Članki za dušo

15.001 Responses to Članki za dušo

1. Janez says:

   22. julija, 2021 at 22:24

   MEDSEBOJNI ODNOSI MED LJUDMI
   Dostikrat je dobro v službi, v družini ali v odnosih z raznimi drugimi ljudmi potrpeti, v družbi drugih ljudi pa imaš možnost, da ne vztrajaš, ampak se umakneš. Res je danes veliko kritiziranja in negativne energije ter šimfanja in obrekovanja, pa ne povsod. Sprašujem se ali je tam Božja Ljubezen in razumevanje? Tudi odnos v službah do zaposlenih se je zelo spremenil na slabše, kar sem do upokojitve letos sam doživljal, pa vseeno zdržal in molil ter prosil Boga in obenem tudi sam delal na sebi.

   Dr. Šuštar Alojzij pokojni metropolit je dejal ponavadi: “takoj vse pozabiti in vse odpustiti”, ko je imel opravka z raznimi kritikami in hudobijo. Dr. Anton Trstenjak nas je na TF Ljubljana učil, da moramo biti preprosto kot kristjani boljši kot tisti, ki kritizirajo in so hudobni in dajati tihi zgled. Dr. Janez Janež (zdravnik kirurg iz Dolskega pri Ljubljani) je odpustil svojim nasprotnikom v domovini, ko je moral po vojni moral bežati na Tajvan in 38 let neumorno zdraviti Kitajce. Pa Mati Terezija v Indiji, o kateri nismo slišali, da bi na hudobijo odgovarjala s hudobijo in maščevanjem, temveč je odgovorila z Dobroto in Ljubeznijo, ker je imela Božji Blagoslov in veliko Srce za neumorno delo z revnimi. Ljubila in pomagala je vsem ubogim v Kalkuti, ne glede na vse bolezni in zaradim velike Ljubezni do Boga in Ljudi ni nikoli zbolela. Prav tako Pedro Opeka in številni drugi misionarji kot Friderik Baraga med Indijanci, Albert Schweitzer in Ignacij Knoblehar v Afriki itd., itd. Zgledov je še veliko pa bodi dovolj. Bog daj nam milost, da bomo vztrajali v dobroti in premagovali vse težave s Tvojo pomočjo. Vsakdo se odloči po svoje. Zastonj smo vse prejeli od Boga, zastonj dajajmo naprej drugim ljudem! Tudi Jezus nam je vse daroval in nas na Križu na Golgoti Odrešil!

   Vprašani pa bomo nekoč, koliko smo Ljubili in dajali zastonj Dobroto drugim, ki smo jo zastonj prejeli od Boga. In tu ni prostora za dilemo ali biti dober ali ne. NE MOREMO BITI DOBRI KRISTJANI ČE NISMO DOBRI LJUDJE! Possumus, si non bonum Ecclesiae fideles, boni!

   Odgovori
   • Janez says:

     22. julija, 2021 at 22:38

     Misli Matere Terezije o služenju drugim
     Človek je nerazumen, nelogičen in sebičen. NI POMEMBNO, IMEJ GA RAD!
     Če boš delal dobra dela, boš to pripisal svojim sebičnim ciljem. NI POMEMBNO, DELAJ DOBRA DELA!
     Če boš uresničeval svoje cilje, boš našel lažne prijatelje in iskrene nasprotnike. NI POMEMBNO, URESNIČUJ SVOJE CILJE!
     Dobra dela, ki jih delaš, bodo jutri pozabljena. NI POMEMBNO, DELAJ DOBRA DELA!
     Poštenost in iskrenost te naredita ranljivega. NI POMEMBNO, BODI ISKREN IN POŠTEN!
     To kar si leta in leta ustvarjal, se lahko v trenutku poruši. NI POMEMBNO, USTVARJAJ NAPREJ!
     Če pomagaš ljudem, se ti to lahko maščuje. NI POMEMBNO, POMAGAJ JIM NAPREJ!
     Ko daješ svetu najboljše od sebe, to lahko vrne z udarci. NI POMEMBNO, DAJ NAJBOLJŠE OD SEBE.

     P.s.: Mati Terezija je vztrajala v Ljubezni in Dobroti do Boga in Ljudi kljub križem in težavam v Indiji in skrbela za revne in bolne do konca življenja. Spolnjevala je Božjo Voljo zaradi Ljubezni do Boga in Ljudi! Tako ji je namreč naročil Jezus: “Pojdi v Kalkuto v temo bolnih in revežev in bodi Moja Luč!” Bog vidi v vsako srce in vse Ve in vse Razume! Nič mu ni skrito, Ljudje pa marsikaj ne razumemo, ker je veliko stvari Očem in Srcu prikrito zaradi človeških omejenih sposobnosti vedeti in razumeti kaj je res! In ne kaj ljudje mislijo da je RES! Zato se človeku ni gtreba s tem obremenjevati! Pomembno je, da delam kar od mene hoče Bog! Ne ljudje!

     Odgovori
2. Janez says:

   22. julija, 2021 at 21:17

   HODITI IN BIVATI V SVETEM DUHU, KER RABIMO BOGA
   Se vam zdi krščansko življenje težko in včasih zahtevno ali celo nemogoče? Da res je nemogoče je, ko poskušamo karkoli narediti sami s človeškimi močmi brez Boga in njegovega blagoslova in pomoči. Živeti krščansko življenje s svojo lastno močjo je podobno ladji na suhih tleh … Ne premakne se. Da bi ladja nekam prišla, mora biti na vodi, da se bo lahko premikala naprej z vesli, jadri ali motorjem. Tako je tudi z nami, ki vedno rabimo Boga. In da bi uživali v krščanskem življenju, se moramo najprej naučiti, kako se z Vero in Molitvijo umiriti in počivati v Bogu. Pavel je to vedel, ko je rekel: »Vse zmorem v njem, ki mi daje moč.« (Filipljanom 4,13). Skrivnost krščanskega je v tem, da Kristus živi v nas: »Ne živim več jaz, ampak Kristus živi v meni. Kolikor pa zdaj živim v mesu, živim v veri Božjega Sina, ki me je vzljubil in daroval zame sam sebe.« (Galačanom 2,20). Ko je bil Jezus z učenci na zadnji večerji, jim je povedal, da jih bo zapustil, ampak da ne bodo ostali sami: »Toda govorim vam resnico: za vas je bolje, da grem; kajti če ne grem, Tolažnik ne bo prišel k vam; če pa odidem, vam ga bom poslal.« (Janez 16,7). Dan vam bo nekdo, ki vam bo omogočil pogumno živeti krščansko življenje – Sveti Duh. On ni samo usmerjevalna tabla na božanski poti: On je Kristusov Duh, ki je prišel in zdaj živi v vas.

   Sveti Duh ali Spiritus Sanctus je Bog, tako kot tudi Sin in Oče. Tu nastane lahko med laiki in verniki, zaradi pomanjkljive verske ter bogoslovne izobrazbe, pojmovni nesporazum in zmešnjava, če ljudje Svetega Duha ne vidijo in razumejo kot Božje osebe, kajti on ima osebnost. Je Božanska oseba z lastno voljo in čustvi. Sveti Duh ima vse lastnosti, ki jih imata tudi Sin in Oče. Je vsemogočen, vseveden, nespremenljiv in večen. On je tretja oseba Svete trojice, ki je en sam Bog. Sveti Duh je pomemben del kristjanovega življenja. Poglejmo si nekaj njegovih vlog in zakaj je tako pomemben. Sveti Duh obsodi naš greh in nam pove, da rabimo Kristusa (Janez 16,8–11). Sveto pismo razloži, da brez Svetega Duha in njegove pomoči ljudje mislijo, da je krščanstvo nesmisel/norost. (1 Korinčanom 1,18). Ljudje okrog vas morda mislijo, da je nesmiselno/noro narediti takšno zavezo s Kristusom! Mi pa je ne vidimo tako samo zato, ker vam Sveti Duh razkriva čudež Kristusovega življenja znotraj nas. Sveti Duh nam je dal novo življenje tako, da nas je prerodil. Kar je rojeno iz mesa, je meso, in kar je rojeno iz Duha, je duh (Janez 3,6). Upanje pa ne osramoti, ker je Božja ljubezen izlita v naša srca po Svetem Duhu, ki nam je bil dan. (Rimljanom 5,5) Sam Duh pričuje našemu duhu, da smo Božji otroci. (Rimljanom 8,16). Sveti Duh je naš učitelj in tisti, ki vse to omogoča. On vas vodi proti resnici Božje besede. On razsvetli Sveto pismo, tako da ga lahko razumete in uporabite to resnico (Janez 16,13–14), in daje duhovno moč ter učinkovitost vašemu pričevanju (Apostolska dela 1,8). On posreduje zate pred Očetom, ko ne veste, kaj in kako moliti. (Rimljanom 8,26–27). Sveti Duh je bil poslan od Kristusa, da vam omogoči živeti krščansko življenje! Kot je zapisal apostol Pavel, »prebiva v vas Duh njega, ki je obudil od mrtvih Jezusa« (Rimljanom 8,11). Krščansko življenje je mogoče samo skozi moč Svetega Duha.

   Sveti Duh zato ni nekaj neuporabnega in nekoristnega – prav nasprotno, vse stvarstvo je po njegovem delovanju prerojeno in stvari nikoli ne pusti takih, kot so bile. Če razumemo, kdo Sveti Duh v resnici je in se mu ne upiramo (prim. Apd 7,51), se znajdemo sredi njegovega silovitega viharja (prim. Apd 2,2), ogreva nas z jeziki, podobnimi plamenom (prim. Apd 2,3). Še enkrat: če se mu ne upiramo in mu ne nasprotujemo, ker nas Duh v resnici preplavlja v silovitem viharju z obiljem svoje milosti; neskončno radodaren je, ko deli svoje Božje darove in tej njegovi neizmernosti lahko odgovorimo le po kapljicah. Če si pomagamo z izrazi iz tehnike, je Sveti Duh voznik, v avtomobilu pa sedimo mi. Sveti Duh je veter, jadra pa razvijamo mi. Zato brez Boga ne moremo storiti nič s le človeškimi močni. S to predstavo postane jasno, da o Svetem Duhu ni mogoče govoriti tako, da ga omejimo in točno določimo kdo je, ali iz spoznavanja njegovih darov, kajti Duh veje kjer hoče. Sveti Duh je s prispodobo in ponazoritev podoben vetru, ki je vsak trenutek drugačen … in nas osvobaja nevarnosti pretirane resnosti, prilagodljivosti, enoumja, mode, ustaljenih navad, brezvoljnosti, brezciljnosti, dvomov … Veter Svetega Duha nam govori: »Bodi ti sam svoj. Ne boj se iti ven iz črede, ne boj se zapustiti ogrado! Nič ni bolj zoprnega kot roditi se kot original in umreti kot kopija!« Zato moramo na tej točki spoznavanja Svetega Duha biti pripravljeni pokazati, da želimo z njim sodelovati, zavestno in odgovorno delati, da bo ta veter in ta ogenj zajel tudi druge ljudi – tako, da ga bomo vsi dejavno in goreče v veri in zaupanju uresničevali v svojem življenju. Kaj konkretno pomeni sprejeti Svetega Duha: to pomerni da se mu pustimo da nas vodi, usmerja, da hodimo z njim, kot pravi sv. Pavel: »Če živimo po Duhu, tudi delajmo po Duhu (Gal 5,25). Veter Svetega Duha, ne piha na površju, ampak v skritih globinah človekove notranjosti, v globinah Cerkve in človeške skupnosti. Naj zapiha, ta sveži veter Svetega Duha, tudi v zatohle prostore naših cerkva in naših življenj. Naj se vse prenovi po Božji Milosti in Božji Dobroti!

   Delno povzeto po Gotquestions, povzeto na medmrežju delno po Steven Pogue, lastna razmišljanja in povzeto po Ognjišču, avtor Zvone Štrubelj

   Pridi Sveti Duh!
   Ti si tisti, ki poživljaš,
   tisti, ki tolažiš, ogenj duše,
   živi notranji studenec, ljubezen.
   Ti si življenje našega življenja,
   ti si posvečevalec,
   ki si nas tolikokrat okrepil v zakramentih.
   Ti si Božji dotik, ki je odtisnil
   v naših dušah krščanski značaj.
   Ti si milina in hkrati moč
   pravega krščanskega življenja.
   Ti si Prijatelj, kateremu hočemo
   izkazovati svojo naklonjenost,
   spoštljivo tišino, voljno poslušnost,
   ljubeznivo darovanje in močno ljubezen.
   (bl. Pavel VI.)

   Odgovori
   • Janez says:

     22. julija, 2021 at 21:22

     Prosim za razumevanje, da ob tako težkih bogoslovnih temah za laične vernike, človek kaj pogreši. Prosim vas za dobrohotnost in ppomoč, da bi skupaj prav več vedeli in znali o Bogu, čeprav nimamo teološke diplome. Prosim Svetega Duha za Pomoč in Vodstvo ter Poduk, da bom vse prav zapisal in povedal. Kot Vernik in kot laik, ki heče vedeti io Bogu in Verskih stvareh VEČ!

     Pridigar »Ni se vam treba nenehno zahvaljevati, delajte tudi vi dobro in pomagajte. Kar je narobe z našim svetom je to, da smo pozabili, kako drug drugega ljubiti.

     Odgovori
     • Hvala says:

       22. julija, 2021 at 21:48

       Spoštovani Janez!

       Dobro je, da ste ODKRILI-RAZKRILI- jaz bi to imenovala” BREME-KAMEN,” KI VAM ŠE LEŽI NA DUŠI. Lepo vse to Jezusu izročite pri Sveti maši, pri Njegovi daritvi, položite v Kelih Njegove krvi. Jezus bo odnesel to vaše breme, to izpoved svojemu Očetu. To delajte vsakokrat pri Sveti maši-to je vaš dar Bogu. Ko bo Gospod določil čas, boste to “breme”, ki vas še teži, morda podzavestno, prejeli od Gospoda v prenovljeni obliki. JEZUS bo rano, ki je še odprta in ni pozdravljena ozdravljal. Spominjali so boste vseh trenutkov težkih , bolečih in stisk z veseljem, ne več z grenkim priokusom, ki je sedaj še prisoten.

       Izročite Jezusu preteklost, sedanjost in prihodnost. Pustite Ga naj deluje. Res vam želim, da bi vam Gospod podelil svoj mir, da bi znali sprejemati vse kar pride vsak dan.

       Sveti Pavel je rekel: Nič ne skrbite, ampak ob vsaki priložnosti izražajte svoje želje Bogu z molitvijo in prošnjo, z zahvaljevanjem. 7 In Božji mir, ki presega vsak um, bo varoval vaša srca in vaše misli v Kristusu Jezusu (Flp 4,6).

       Razumem vas. BOG BO OZDRAVLJAL, OSVOBAJAL IN VAM PODELIL MIR, SAMO ZAUPAJTE MU IN IZROČITE SKRBI.

       Odgovori
       • Miro says:

         22. julija, 2021 at 22:08

         BOŽJE USMILJENJE, KI NAS NAPOLNJUJEŠ Z MILOSTJO, ZAUPAMO VATE!

         Odgovori
         • Miro says:

           23. julija, 2021 at 19:30

           Slavimo Gospoda in se mu za vse zahvaljujmo: Slava tebi, Jezus, Ti si živa Beseda. Hvala Ti, ker nam po zakramentalni poti podarjaš vse potrebne milosti za celovito ozdravljenje in odrešenje. Jezus, ponižno Te prosim, da v mojem srcu, obudiš duha predanosti Božji volji in duha evharističnega slavljenja pred Najsvetejšim. Že vnaprej se Ti zahvaljujem za vse, kar v tem trenutku delaš za moje posvečenje in odrešenje. Slava tebi, Jezus, zdaj in vekomaj. Amen.
     • Janez says:

       22. julija, 2021 at 22:08

       SVETI DUH, TI SI LUČ NAŠEGA ŽIVLJENJA
       Sveti Duh, Ti si luč našega življenja. Ti hočeš vse narediti novo v naši sredi. Pridi in spremeni ter predrugači ter prenovi temeljito vse, kar se zoperstavlja Tvojemu delovanju v naši skupnosti. Prosim pomagaj nam ljudem in nas spreobrni, da bomo postali drugačni in boljši ljudje in kristjani, Bogu v Veselje. Pomagaj nam, da se bomo skesali in poboljšali. Preženi vse predsodke, zavist, obrekovanja na različnih ravneh, iskanja moči in prevlade ter vso zlaganost, ki smo ji povsod priča danes, ko Človek ni Človeku vedno Človek, ampak je vse kaj drugega kot Dober Človek. Ustvari v nas čisto srce, usmiljenje, dobroto in razsvetljen razum, da bomo lahko spoznali to, kar Ti želiš; in bomo pripravljeni hoditi po poti, ki si nam jo Ti pokazal tako, da bomo po strmi in težki poti k Tebi hodili in izpolnjevali Tvoje Nauke in zapovedi ter živeli po Božji Volji. Gospod Ti Veš, da brez Tebe ne Moremo živeti in nič storiti. Amen

       Čisto srce Gospod mi ustvari,
       stanovitnega Duha mi vedno prosim nakloni.
       Ne zavrzi me izpred svojega Obličja Gospod.
       Svojega Svetega Duha mi ne Odvzemi!
       Psalm 51, 12, 13

       Odgovori
     • Janez says:

       23. julija, 2021 at 11:56

       Poglej se v ogledalo človek, temeljito in pošteno
       »’Ne sodite, da ne boste sojeni; s kakršno sodbo namreč sodite, s takšno boste sojeni, in s kakršno mero merite, s takšno se vam bo odmerilo’ (Mt 7,1-2).

       Papež Frančišek o sodbi
       Sodba pripada samo Bogu. Zatorej, če ne želimo, da bi se nam sodilo, tudi mi ne smemo soditi drugih. Vsi si želimo, da bi nas Gospod na dan sodbe gledal s prizanesljivostjo in pozabil mnogo slabih stvari, ki smo jih storili v življenju. Zato, če ti stalno sodiš druge, boš sojen z enako mero, s kakršno sam sodiš. Poglej se v ogledalo. A ne zato, da bi se našminkal, da se ne bi videle gube … Poglej se v ogledalo, da boš videl sebe, kakšen si ti. Kaj gledaš iver v očesu svojega brata, bruna v svojem očesu pa ne čutiš? Ali kako moreš reči svojemu bratu: ‘Pústi, da vzamem iver iz tvojega očesa‘, in glej, bruno je v tvojem očesu? Kako nas ocenjuje Gospod, kadar delamo tako? Samo ena beseda je: ‘Hinavec, izderi najprej bruno iz svojega očesa in potem glej, kako boš vzel iver iz očesa svojega brata.’

       Ne soditi, ampak moliti za druge
       Vidi se, da se Gospod nekoliko razjezi. Pravi nam hinavci, kadar se postavljamo na mesto Boga. To je tisto, v kar je kača prepričala Adama in Evo, ko je rekla, da če bosta jedla z drevesa, bosta kakor on. Želela sta se postaviti na mesto Boga. Zato je zelo slabo soditi. Sodba pripada smo Bogu, samo Njemu! Za nas pa so ljubezen, sočutje, molitev za druge, kadar vidimo stvari, ki niso dobre, tudi povedati o tem drugemu … A nikoli soditi. Nikoli. To je hinavščina, če sodimo.

       Našim sodbam manjka usmiljenje
       Kadar sodimo, se postavimo na mesto Boga. A naša sodba je uboga sodba. Nikoli ne more biti resnična; nikoli ne more biti enaka Božji sodbi. Zakaj ne? Ne zato, ker je Bog vsemogočen, mi pa to nismo, ampak zato, ker nam manjka usmiljenja. Kadar Bog sodi, sodi z usmiljenjem. Danes razmišljajmo o tem, kar nam pravi Gospod: ‘ne sodite, da ne boste sojeni’; način, mera, s kakršno sodimo, bo ista, ki bo uporabljena za nas … Poglejmo se v ogledalo, preden sodimo … Sicer bom hinavec, saj se postavljam na mesto Boga. Moja sodba pa je tudi revna sodba, manjka ji nekaj zelo pomembnega, kar pa ima Božja sodba, to je usmiljenje. O, da bi nam Gospod dal dobro razumeti te stvari!«

       Papež Frančišek. Ponovno objavljeno v vedenje in ravnanje vsem nam! Zgleda da hitro pozabimo nauke!

       Odgovori
3. Janez says:

   22. julija, 2021 at 21:12

   Kateheza papeža Frančiška: Modrosti se ne naučimo, ker je dar Svetega Duha (izvleček)

   Sveti Duh je življenjska limfa Cerkve in vsakega posameznega kristjana, je ljubezen Boga, ki iz našega srca naredi svoje bivališče in vstopi v občestvo z nami. »Sveti Duh je vedno z nami, vedno je v nas, v našem srcu,« je dejal papež Frančišek vernikom, zbranim na Trgu sv. Petra. Duh sam je največji dar Boga in tistemu, ki ga sprejme, podeljuje raznovrstne duhovne darove. Cerkev jih pozna sedem – število, ki simbolično pomeni polnost, celoto. Sedmeri darovi Svetega Duha so: modrost, umnost, svet, moč, vednost, pobožnost in strah božji, je pojasnil papež in nato začel z razlago prvega, to je modrosti.

   Modrost – gledati z očmi Boga
   Pri modrosti kot daru Svetega Duha ne gre samo za človeško modrost, ki je sad znanja in izkušnje. Sveto pismo nam pripoveduje, da je Salomon, ko je bil kronan za kralja Izraela, Boga prosil za modrost. Modrost je ravno to, je dodal papež Frančišek, je »milost, da lahko vidimo vsako stvar z očmi Boga«. Pomeni videti vse, svet, situacije, probleme, z Božjimi očmi. Včasih namreč vidimo tako kot je nam všeč, v skladu z našim srcem, s sovraštvom, zavistjo. A to niso Božje oči, je pojasnjeval papež. »Modrost je tisto, kar Sveti Duh dela v nas, da bi vse stvari videli z očmi Boga. To je dar modrosti.« In ta dar prihaja iz zaupnosti z Bogom, iz tesnega odnosa z Bogom, odnosa otroka z Očetom. Ko smo v občestvu z Gospodom, Sveti Duh preoblikuje naše srce in mu omogoči zaznavati vso svojo toplino in ljubezen.

   Za modrost prositi Svetega Duha
   Sveti Duh torej kristjana naredi modrega, je papež nadaljeval katehezo. A to ne v smislu, da bi imel odgovor za vsako stvar, da bi vse vedel. Oseba ni modra v smislu kot je moder Bog, ampak v smislu, da pozna Boga: vé, kako Bog deluje, vé, kdaj nekaj prihaja od Boga in kdaj ne. »Srce modrega človeka ima okus in vonj po Bogu.« Takšne kristjane potrebujejo naše skupnosti, ko vse v njih govori o Bogu ter postane lepo in živo znamenje njegove navzočnosti in njegove ljubezni. Tega po Frančiškovih besedah ne moremo improvizirati in s tem se ne moremo sami oskrbeti. Je dar, ki ga Bog nameni tistim, ki so poslušni Svetemu Duhu. V sebi, v svojem srcu namreč imamo Svetega Duha, ki ga lahko poslušamo ali pa tudi ne. Če ga poslušamo, nas bo naučil to pot modrosti, podaril nam jo bo, da »bomo videli z Božjimi očmi, slišali z Božjimi ušesi, ljubili z Božjim srcem, presojali stvari z Božjo sodbo«. To modrost lahko imamo, a zanjo moramo prositi Svetega Duha. Papež Frančišek je kot primer navedel odnose med starši in otroki ter odnos med zakoncema, kjer je tudi pogosto potrebna modrost, povezana s potrpežljivostjo, odpuščanjem, pomiritvijo. »Tega se ne naučimo, to je poklon Svetega Duha,« je dodal. »Zato moramo prositi Gospoda, da nam da Svetega Duha in dar modrosti, tiste modrosti Boga, ki nas uči gledati z Božjimi očmi, čutiti z Božjim srcem in govoriti z Božjimi besedami.« S to modrostjo moramo iti naprej, graditi družine in graditi Cerkev, tako da se bomo vsi posvetili. »Prosimo danes za dar modrosti,« je sveti oče povabil ob koncu kateheze, »prosimo Marijo, ki je sedež modrosti, naj nam podari to milost.«

   VATIKAN, sreda, 9. april 2014, kateheza papeža Frančiška

   Odgovori
4. Janez says:

   22. julija, 2021 at 21:08

   KAJ POMENI STRAH BOŽJI ZA VERUJOČE KRISTJANE?
   »Strah božji ne pomeni, imeti strah pred Bogom, pravi papež Frančišek. Dobro vemo, da je Bog Oče tisti, ki nas ljubi in želi naše odrešenje; vedno nam odpušča, vedno! Zato nimamo razloga za strah pred Njim. Strah božji je dar Svetega Duha, ki nas spominja, kako majhni smo pred Bogom in njegovo ljubeznijo, in da je naše dobro v izročitvi v njegove roke s ponižnostjo, spoštovanjem in zaupanjem. Ravno to je strah Božji: izročitev dobroti našega Očeta, ki nas ima zelo rad. Za neverujočega pa je strah Božji lahko tisti strah pred Božjo sodbo in večno smrtjo, ki je večna ločenost od Boga (Evangelij po Luku 12,5; Pismo Hebrejcem 10,31). Za verujočega pa je strah Božji nekaj zelo drugačnega. Strah verujočega je strahospoštovanje do Boga. Pismo Hebrejcem 12,28–29 je dober opis tega: »Ker torej prejemamo neomajno kraljestvo, bodimo hvaležni in tako Bogu s spoštovanjem in strahom služimo, kakor je Njemu všeč. Kajti naš Bog je ogenj, ki požira.« Spoštovanje in strah sta točno to, kar pomeni strah Božji za kristjane. To je motivacijski dejavnik za nas, da se predamo Stvarniku vesolja in ga kot Očeta ubogamo in spoštujemo ter ga Ljubimo.

