bo presodil in razsodil, ne mi ljudje, ki smo Bratje in Sestre iz enega Vira Življenja, ki imamo enega Nebeškega Očeta. V Ameriki so mi rekli Bog nam svojim otrokom govori v različnih jezikih in na drugačne načine. Zakaj bi delali potem neke razlike po človeški pameti? Kar je namreč prav v Človekovih očeh ni nujno, da je prav tudi v Božjih Očeh. Zato je na mestu naša skromnost in ponižnost pred Vsemogočnim in Ljubečim Očetom. Bog je Ljubite se med seboj. Če nimaš Ljubezni ne govoriš in delaš tako kot je prav o Bogu in Njegovih Naukih! Bog ljubi vse ljudi, grešnike in pravične, ker drugače ne more! Pa mi?

  9. Miro says:

    POLNI SEBE – KAKO JE SVETI MOŽ S PREKOMERNIM DOLIVANJEM ČAJA POUČIL ROMARJA, UNIVERZITETNEGA PROFESORJA, KI GA JE PROSIL ZA RAZSVETLJENJE

    Nekoč je živel univerzitetni profesor, ki je iskal smisel življenja. Po mnogih letih in dolgih poteh je prispel do koče izredno svetega puščavnika in ga prosil za razsvetljenje. Sveti mož je obiskovalca povabil v svoje skromno bivališče in mu postregel s čajem. Natočil je romarjevo skodelico do vrha, pa je še vedno nalival, tako da je čaj začel teči po tleh. Nekaj časa je profesor to gledal, potem pa ni mogel več zdržati: »Nehajte! Polna je! Saj ne more nič več noter!« »Podobno kot ta skodelica,« je povzel puščavnik, »si tudi ti poln svojih sodb, spoznanj in zamisli. Kako naj te česa naučim, dokler ne izprazniš samega sebe?«

    Tudi mi smo pogosto polni svojih sodb, spoznanj in zamisli. Kako naj sprejmemo vase kaj božjega, dokler se trdovratno oprijemamo svojega?

    Povzeto po: Zgodbe za dušo, Božo Rustja

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  10. Janez says:

    Človek, vse svoje stiske in težave izroči v Božje roke in Mu zaupaj

    Včasih moramo prositi Boga, da odstrani naše probleme in strahove, da nam pomaga živeti mir, po katerem tako zelo hrepenimo. Da zaživimo brez pritiska tolikih stisk in težav, ki jih prinaša življenje. Vse okoli nas se odvija prehitro, življenja ne obvladujemo in to nas navdaja s strahom in bolečino. Strah nas je, da bi izgubili to, kar trenutno imamo. Strah nas je, da bi se nam življenje kakorkoli zapletlo in da bi zboleli. In ravno to je težava našega bivanja: neprestano omahovanje, razni strahovi, bivanjski dvomi ali strah pred življenjem, čeprav imamo Njega, ki nas daje Odrešenje, Moč in Upanje. Zato se zdi bolj pametno podati k Njemu in poiskati Njegovo pomoč, saj sam ne moreš NIČ SAM narediti. Z Njim pa lahko narediš VSE. Kakšno bi bilo naše življenje, če bi se pogumno postavili nasproti dvomom in stvari ne opuščali zaradi strahu? Zaupajmo in Verujmo v Boga Učenika in Odrešenika, da nam bo Pomagal in nas Ozdravil in nam podaril Božji Mir. Božja Milost in Usmiljenje Vate Zaupamo! Amen.

    Gospod BOG, moj dragi Odrešenik,
    želim živeti v Božjem Miru brez skrbi in strahov.
    S tisto sveto nenavezanostjo,
    ki je danes še ne premorem.
    Želim rasti in biti vedno bolj Tvoj,
    a res ne vem, kako naj se odtrgam od svojih skrbi in strahov.
    Vse skrbi in strahove prelagam odslej Nate Gospod, pomagaj mi prosim!
    Prav tako Ti danes izročam prav vsakega posebej od Ljudi,
    s katerimi živim, delam ali se dnevno srečujem na Poti Življenja.
    Jezus, močno me objemi, da bodo moji strahovi in vse skrbi izginili.
    Prosim Te Gospod spremljaj me in Vodi me, da bom znal biti pogumen in stanoviten v Veri.
    Tako mi pomagaj utrditi pogum in Vero, da bom lahko Dober Človek in Kristijan,
    ki z ljubeznijo objame vsakdanji križ problemov in težav, ki nas pestijo.
    Jezus, prosim te, reši me vseh mojih skrbi, težav in spon, naj bom vse bolj Tvoj.
    In nauči me Ljubiti in Odpuščati tako, kot Ljubiš in Odpuščaš Ti. Amen.

    Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila portugalska izdaja Aleteie.

    Vse okrog nas se dogajajo Čudeži, če le imamo oči, da jih vidimo in Verujemo v Boga Učenika in Odrešenika. Če bi imeli Veliko Vero, bi lahko gore premikali, kaj šele težkoče in kako bi potem z Božjo Pomočjo probleme reševali!

Dodaj odgovor za Janez Prekliči odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja