Članki za dušo

Tu se dodaja članke, ki so povzeti po drugih internetnih straneh. Prosim, da se navedejo viri kje je bilo povzeto.

This entry was posted in Domov. Bookmark the permalink.

15.001 Responses to Članki za dušo

  1. Miro says:

    »GOSPOD, NAUČI NAS MOLITI« – MISLI O EVHARISTIJI«

    LAHKO SMO PREPRIČANI: VSAKA MAŠA ME SPREMENI, NAS SPREMENI, SPREMENI SVET. ODLOČILNO VPRAŠANJE JE, ALI SE HOČEM DATI SPREMENITI?

    OBHAJANJE SVETE MAŠE V VSAKDANJEM ŽIVLJENJU KRISTJANA – POSVETITEV JE SPREMENJENJE

    Kardinal John Henry Newman je menil: »Živeti pomeni spremeniti se; in biti popoln pomeni spremeniti se pogosto.« Obstati in okameneti je znamenje smrti. Seveda ne gre za samovoljno spreminjanje življenja enostavno zaradi novega. Smo namreč povabljeni, da postanemo vedno še bolj takšni, kakršne si nas je zamislil Bog. To je pravo stremljenje za svetostjo. Velja razviti bistveno in odvreči nebistveno.

    Lahko smo prepričani: vsaka maša me spremeni, nas spremeni, spremeni svet. Odločilno vprašanje je, ali se hočem dati spremeniti? Predvsem gre za rast v ljubezni. Čustvenemu zaznavanju se maša lahko zdi kdaj pa kdaj enolična. Verjetno bo podobno tudi s poteki in dejavnostmi v vsakdanjem življenju. Ljubezen pa vedno znova napravi vse ponovno lepo in zanimivo: »Vedno isto živeti, z večjim veseljem, mirneje, bolje in drugače iz ljubezni do Jezusa« (mati Julija).

    OBHAJILO JE POVEZANOST V LJUBEZNI

    Navadno se hrana, ki jo zaužijemo, spremeni v nas same. Po nadnaravni hrani svetega obhajila pa se mi spremenimo v to hrano. Vstopimo v najgloblje »communio« (»communio« pomeni v latinščini tako občestvo kot tudi obhajilo) z Jezusom Kristusom: »Kdor jé moje meso in pije mojo kri, ostane v meni in jaz v njem« (Jn 5, 56). Ko smo prejeli sveto obhajilo: kako dobro izrabljamo dragoceni čas neposredno po obhajilu? Ali hrepenimo nato po tem, da bi postali v vsem eno s Kristusom?

    KRISTUS USTANAVLJA MED TISTIMI, KI SE OBHAJAJO, SORODSTVO NADNARAVNE VRSTE

    Občestvo (communio) s Kristusom nas zedinja z Njim, pa tudi med seboj. Kristus ustanavlja med tistimi, ki se obhajajo, sorodstvo nadnaravne vrste. Apostol Pavel to izrazi takole: »Mar blagoslovljeni kelih zahvale ni udeležba pri Kristusovi krvi? Mar kruh, ki ga lomimo, ni udeležba pri Kristusovem telesu? Ker je en kruh, smo mi, ki nas je veliko, eno telo, ker smo vsi deležni enega kruha« (1 Kor 10, 16s)

    Cerkev kot skupnost, kot skrivnostno Kristusovo telo, kot »občestvo« (»communio«), živi pred vsem iz svetega obhajila. Spomnimo se le na naslov okrožnice »Ecclesia de Eucharistia« (»Cerkev iz evharistije«). To medsebojno »občestvo« postaja konkretno v majhnih in velikih dejanjih ljubezni: na primer v pripravljenosti odpustiti krivdo; ali v ljubeznivem prenašanju drugega kljub njegovim značajskim potezam, ki mi gredo včasih na živce. Teoretično zgleda to dokaj lahko, v praksi pa je lahko težko premagati neljubeznive reakcije, ki so prešle v meso.

    ZAUPAJMO V TO, DA IMA SVETA MAŠA NAJVEČJO MOČ ZA »PREOBLIKOVANJE V KRISTUSU«

    Prosimo Kristusa za njegovo pomoč. Brez njega se ne bo ničesar spremenilo. Terezija iz Lisieuxa pričuje: »Da, čutim to, da kadar izkažem ljubezen, deluje v meni edino Jezus. Kolikor bolj sem združena z njim, toliko bolj ljubim vse moje sestre.«

    Zaupajmo v to, da ima sveta maša največjo moč za »preoblikovanje v Kristusu«. Še bolj živimo iz nje! Molitev matere Julije, ki sledi, je primerna ob različnih priložnostih. Izraža temeljito pripravljenost, da se podarimo Gospodu in dopustimo, da nas on preobrazi.

    »Gospod,
    stori, da bo moje srce
    pripravljeno sprejeti tebe:
    S svojo milostjo
    napravi v mojem srcu
    prostor in svobodo,
    da boš mogel v njem graditi,
    kar je tebi všeč.
    Odstrani v meni, kar ti je napoto.
    Prešini, kar ovira tvoje delovanje.
    Dopolni, kar mi manjka,
    nenehno pomnožuj,
    kar vodi k tebi,
    da me bo tvoja prekipevajoča milost
    očistila v luči tvojega prihoda.
    Amen.«

    Vir:
    http://zupnija-trbovlje-martin.rkc.si/gospod-nauci-nas-moliti-misli-o-evharistiji/

    Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!

    • Hvala says:

      RES JE, SVETA MAŠA IMA NAJVEČJO MOČ, ŽIVI JEZUS OPRAVLJA NEKRVAVO DARITEV NA KRIŽU- NA OLTARJU, NE VEM KAJ BI BILO VEČJE OD TEGA-GA NI; IN NA OLTAR V JEZUSOVO PREDRTO SRCE POLOŽITI NAŠO BEDO GREHA, TO JE NAJVEČJI DAR, KI MU GA LAHKO DAMO. RES DOPUSTITI, DA NAS OZDRAVI, NAREDI NOVE LJUDI, KAJTI SAMO OZDRAVLJEN ČLOVEK, Z OZDRAVLJENIM SRCEM GRE VESELO OZNANJAT EVANGELIJ-GOSPODOVO BESEDO.

  2. Janez says:

    JEZUS TI SI MOJE VSE. V TEBI PREMOREM VSE KAR POTREBUJEM
    Ste vi povabili Jezusa v svoje življenje? Ste sprejeli njegovo odrešenje? Verujete Vanj, v vstajenje od mrtvih, v večno življenje? V besede, ki nam jih je povedal? Ali se še vedno trudite bojevati vse svoje bitke zgolj z lastnimi močmi? Se trudite le z lastnimi močmi ali prosite in molite Boga za Milost in Božjo pomoč, da nas blagoslovi in nas vodi po Poti Odrešenja k Jezusu? Brez Boga ne moremo storiti NIČ, z Bogom pa smo zmožni storiti VSE. Molimo in ponižno prosimo Jezusa, da nam pomaga in nas Vodi!
    Molimo. Bog, hvala, da me tako ljubiš, da me nisi pozabil in si me videl v moji stiski. Da si pripravil gostjo v mojo čast. Da me nahraniš, da se odpočijem in dobim novih moči. Pripravil si kraljevo mizo zame in jo naložil z meni najljubšimi ljudmi. Ne sramuješ se me pokazati vsem kot svojega častnega gosta. Sredi bitke, v kateri sem ravnokar, Ti prihajaš na bojno polje, zame. Gospod, s svojimi lastnimi močmi ne morem premagati sovražnikov, tega sveta in vseh njegovih vrednot, niti hudiča, niti lastne grešne in nepopolne narave, vem pa, da če bom preživel čas s teboj, mi boš dal moč. Hvala Ti, Bog, da si želiš prijateljstva z menoj. Vse veš o meni in vseeno hočeš biti z menoj. Praviš, da mi pripravljaš mizo in me čakaš z odprtmi rokami, če le pritečem k tebi. Tvoja dobrota je tako velika. Praviš, da si prihranil mnoge blagoslove za tiste, ki pridejo k Tebi. Tudi jaz hočem biti med njimi. Že vnaprej načrtuješ zmagovalno gostijo po bitki, a jaz sem še v vročici boja. Borim se in vztrajam v molitvi ter prosim Tvoje rešitve in blagoslova. Hvala, da me že opogumljaš, da mi daješ moči in me spodbujaš ter blagoslavljaš, da pokažeš vsemu svetu svojo dobroto. Kakšen Bog si Ti! Odpusti mi, Bog, da ne berem vedno Tvoje Besede in ne vidim bogatega jedilnega lista v vsem Stvarstvu, ki si jih Ustvaril za nas ljudi in sebi v Slavo. Odpusti mi, da ne poznam vseh obljub, naukov in dobrin, ki si mi jih dal. S tem sem te užalil in mi je žal. Rad bi se zavezal, da bom okušal Tvojo dobroto in se trudil da pride Božje kraljestvo k nam. Da bom preživljal nekaj svojega časa s Teboj vsak dan in delal dobro bližnjim in jim služil ter te Slavil in se Ti Zahvaljeval. Da se bom gostil z obiljem Tvoje besede Svetega pisma in v tej reki dobrote, darovih Svetega Duha, zakramentov, uresničevanja Evangeljskih Naukov in bratske skupnosti, ki si mi jih podaril. Bog, prosim te, sprejmi me v svojo družino, rad bi bil tvoj otrok, rad bi zaupal v Kristusa, rad bi Ti sledil vse življenje. Nočem poslušati, kar svet pravi in delati, kar Ti govoriš, ker zatrjuješ, da kdor bo delal po Božji besedi, bo živel vekomaj. Hvala Ti, Gospod, da boš nekoč pripravil zadnjo in večno gostijo, kjer boš končal vso smrt in trpljenje in žalost in obrisal bolnim, trpečim in žalostnim vse solze. Predajam svoje življenje tebi, kesam se in pokorim zaradi Tvoje dobrote do mene. Naj bom ponižen v Jezusovem imenu in naj Te Vedno Častim in se Ti Zahvaljujem za vse, kar smo od Tebe zastonj Prejeli. Naj bomo Usmiljeni in dobri ter dajemo vsem drugim Zastonj Vse, kar smo od Boga Zastonj Prejeli! V Tebi Gospod imam vse kar potrebujem. Zastonj sem vse prejl, zastonj bom vse daroval naprej drugim, Nič ne pomaga, če sem pobožen, pogosto molim, spolnjujem vse postave, če nisem Dober, Usmiljen in nisem podoben Jezusu. Amen.

    2 Janez 1,3: Z nami bo milost, usmiljenje in mir od Boga Očeta in od Očetovega Sina Jezusa Kristusa, v resnici in ljubezni.

  3. Janez says:

    BOG NAS LJUBI IN JE VEDNO Z NAMI. SMO TUDI MI VEDNO ZVESTI BOGU?
    Bog nas je ustvaril zato, ker nas Ljubi brezpogojno, vsakogar, ljubi tudi sovražnike in zoprneže. Imamo svobodno voljo, da gremo po Njegovi poti Odrešenja ali pa da lahko nekam zaidemo brez Evangelija in vodstva našega Boga. Iz prilike o Izgubljenem sinu pa zvemo, da se Bog razveseli vsakogar, ki se vrne k Njemu. Na nas je, da delamo Dobro, Ljubimo in Odpuščamo. In Bog to vidi in nam bo povrnil. S svobodno voljo se odločamo, ali gremo po Poti Odrešenja in sledimo Naukom Evangelija. Prosimo Boga za Božje Vodstvo in Milost.
    Doslej sem večkrat poudaril da smo vsi ljudje na Zemlji po Božji Ljubezni ustvarjeni in da imamo svobodno voljo ter se odločamo ali bomo sledili Bogu in Evangeliju ali pa bomo zašli na kriva Pota, kjer ni Boga. Bog nikogar ni določil vnaprej, da se bo izgubil ali zašel, kot trdijo nekateri, ker nas vse Ljubi brez Izjem, saj drugače ne more. Bog prezpogojno Ljubi vse ljudi in se veseli vsakogar, ki gre k Njemu in/ali ki se zopet vrne k Njemu kot Izgubljeni Sin v Evangeliju. Mislim, da Bog nikogar ne sili v nekaj, vendar pomaga vsakomur, ki ga prosi pomoči in Božjega Vodstva, ko zboli, se izgubi, zaide na čudna pota ipd. Bog tudi poseže in spreobrne ljudi kot je npr. v Damasku preganjalca Kristjanov Savla, da je postal apostol Pavel in goreč kristjan. Na nas je, da spoštujemo deset Božjih Zapovedi in Evangelij našega Boga. Ker verniki nimamo dovolj teološke izobrazbe in kljub temu da lahko veliko beremo velja, da o Bogu vemo zelo zelo malo ali pa skoraj nič. Tudi v znanosti vemo, da so pravi znanstveniki zelo delovni in skromni, ker vedo, da zelo malo vedo. Ko odkriješ nekaj novega se nam odprejo nove dileme in tančice, ki zahtevajo nadaljnje delo in raziskovanje.

    Quid de Deo tantum docere et illuminare Deum per gratiam ipsius, qui non minus nosse sententiam et summum ali slovensko: o Bogu ve kaj le Tisti, ki ga je Bog sam o sebi po svoji milosti podučil in razsvetlil, ne pa Drugi, ki premalo vedo/vemo in izražajo/izražamo kvečjemu svoje mnenje in prepričanje. Tudi papež Frančišek opozarja ljudi in vernike, da ne sodimo, ker premalo vemo in imamo premalo usmiljenja za druge. Sodil bpo Bog ne Ljudje. Kaj pa jaz vem moram skromno pripomniti ? O Bogu in o drugih ljudeh vemo zelo zelo malo ali nič. Zato lahko rečemo tako mislimo ali verjemo, ne pa tako nujno je, ker je tako rekel nekdo, ki je neka avtoriteta. Kar je prav v Človeških Očeh ni nujno prav tudi v Božjih Očeh. velika Skrivnost je Bog naš Gospod, pa vendar nam je tako blizu, saj je pri nas cel čas. Potrebno je zato Boga prositi in moliti za Milost, da nas razsvetli in poduči. Sicer pa zakaj bi iskali Boga, če je že On ob Nas in mi v Njem, kot sem navedel v že objavljenem prispevku Anthony de Mello (jezuit v Indiji): Ptičja Pesem. Ptica je ptica takrat ko ima pesem in jo poje. Kristijan je kristjan takrat ko je Dober, Ljubeč, ko odpušča in ko hodi po Poti Odrešenja k Bogu na osnovi Evangelija kot Veselega Oznanila vsem Ljudem na Zemlji brez izjem. Bog je Ljubite se med Seboj. In dostikrat velja, da ne razlagamo ljudem v stiski postav, ampak ravnamo kot Samaritan, ki je tiho in takoj pomagal ranjencu, levit in pravoverni Jud pa sta odšla flegma po poti naprej. In poznala sta vse judovske postave le Ljubila nista, kot je rekel o njih Jezus. Dostikrat je boljša pomoč, beseda utehe, ljubezen in objem tistega, ki je žalosten, osamljen in obtežen. Jezus že ve, zakaj je rekel, da zdravnika potrebujejo bolni in ne zdravi.In Bog je tam, kjer se ljudje imajo radi, si pomagajo in spolnjujejo Njegovo voljo ter prispevajo k prihodu Nebeškega kraljestvo k nam na Zemlji. Bodimo podobni Jezusu in spolnujujmo Božjo Voljo in Nauke Evangelija. Amen.
    Janez
    ADDENDUM
    Poglej ven, kjer pojejo ptice, kjer so ljudje, poglej morje, oblake, gozd, naravo, reko, zvezde in luno, sonce na nebu. Vse to sem ustvaril zate moj Otrok, ker Te Ljubim. Zakaj bi iskal Boga le tako, da bi bral o Njem v knjigah, govoril o Njem, razmišljal o Njem če je že tu ob meni in čaka name, da ga bom zagledal v soljudeh, Naravi, živalih in Stvarstvu, ki s Njegov Dar Človeku? Je Moj Neskončno Dobri in Usmiljeni Oče, ki čaka na svoje Otroka, da pride k Njemu. Pusti svoje razgovore, misli in knjige pridi k Meni, čakam Te moj Dragi Otrok. Praviš, da se nisi vseh grehov spomnil in spovedal ? Ljubim Te moj Otrok in kot Dobri Oče sem že vse pozabil in te vabim, da prideš po Poti k Meni v Objem. Kdor namreč ljubi pozabi in odpusti. Pridi odpustil sem Ti, obrisal bom Tvoje solze in te potolažil, saj sem Tvoj Oče. Rad Te imam Človek tudi ko grešiš in me žališ in zavračaš Mojo Ljubezen. Vabim te človek, da prideš nazaj k Meni v Očetovski Objem in si mi v Veselje, ker hočeš da živiš po Božji Volji in Jezusovem Evangeliju. Jaz sem Tvoj Nebeški Oče, ki Te ljubi in Te vedno pričakuje, da prideš k Meni Nazaj!

  4. Janez says:

    Ali bo Bog zagotovo uslišal mojo molitev? Kratek razmislek.

    Jezus je vsem, ki so položili svoje zaupanje vanj, dal zelo velikodušno ponudbo: »Če ostanete v meni in moje besede ostanejo v vas, prosíte, kar koli hočete, in se vam bo zgodilo.« »Ostati« v njem in pustiti, da njegove besede ostanejo v nas pomeni, da moramo svoje življenje živeti v nenehnem spoznavanju njegove prisotnosti, da mu moramo zaupati in da moramo poslušati njegovo besedo. Če bomo tako živeli, ga lahko prosimo, kar koli hočemo. Jezus je rekel: »In to je zaupnost, ki jo imamo z njim: on nas usliši, kadar ga prosimo po njegovi volji. In če vemo, da nas v vsem posluša, za kar koli ga prosimo, tudi vemo, da že imamo, kar smo ga prosili.«6 Kadar ga prosimo po njegovi volji, nas bo uslišal (to pomeni, da bo naše prošnje uslišal v skladu s svojo modrostjo, ljubeznijo in svetostjo). Ljudje se pogosto jezimo na Boga, saj si predstavljamo, da njegovo voljo poznamo. Nekaj se nam zdi popolnoma smiselno in smo zato prepričani, da je to edini »pravi« odgovor na našo prošnjo – tako predvidevamo, da poznamo Božjo voljo. In tukaj se razmere zapletejo. Ljudje živimo v določenem času in z omejenim znanjem; nimamo vseh informacij o konkretni situaciji in ne vemo, kako bi kakšna rešitev vplivala na našo prihodnost. Božje razumevanje pa nima meja. Le on ve, kako se bo katera situacija zapisala v zgodovino ali kakšen vpliv bo imela na naše življenje. Njegovi cilji zrejo daleč v prihodnost in segajo tja, kamor naš človeški um ne more potovati. Tako Bog ne bo vsega naredil le zato, ker smo si zamislili, da mora biti takšna njegova volja. Zaupajmo Bogu in ga v molitvah prosimo, da nas bo Vodil in Podučil, kaj je prav v Božjih Očeh in ne kaj je prav, kar si želimo ljudje po človeško. Prosimo in molimo za navdih Svetega Duha, da bomo vedeli kaj je prava Pot k Jezusu. V Bogu in po Božji Milosti se Umiri Moje Srce in Duša in v Miru z molitvijo in pravičnim, pridnim in bogaboječim Življenjem bom vreden Njegovega Odgovora in Vodstva. Amen.

    Janez 14, 27.30 Mir vam zapustim, svoj mir vam dam; a ne, kakor ga daje svet, vam ga dam jaz. Vaše srce naj se ne vznemirja in se ne plaši.

  5. Janez says:

    DA BI BIL SVET BOLJ SVET: POTI K BOGU (Fejstbog medmrežje pater Jaro)
    Kristjani smo, a bojim se, da to milost vse prevečkrat sprejemamo samo po sebi umevno; znamo biti hvaležni za ta dar?
    Poti h Gospodu so tako čudovito skrivnostne, nešteto iskanj in hrepenenj združujejo. So pa hkrati tudi zelo različne in velikokrat mi je težko verjeti, da vodijo k istemu cilju. A Bog je en sam! Večna Ljubezen za vse; zate in zame. Kot studenec čiste vode življenja sredi sveta Oče čaka na svoje otroke. Ni ga pod soncem, da ne bi nosil v sebi hrepenenja po studenčnici, ki oživlja; prav vsakega človeka žeja po izviru ljubezni; vsakdo hoče biti potešen. In zato iščemo pot. Živel je človek, ki so ga klicali Buda. Iskal je ta Studenec: vse svoje življenje je preživel na poti. Taval je v temi in blodil po pragozdovih strahu in nevednosti. Verjamem, da je našel pot. Vrnil se je med ljudi in jih povabil na pot… Tako še danes mnogi poskušajo po njej priti do Izvira. A pragozd je nevaren, lahko je zaiti; pot pa je dolga. Na nekem drugem koncu sveta je na pot krenil Mohamed. Gore in doline, ki jih je prehodil v iskanju, so bile suhe: nikjer niti sledu o studenčnici, ki oživlja. Vztrajal je in uspel. Pohitel je k bratom in sestram in jih navdušil za potovanje; še danes potujejo za njim. A gore so visoke in skoraj neprehodne, brez vode življenja pa je težko hoditi.

    Vsak človek išče pot do Boga na svoj nsčin; Bog nas čaka da pridemo k Njemu
    Mnogi hodijo skozi puščavo, kjer se osamljeni in nebogljeni upirajo viharjem življenja. Poti ni; vetrovi skrbno zakrijejo sledi v puščavskem pesku. Vsak hodi sam, le silna žeja ga žene naprej. Samo najvztrajnejšim uspe priti na cilj – ti so resnični heroji. Večina pa se ustavi ob mlakužah, ki jih ponuja svet – pijejo kalno vodo in nočejo dalje. Zanje je Studenec predaleč. Po Božji Milosti in naših molitvah pa nam Bog nakloni Usmiljenje in nam pokaže Pot, ki Vodi h Kristusu! Kdor išče in prosi Boga za Vodstvo in Poduk, ta najde Pot k Zvelićčarju!
    Gospod je ljubezen.
    Oče noče naših muk in trpi z vsakim Otrokom, ki zaide. Ponuja nam svojega Sina, da po Njem pridemo k Njemu. Jezus Kristus se iz Očetovega naročja izliva v svet. Kot reka nam prinaša tisto vodo, katere je Izvir prepoln – vodo življenja. Sam je Studenčnica, ker je eno s Studencem. Za nas se izliva, zaradi naše žeje, kajti Oče ve, da brez vode ne moremo na pot. Kako gotova in varna je pot, če sledimo Reki žive vode. Ob njej ni mogoče zaiti. Vodi nas, krepča, hladi in vzpodbuja, saj z njo okušamo to, po čemer hrepenimo. Res je pot proti toku težka; navkreber gre in marsikakšna ovira je na njej. Kako vabljive so ravnice, ki se nam ponujajo na desni in levi, koliko lažje je hoditi po njih. Nikar, sestra! Ne odstopaj, brat! Ne skrbi za rane, ki ti jih zadajajo ostri kamni, tu je On, da ti jih izpere in ohladi; ne boj se naporov, On ti bo dal moči. In ko gledam strugo, se ustrašim njenih strmih bregov in neravnega dna. Da, sveta Cerkev je tudi takšna. A le po njej se lahko izliva Jezus Kristus; nam v življenje. Oče tako hoče. Zgradili smo umetne prekope in kanale, po svoje preusmerili tok Reke; vse zato, da bi nam bilo lažje. On pa se še vedno izliva! Pijemo ga vsak ob svoji strugi in se slepimo, da je “naša” Voda najbolj bistra in osvežujoča. Reka pa tiho teče dalje.Tebi in meni v življenje. O, da ne bi nikdar pustili bratov, ki umirajo od žeje, samih v njihovi bolečini. Mi vemo za Reko, v kateri je dovolj vode za vse. Kakor so naju nekoč starši pripeljali na breg in rekli: “Poglej, to je Jezus Kristus!”, tako delajva tudi midva, dragi prijatelj. In ko bova srečala blodečega v puščavi, mu ponudiva največ kar imava: Jezusa Kristusa – vodo in Luč življenja.

    RADI BI SPREMENILI SVET PA ZAČNIMO PRI SEBI
    Gospod, radi bi spremenili svet,
    toda čutimo, da moramo začeti pri sebi,
    da vsak lahko spremeni samo samega sebe.
    Gospod, prenovi svet. Toda začni pri meni.
    Gospod, prebudi svojo Cerkev. Začni pri meni.
    Gospod, poživi nas, ki verujemo vate,
    da bomo živo znamenje tvoje dobrote za vse ljudi. Začni pri meni.
    Gospod, utrdi upanje v možnost novega začenjanja. Začni pri meni.
    Gospod, vžgi ljubezen. Vžgi jo v meni in v srcih vseh ljudi.
    Prosim Gospod pomagaj nam, da pride k nam Božje kraljestvo Miru, Usmiljenja in Ljubezni.
    Prosim Jezus pomagaj nam, da bomo spolnjevali Božjo Voljo in Jezusov Evangelij.
    Amen.  

    Apostolska dela 11,23: Ko je prišel tja in videl Božjo milost, se je razveselil in spodbujal vse, naj z vsem srcem ostanejo zvesti Gospodu, kakor so se namenili.

  6. Miro says:

    KRIŽEV POT NAŠIH ODNOSOV – KOLIKOKRAT SEM JAZ TISTI, KI OBSOJAM? GOSPOD, KDAJ BOM NEHAL OBSOJATI? PROSIM, POMAGAJ MOJI NEMOČI! (avtor: p. Andraž Arko OFM)

    Jezus me vabi, naj vsak dan vzamem svoj križ na svoje rame in ga nosim za njim.
    Pri tem lahko človek pogosto pomisli na dejstvo, da je Jezus nosil križ le malo časa, tik pred smrtjo, jaz pa naj bi križ nosil vse življenje.

    Ampak Jezus je nosil križ ves čas svojega zemeljskega življenja; križ, ki smo mu ga naložili mi, ljudje, tudi jaz, ki sem zavrgel njega, ki je med nas prinesel veselo oznanilo; križ, ki ga je najbolj bolel zato, ker ljubezen ni bila ljubljena. Ali se nekaj podobnega ne dogaja tudi v mojih odnosih? Saj tudi jaz pogosto doživljam odnose z bližnjimi kot križ, včasih prijeten, včasih pa neznansko težak.

    Gospod, rad bi sprejel križ, a kaj, ko je včasih tako težko. Rad bi bil tvoj učenec, pa včasih sploh ne gre. Gospod, ob postajah tvojega križevega pota se želim tudi sam srečati s svojim križem, ga voljno sprejeti in pogumno nositi za teboj.

    1.POSTAJA: PILAT OBSODI JEZUSA NA SMRT

    Kolikokrat sem jaz tisti, ki obsojam? Obsojam svoje bližnje, svoje brate in sestre, sosede, prijatelje, znance, sošolce in sodelavce. Obsojam tiste, ki se ne skladajo z mojimi pogledi in prepričanji o obnašanju, vedenju in ravnanju, kakršno se spodobi za kristjana. Obsojam vse tiste, ki se po mojem prepričanju vedno silijo v ospredje, ki si želijo, da bi jih vsi hvalili, ki se želijo potuhniti, ki se želijo izogniti opravilom in delu …. Pogosto javno obsojam, seveda vedno takrat, ko obsojane osebe ni zraven. Če pa je slučajno zraven, jo obsojam v svojem srcu. V vsem svojem obsojanju ne zmorem videti človeka in ga skušati razumeti, ker je moje srce trdo. Gospod, kdaj bom nehal obsojati? Prosim, pomagaj moji nemoči!

    Celoten Križev pot naših odnosov na:
    https://www.nm-kloster.si/wp-content/uploads/KP-na%C5%A1ih-odonsov-Andra%C5%BE-Arko-OFM.pdf

    Molimo te Kristus in te hvalimo, ker si s svojim križem svet odrešil!

    • Miro says:

      Z zaupanjem se priporočimo Gospodu Jezusu Kristusu, ki je za nas in naše odrešenje pretrpel prebridko trpljenje na križu. Ponižno ga prosimo za razsvetljenje v luči Svetega Duha, da bomo v ogledalu Križevega pota postopoma spoznavali svojo podobo – takšno kakršna je pred Gospodom, ki je pot, resnica in življenje! Jezus, pridi na pomoč nam grešnikom in ozdravi naše notranje rane v srcu – po Tvojem prebridkem trpljenju na križu!

  7. Hvala says:

    SAMO JEZUS LAHKO OZDRAVI RANE

    »Pustite Jezusu, da vas uči. Pustite Jezusu, da vas ozdravi,« je spodbudil papež. Vsi mi imamo tudi rane: duhovne rane, grehe, sovraštvo, ljubosumnost, morda koga ne pozdravljamo, ker nam je nekaj storil. Molimo h Gospodu in ga prosimo, naj ozdravi te rane. Žalostno je, ko se zaradi neumnosti bratje ene družine med seboj ne pogovarjajo. Sovraštvo raste, traja lahko več let in družina se uničuje, starši trpijo … To seje hudič. In edini, ki lahko izžene demone je Jezus. On edini lahko ozdravi, je dejal papež in ponovno spodbudil: »Pustite se ozdraviti Jezusu.« Vsak med nami ima rane … odpreti moramo srce in Jezusa prositi, naj ozdravi naše rane in on bo to storil. »Pusti se ozdraviti Jezusu. Dovoli Jezusu, da te ozdravi.«

    Papež Frančišek je homilijo sklenil z naslednjo mislijo: Ko bom Jezusu pustil, da me ozdravi in me uči, bom tudi jaz lahko učil druge o njegovi besedi. Drugim bom lahko pomagal, da bodo ozdravljene mnoge rane. A najprej moram biti jaz tisti, ki se Jezusu pusti učiti in se mu pusti ozdraviti.

    https://radio.ognjisce.si/sl/163/svet/16310/
    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::.