   Vrstica Pregovori 1,7 pravi: »Strah Gospodov je začetek znanja.« Dokler ne razumemo, kdo je Bog, in dokler ne razvijemo strahospoštovanja in ubogljivosti do njega, ne moremo imeti prave modrosti. Prava modrost izhaja samo iz razumevanja, kdo je Bog in da je Bog svet, pravičen in pošten ter Ljubeč. Peta Mojzesova knjiga 10,12.20–21 pravi: »In zdaj, Izrael, kaj zahteva od tebe GOSPOD, tvoj Bog? Samo to, da se bojiš GOSPODA, svojega Boga, da hodiš po vseh njegovih poteh, ga ljubiš in služiš GOSPODU, svojemu Bogu, z vsem srcem in z vso dušo. GOSPODA, svojega Boga, se boj, njemu služi, njega se dŕži in pri njegovem imenu prisegaj! On je tvoja Hvalnica, on je tvoj Bog, ki ti je storil velike in strašne reči, ki so jih videle tvoje oči.« Strah Božji je osnova za našo hojo po njegovih poteh, za služenje Njemu in za našo ljubezen do njega. Nekateri po novem definirajo strah Božji za verujoče kot »spoštovanje« do njega. Čeprav je spoštovanje nedvomno vključeno v strah Božji, je več kot le to. Svetopisemski strah Božji za verujočega vključuje razumevanje, kako zelo Bog sovraži greh, in strah pred njegovo sodbo zaradi greha – celo v življenju verujočega. Pismo Hebrejcem 12,5–11 opisuje Božje vzgajanje verujočega, da ostane stanoviten v Veri in spolnjevanju Božje Volje. Čeprav Bog vzgaja v Ljubezni (Pismo Hebrejcem 12,6), je to še vedno nekaj strašnega. Ko smo bili otroci, nam je strah pred kaznijo staršev nedvomno preprečil kakšne hudobije, ker nas je to odvračalo od greha. Enako bi moralo biti v našem odnosu z Bogom. Bati bi se morali njegovega discipliniranja in si prizadevati, da bi živeli tako, kot mu je všeč in kot nas Oče Uči. Verujoči kristjani naj se ne bi bali Boga, saj je Naš Oče. Nimamo razloga, da bi se ga bali. Bog nas Neskončno Ljubi. Tudi takrat, ko nas preizkuša v trpljenju in bolezni. Imamo obljubo, da nas ne more nič ločiti od njegove ljubezni (Pismo Rimljanom 8,38–39). Imamo njegovo obljubo, da nas ne bo nikoli zapustil ne pozabil (Pismo Hebrejcem 13,5). Imeti strah Božji pomeni imeti takšno strahospoštovanje do Boga, da ima to velik vpliv na naš način življenja. Strah Božji pomeni, da ga spoštujemo, smo mu poslušni, se podrejamo njegovemu discipliniranju in ga s strahospoštovanjem častimo. Nikoli ne prenehajmo moliti k Bogu in Upati na Božje Usmiljenje in Božjo Ljubezen. Spokorimo se, spovejmo se Bogu, prosimo ga Odpuščanja, molimo iskreno in goreče za Božjo Milost, Odpuščanje in Odrešitev ter prosimo Boga za pomoč, da se spreobrnemo in poboljšamo.

   Ko smo prežeti s strahom Božjim, smo po papežu Frančišku usmerjeni v sledenje Gospodu s ponižnostjo, poslušnostjo in pokorščino. A ne z držo predaje in pasivnosti, ampak z aktivnim delovnim čudenjem in veseljem; z veseljem Božjega otroka, ki vidi, kako mu Oče streže in ga ljubi. Strah Božji torej iz nas ne naredi boječe in popustljive ter boječe in mlačne kristjane, ampak daje pogum in moč. Je dar, ki iz nas dela prepričane, navdušene kristjane, ki ne ostajajo pokorni Gospodu iz strahu, ampak ker jih je ganila in osvojila njegova ljubezen. Biti osvojen z Božjo ljubeznijo, kar je nekaj zelo lepega. Pustiti se osvojiti tej ljubezni Očeta, ki nas zelo ljubi, ljubi nas z vsem svojim srcem. Strah božji pomeni tudi ‘alarm’ pred vztrajanjem v grehu. Ko oseba živi v slabem, preklinja Boga, ko izkorišča druge in jih tiranizira, ko živi samo za denar, nečimrnost, oblast ali ponos, takrat v nas strah božji povzroči alarm, preplah. Z vso oblastjo, z vsem denarjem, z vsem tvojim ponosom in nečimrnostjo ne boš srečen. Nihče ne bo odnesel s sabo na drugo stran ne denarja ne oblasti ne ponosa, ničesar. Odnesemo lahko samo ljubezen, ki nam jo daje Bog Oče, gotovosti, ki smo jih z ljubeznijo sprejeli od Boga. Odnesemo lahko samo tisto, kar smo storili za druge. Svojega upanja ne polagajmo v denar, ponos, moč, saj nam te stari ničesar ne obljubljajo. Mislite, da bo pokvarjena oseba srečna na drugi strani? Težko ji bo pristopiti h Gospodu.

   Prosimo Gospoda Milosti, da bi svoj glas združili z glasom revnih, ubogih ter bolnih, sprejeli dar strahu Božjega in skupaj z njimi, napolnjeni z Božjim Mirom, Usmiljenjem in Ljubeznijo Boga, priznali, da je Bog naš Nebeški Oče.

   Medmrežje gotquestions, kateheza papeža Frančiška, druga krščanska verska gradiva in lastni premisleki

   Bog je Ljubezen in je tam, kjer se Ljudje Ljubijo, si Odpuščajo in se medsebojno Razumejo in si Pomagajo. In smisel Življenja je, da zgradimo Božje kraljestvo med nami na Zemlji in živimo v medsebojni Ljubezni tako, kot nas Uči Jezus. Amen. Janez

   P.s.: kot vernik hočem poglobiti svoje versko in bogoslovno vedenje in znanje. Zato sem vztrajen pri iskanju odgovorov na nekatere bogoslovne tematike, za katere je prav, da jih laični verniki brez bogoslovne izobrazbe malo bolj spoznamo in o njih vemo. Vabim vas, da se pridružite in kakšno temo prispevate. Nimam dovolj znanja in vedenja res je. Imam pa pravico da več vem. Prosim Svetega Duha, da me bo Vodil in Učil verskih Resnic. Bogu Čast in Hvala Vekomaj!

   Odgovori
5. Janez says:

   22. julija, 2021 at 21:02

   PROŠNJA ZA UPANJE
   Gospod, pomagaj nam, da gremo v
   jutrišnji dan, ne da bi gledali nazaj
   in ne da bi se ustrašili naporov.
   Daj nam dovolj zraka, da bomo na novo upali,
   kot da se življenje šele danes začenja.
   Daj nam upanja tudi v viharju in nalivu,
   ker si navzoč tudi tam in mi upamo v tebe.
   Tako bomo v sebi nosili vse upanje ljudi
   pa tudi njihove stiske.
   Daj nam diha, tvojega diha,
   ki prihaja od Očeta – tvojega Duha,
   ki veje, kjer hoče: v nalivu in viharju
   ali v rahlem pihljanju, s katerim nas vabiš,
   da se vključimo v tvoj duhovni tok.
   Daj nam svojega diha
   za molitev iz globin srca,
   za molitev, ki jo ti polagaš v nas,
   ki se v nas dviga,
   in kliče po tvoji vrnitvi v slavi,
   ki hrepeni po Gospodovi polnosti.
   Amen.
   (Leon-Joseph Suenens)

   Odgovori
6. Janez says:

   22. julija, 2021 at 20:54

   MOLIMO ZA ODPUŠČANJE, EDINOST IN SPRAVO MED NAMI VSEMI! ODŽENIMO HUDOBCA OD NAS!
   Krščanska Cerkev v naši domovini in v svetu naj zaživi kot prenovljena Cerkev z novo in prenovljeno ter močno Evharistično Božjo Močjo in Evangeljsko Močjo Odrešenika Jezusa Kristusa med nami vsemi, tako vernimi kot nevernimi državljani. Cerkev naj postane tista Jezusova Cerkev, ki naj utrdi vezi medsebojnega odpuščanja in sprave med nami, edinosti in razumevanja med verniki in duhovniki, med duhovniki in škofi, med škofi in papežem. Gospod Jezus prosimo pomagaj nam, da bo vse Tvoje Božje Ljudstvo sredi nemirnega in razdvojenega sveta delovalo v Kristusovem Duhu v službi Ljubezni, Usmiljenja, Edinosti in Sloge. Bog pridi in nam podari medsebojno Odpuščanje in Spravo med ljudmi, Božji Mir, Božje Usmiljenje in Ljubezen. Razločevanje in vnašanje sporov in hudobije je delo hudobneža, zato opustimo sodbe, greh in hudobijo ter se vrnimo na Pot ki vodi k Jezusu! Ne dopusti Bog prosim vojn in medsebojnega sovraštva in maščevanja med ljudmi pri nas in v svetu in pomagaj nam, da bomo vsi spravljeni in v miru živeli med seboj in se imeli radi. Božje Usmiljenje Vate Zaupamo! Amen.

   »Bog je namreč svet tako vzljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje« (Evangelij po Janezu 3,16). In to je naša rešitev, da verujemo v Jezusa Učenika in Odrešenika Sveta. In kar je pri človeku nemogoče vedi, da pri Bogu ni nič nemogoče! On je Neskončna Ljubezen in Usmiljenje, ki na vedno ljubi, tudi takrat, ko grešimo in zaidermo s Poti k Njemu. Verujmo v Boga, molimo iskreno in goreče ter ga prosimo za Božje Vodstvo in Poduk, da nikoli ne zaidemo na stranpoti.

   Odgovori
7. Hvala says:

   22. julija, 2021 at 20:28

   Spoštovani Janez!

   Dodala bi še, da v MOLITVI OČENAŠ MOLIMO NAJ SE ZGODI GOSPODOVA VOLJA KAKOR V NEBESIH TAKO NA ZEMLJI. Če dejansko živimo tako kot izrekamo TE BESEDE BOŽJE, sicer se lahko zgodi da izgovarjamo in prosimo eno, delamo pa drugo, kot sem že navedla.

   Da je neka firma propadla ne moremo mi soditi zakaj in kako, BOG PA VE IN VIDI CELOTO. TUDI VE ZAKAJ JE DOPUSTIL, DA JE PROPADLA, KAJTI V OČEH BOGA JE DOBRO TO DOBRO ZA LJUDI ŽE NA TEM SVETU IN ZA VEČNOST.

   Veliko ljudi je povedalo , da ko se je zgodil propad firme ali česa drugega , da so po več letih ugotovili, kako dobro je Gospod napravil, kajti dobili so novo življenjsko priložnost. ZGODIL SE JE NOV ZAČETEK.

   Gospod bo ugotavljal in sodil krivdo ali ne krivdo posameznika. MI MORAMO NAREDITI VSE IN IZPOLNJEVATI BOŽJO VOLJO.

   Pustimo Gospodu Njegove odločitve, določene skrivnosti. SAMO VERJETI MU IN ZAUPATI, ČE TEGA NE ZMOREMO JE TREBA ZA TO PROSITI. OČE NEBEŠKI BO Z VESELJEM DAL SVETEGA DUHA, ČE GA BOMO ZA TO PROSILI,

   Odgovori
   • Janez says:

     22. julija, 2021 at 20:51

     Prav draga sestra v Kristusu Hvala. Brez Njega bi NIČ NE MOGEL STORITI, Z NJEGOVO POMOČJO pa je dobilo več tisoč ljudi kruh in delo. Delati smo morali skupaj z ekipo ljudi in delavci, ki smo verjeli in ki smo veslali vsi v eno smer, ne vsak zase. V socializmu so mi dali ponudbo v stranko avantgarde in hoteli da bi pustil Vero in Cerkev in vse naj bi bilo odprto. Pa sem odklonil in šel svojo Pot. Brez Boga nisem mogel in ne MOREM ŽIVETI. ON MI DAJE VSE KAR RABIM. Živim skromno in pravično. ON je Moje Vse, kar sem in kar Imam. Sem zadovoljen. Tudi Pedro Opeka na Madagaskarju, Mati Terezijav Kalkuti et altri vsi so angažirali pomočnike in delali dobro za ljudi. Z Božjo Pomočjo in Milostjo pa so nastale velike in pomembne Stvari, Bogu v Čast In Hvalo! Verjel sem le in molil za Božjo Pomoč pri vsem kar sem delal. In dal sem vse kar vem in znam. In ko so nastale težke dileme in problemi pri delu sem vedel da je On ob Meni. Sicer bi se vse podrlo, če bi delal le kot ubogi Ćlovek s svojimi močmi. Spoštujem vaše Mnenje in prosim razumite me, da sem bil le Njegov Misijonar, ki je delal kar sem mporal narediti! Poplačan pa sem bil s hvaležnostjo v delavskih očeh; drugi pa so delali za denar in koristi. Hvaležnost za dobroto je prišla na nek drug način. Čeprav sem moral nahraniti družino in zidati hišo se je vse prav uredilo. In Ničesar mi ni Žal. Le zdravje sem daroval in znanje. Vsakdo pa bo odgovarajal Bogu, kako je izkpristil svoje Talente! Amen.

     Pax et bonum.

     Odgovori
8. Miro says:

   22. julija, 2021 at 18:13

   POSLUŠAJMO, KAJ NAM GOSPOD GOVORI PO SVETEM PISMU!

   POGLOBITEV V BOŽJO BESEDO

   https://www.biblija.net/biblija.cgi?set=2&id13=1&l=sl&z=4&zf=1595&t=5#Poglobitev+v+Bo%9Ejo+besedo

   Zahvalimo se za vse, kar nam Gospod govori po Svetem pismu.

   Slava tebi, Gospod, ti si živa Beseda!

   Odgovori
9. Janez says:

   22. julija, 2021 at 18:09

   ZAHVALNA MOLITEV BOGU
   O Bog Oče, naš Stvarnik,
   zahvaljujemo se Ti za naš dom, Zemljo,
   za široko nebo in blagoslovljeno sonce, za oceane in potoke,
   za visoke hribe in šepetajoči veter, za toplo svetlo Sonce in blagodejni dež,
   za drevesa in za zeleno travo v gozdovih ter za vso floro in favno na Zemlji.
   Zahvaljujemo se Ti za vse naše čute, s katerimi slišimo pesmi ptic in rast rož,
   in da lahko vidimo sijaj polj zasejanih z zlato pšenico za naš kruh in
   da okušamo jesenske plodove, da nismo lačni in imamo polne shrambe hrane;
   da se hvaležno veselimo vsakega dne, ki si ga naredil Gospod in da pozimi občutimo beli sneg;
   da zaznavamo rasti Narave in vonjave spomladanskih cvetov ter šumenje vetra v gozdovih.
   Dovoli nam, da se bo vsa ta Božja lepota Stvarstva impresivno razlila v v naše srce;
   in odreši nas naše slabovidnosti, ker smo tako slepi, da vsega tega nismo opazili in videli,
   saj celo navadno trnasto grmičevje in vse Stvarstvo zagori in se zasveti s Tvojo veliko Slavo.
   Odreši nas greha in hudobije na zemlji, da se bomo spreobrnili in bili podobni Jezusu.
   Gospod prosim obvarji nas greha, skušnjave, bolezni in okužbe z koronavirusom, ki je še prisoten pri nas.
   Prosim Vodi nas in Uči nas, da bomo vedeli kaj je prav v Božjih Očeh in kaj je Božja Volja za vse nas.
   Amen.

   Zgoraj je lepa Zahvalna molitev, da bi dan začeli in nadaljevali vedno s hvaležnostjo in molitvijo k Bogu za vse kar smo in imamo. Vera presega naše človeško dojemanje in vedenje. To je hvaležnost do Boga, ker nam je poslal Jezusa zato, da je odkupil naše grehe. Je hvaležnost za vse darove, ki nam jih je Bog dal, za ljudi, ki jih poznamo, za lepoto sveta okoli nas. Hvaležnost in ljubezen sta si zelo blizu, sta tesno povezani. Tako smo na najgloblji način poklicani ljubiti Boga in ljubiti druge. Hvaležnost to omogoča. Hvaležnost vodi k ljubezni in ker je Bog ljubezen, nas hvaležnost na najgloblji ravni vodi k Bogu. Hvaležnost dobi svojo moč šele, ko jo človek ubesedi in udejani v življenju. Pred Bogom, človekom, javno ali sam pri sebi, samo da se zlije v besede in v dejanja hvaležnosti za izkazano dobroto. Hvaležni smo lahko ne glede na osebno počutje in okoliščine. Tudi če hvaležnosti iz različnih razlogov ne pokažemo izrazito, je še vedno pristna. Pomembno je, da nas želja po zahvaljevanju Bogu in ljudem nikoli ne mine. Bogu se lahko zmeraj zahvaljujemo in ga slavimo, saj je naš Bog, Stvarnik, ki nas najbolje pozna; predenj pa gremo taki, kakršni smo, vedno ubogi. Hvaležnost nas odpira Bogu in odpira tudi vrata naši sreči. Mislimo, da smo hvaležna oseba, ker dostikrat izrečemo hvala. Pravzaprav pa resnična hvaležnost presega zgolj zahvaljevanje, ko prejmemo darilo ali ko kdo kaj naredi za nas. Beseda evharistija v grščini pomeni zahvala. Pri vsaki sveti maši po Kristusovem telesu in krvi prejmemo odrešenje. Vsaka maša in vsak naš trenutek Življenja sta torej priložnost, da se zahvalimo za edinstveno Kristusovo žrtev, ki jo je storil Jezus za človeštvo in se na skrivnosten, a resničen način dogaja pri vsaki sveti maši; pri evharistiji smo deležni po Božji Milosti Usmiljenja, Odrešenja in Življenja, če tudi Živimo in Delamo po Evangeliju ter spolnjujemo Božjo Voljo. Mašo pa moramo pravično in pobožno nadaljevati v našem življenju. Sicer bi bili obsojeni na smrt brez Božje Ljubezni in Božjega Usmiljenja ter na osamo brez Boga, ker bi zašli na stranpota. Pred Bogom smo večni dolžniki. On nam je dal življenje, brate in sestre, vse dobrine, Zemljo in Stvarstvo. Še ljubimo lahko samo zato, ker nas je on prvi vzljubil. Ko Boga Ljubimo, Slavimo in se mu Zahvaljujemo, storimo veliko dobrega Zase, saj se mu tako pustimo še globlje ljubiti, saj smo vsi verni in neverni Njegovi Božji Otroci. Bodimo skromni in ponižni v srcu, ko se zahvaljujemo Bogu, ko molimo, delamo, služimo drugim in Ljubimo Boga in Ljudi tako, kot je delal na zemlji z zgledom in ljubeznijo Jezus Učenik in Odrešenik. Nikoli se ne bomo mogli dovolj Zahvaliti Bogu za vse. Amen. Janez

   Odgovori
10. Janez says:

    22. julija, 2021 at 17:32

    KRŠČANSKA SKRIVNOST PONIŽNOSTI IN USMILJENJA
    Spomnimo se Jezusovega evangelija: »Kadar te kdo povabi na svatbo ali praznovanje, ne sedaj na prvo mesto…«, »… povabi uboge, pohabljene, hrome, slepe, in blagor tebi, ker ti ne morejo povrniti.« Jezus upošteva načelo: »Kdor se povišuje, bo ponižan, in kdor se ponižuje, bo povišan.« Lahko se vprašava: V čem je ponižnost? Zakaj ponižnost sama po sebi doseže to, kar veličina lahko le sanja? Povabljenec, ki išče zase pomemben prostor, se v resnici hoče delati pomembnega pred drugimi. Sploh ne misli na tistega, ki ga je povabil, ali na to, da bi si želel domačnosti z gostiteljem. Če torej na obed povabimo svoje prijatelje, ki so nam enaki, ne presežemo svojega interesa, da bi tudi nas povabili in nam s tem dali javno priznanje, ki ga hočemo. Na ta način si med seboj delimo svojo namišljeno veličino. S tem smo zgrešili globino in lepoto življenja. Ne dojamemo tega, kar je v življenju zares v igri. Le ponižnost nama omogoči dojeti, kaj je v življenju zares v igri in kaj je resnično pomembno. Ponižnost ni v tem, da se delam majhnega zato, da bi me priznali in pred vsemi drugimi povišali ali pohvalili. Ponižnost je v tem, da prepoznam, da me je Bog povabil v življenje za nekaj tako velikega, da se čutim nevrednega tega povabila. Ne delam se majhnega sedaj, da bi me potem poveličevali, ampak sem majhen zato, ker je prejeti dar tako neskončno velik in me presega. Ponižnost je v tem, da dojamem veličino tistega, ki me je na gostijo življenja povabil. Bolj se počutim majhnega, bolj bom dojel veličino njega, ki me vabi. Ta drža odpre nebeška vrata. Duši pritegne Nebeške darove življenja v izobilju, katerega podoba je gostija. Ko življenja nič več ne gradiva na kakršnem koli nasprotovanju do drugih, tedaj je najino življenje že trdno zasidrano v domačnosti in zaupnosti z Njim, ki mi ga je podaril. Zaznavava njegovo skrivnost in se počutiva majhna, zelo majhna. Tudi odlomek iz Sirahove knjige lahko bereva v tem smislu. Po besedah: Večji si, bolj se ponižuj, tako boš našel milost pred Gospodom, je potrebno dodati še naslednji stavek: »Mnogi so ponosni in slavni, a svoje skrivnosti razodeva ponižnim, kajti veliko je Božje usmiljenje, ki ljudem napihovanje, ošabnost, razkriva svojo skrivnost.« To je skrivnost Božjega veselja do revnih in grešnih, kakršni smo. Pokazal pa jo je v Jezusu.

    Mož iz evangeljskega odlomka je okusil prav to veselje, ki ga Bog daje ne glede na osebo. Daje ga zaradi svoje ljubezni do nas, zaradi svojega Božjega Usmiljenja in Ljubezni, ne zaradi naših zaslug in položaja ter veljave v družbi in bogastva. Če mi še vedno trmasto vztrajamo in delamo razlike med ljudmi, če zahtevava zase čast ali pa se pred drugimi napihujemo s posebnimi častmi, s tem kažemo, da še vedno nismo spoznali in okusili zaupnosti in domačnosti z ljubečim Bogom in lahko njegovo prijazno ponudbo celo zavrnemo. Kdor ne pozna domačnosti in zaupnosti z ljubečim Bogom, ne more reči, da je ponižen. Zato nas Jezusov evangeljski odlomek ne vabi, naj prosimo, da bi se naučili ponižnosti, kakor da je ena izmed kreposti. Vabi nas, naj prosimo, da bi se naučili tako močno zaznavati veličino Božje skrivnosti, ki nam je darovana in dana v Jezusu, da bomo zaničevali vsako drugo stvar ali svojo namišljeno človeško veličino in pomembnost. Čudna, a zelo zdrava evangeljska posledica takšne drže je, da nas bo manj skrbelo za lastno veličino, bolj pa nam bo pri srcu veličina vseh bližnjih. Kajti ponižen in pravičen je, kdor se veseli darov, ki jih Bog daje vsem ljudem. Ponižen in pravičen je, kdor se skupaj z Bogom veseli za uboge in grešnike in ki je pravičen in ponižen in ki prinaša evangeljsko veselje in upanje med ljudi.

    Pater dr. Vili Lovše, Radlje ob Dravi

    Addendum h krščanski ponižnosti
    Ljubezen je največja krepost, toda vsi duhovni pisci se bodo strinjali, da je ponižnost temeljna vrlina. To zato, ker so bili prvi krščanski pisci menihi, ki so živeli bolj v miru, če so tekmovali v tem, kdo bo bolj ponižen, kot če so tekmovali v uspešnosti. In ponižnost je veliko laže živeti v samostanu med enako mislečimi kot v resničnem svetu, kjer se vsakdo preriva za prvo mesto. Ponižnost je krščanska krepost. Rimskim in grškim filozofom je ponižnost predstavljala le lastnost otrok in starčkov, ki so imeli za kaj biti ponižni. Drugače pa je ponižnost veljala za šibkost.Najbolj znano krščansko razpravo o ponižnosti je napisal sveti Benedikt v šestem stoletju. Natančno je opisal lestev ponižnosti, ki jo sestavlja 12 stopnic. Moderni filozofi so njegovo misel skrčili na 3 vidike ponižnosti: umiranje sebi, milost rešitve in posnemanje Kristusa. Poglejmo, o čem govorijo.Umirati sebi. Ljudje smo ustvarjeni po Božji podobi, zato smo nagnjeni k dobroti. Toda odkar so naši predniki padli v greh, se naravno gibamo k zlemu. Padec je bil posledica ponosa, ponižnost pa je ponosu nasprotna vrlina. Če je ponos prekomeren izraz iskanja sebe, potem je prostistrup nesebičnost, način umiranja sebi: ponižnost.Milost rešenja. Ko naravno željo po preživetju podpre še greh ponosa,posamezniki pričnejo verjeti, da si lahko sami pridobijo vse, kar potrebujejo. Lahko zapadejo v nesveto prepričanje, da lahko rešijo celo sami sebe. Ponižnost nam da zavedanje o moči greha in zato smo lahko hvaležni za milost ponižnosti, ki ve, da je Bog edini, ki me more (od)rešiti.Posnemanje Kristusa. Povsem jasno je, da je Jezus blagoslavljal revne, imel rad šibke otroke, da je pozdravljal ponižne in udrihal po bogatih in ponosnih. Še pomembnejše je to, da je bil Jezus tudi sam ponižen. In če nas Jezus uči ponižnosti, če nam je vzornik za moralno vedenje, potem moramo vsi, ki mu sledimo, posnemati njegovo ponižnost. Biti pravičen v Božjih Očeh, deloven, skromen in ponižen. In poklekniti in prositi Boga Usmiljenja in Božje Pomoči. Moliti in prositi za Božjo Ljubezen. Le v Njem se umiri Moje nemirno Srce, pravi Sveti Avguštin.

    Odgovori
    • Janez says:

      22. julija, 2021 at 18:03

      Jezus si je za svoje življenjsko vodilo pravzaprav vzel ponižnost, saj pravi: »Moja hrana je, da uresničim voljo tistega, ki me je poslal, in dokončam njegovo delo.« (Jn 4,34) Ponižnost je pravzaprav v samem središču Jezusovega delovanja in izbire poslanstva. Jezus se popolnoma podredi Očetu, ki ga vodi po Svetem Duhu. Sveti Duh ga pri krstu razglasi za ljubljenega Sina, vodi ga v puščavo, da se tam upre vsaki samovolji in izpove svojo popolno vdanost Očetovi volji, v Nazaretu pa razglasi, da je Božji maziljenec, ki je v Duhu poslan, da prinese ubogim blagovest. Če povzamemo, lahko rečemo, da je Jezusov stil življenja: Služenje Očetu in ubogim, je življenje in delovanje v ponižnosti.

      Hvala Tebi Kristus, ki si s Križem Svet Odrešil. Pomagaj nam prosim Gospod, da bomo tudi mi Bogaboječi, Skromni in Ponižni pred Bogom in Ljudmi. Tvoja je Oblast in Slava Vekomaj.

      Odgovori