    Ko dopustimo Jezusu da nas notranje ozdravi in uči, potem lahko tudi druge učimo o Njegovi Besedi. Drugim pomagati, DA BODO RANE OZDRAVLJENE.

    Da je človek notranje, celovito ozdravljen se vidi in kaže v življenju, v odnosih do drugih itd..

  8. Janez says:

    GOSPOD PROSIM OSVOBODI ME ZAPRTOSTI VASE IN V MOJO SAMOZADOSTNOST
    Prosim Jezus osvobodi me zaprtosti in mojo samozadostnost
    v svoj dom, v službo, v moj svet misli in prepričanj, v moje posle in delo, v mojo rutino.
    Osvobodi me prepričanja, da sem sam sebi zadosten in da ne rabim drugih ljudi!
    Pomagaj mi prosim moj Bog,
    da ga s Tvojo Pomočjo odprem zase in za vse ljudi, ki me potrebujejo,
    kajti ko bom širil dobroto in upanje med ljudi, bom pomagal sebi in drugim!
    Naj bom Orodje Tvoje Dobrote, Milosti in Ljubezni, Pomoči in Usmiljenja.
    Osvobodi me prosim moje zaprtosti
    v moja ozka razmišljanja in v skrb za vsakdanje skrbi, za rutinske delovne obveznosti,
    za del doma in v službio in hitro molitev moj Bog, kjer ni dovolj časa za Boga in zame, da poglobim duhovnost!
    Pomagaj mi, da odslej delim z drugimi in jim Samaritansko pomagam in jim prinašam Veselje!.
    Osvobodi me prepričanja, da kristjanu zadostuje le molitev, spokoritev in evharistija,
    In da ni treba, da obenem z Dobroto pomagam in služim ljudem, tako kot nas Učiš Jezus v Evangeliju!
    Zakaj Vera brez dobrih del je mrtva.
    Gospod z naklonjenostjo vidi vsa naša dejanja Pomoči in Dobrote, zakaj poplačani bomo za vse dobro!
    Gospod Pomaj mi, da vzdržim vse križe in težave, napolni me z Močjo Svetega Duha, da bom vzdržal !
    Pomagaj mi tudi, da bom ostal pravičen in ponižen,
    da se poboljšam, da bom odslej pobožno živel,
    da bom vedno orodje Božje Volje in Božje Ljubezni in,
    da bom odslej vedno rad Širil Luč Upanja in Božje Dobrote med ljudi in jim pomagal ter jim služil! Amen.

    Kapucin dr. Anton Rottzeter Molitve: Bog, ki mi daje dihati (izbrana dopolnjena in razširjena molitev).

    Psalm 40, 12: Ti, GOSPOD, mi ne boš odtegnil svojega usmiljenja, tvoja dobrota in tvoja zvestoba me bosta vedno čuvali.

    Addendum:
    Bog nas Ljubi in nas nikoli ne bo zapustil same. Zaupajmo Bogu, zakaj On vse Vidi in Vse Ve! Ko se prepustimo Njegovi volji, nas On postavi na točno tisto mesto v svojem stvarstvu, ki nam je najbolj prav in kjer lahko najbolj ljubimo in pomagamo drugim. Vsak v svojem položaju, stanju, glede na svoje moči ter zmožnosti in na način, na katerega Stvarnikova podoba v njem lahko najlepše odseva ter ga obsije z Dobroto in Pomaga z Usmiljenjem. Ne glede na to, kakšna je naša situacija, ko vanjo povabimo Boga brez vseh Omejitev, On vstopi s svežimi silami Ljubezni in Dobrote, prinese v nas Novo Upanje in pozitivno deluje v nas in nam pomaga tudi zato, ker smo ga povabili, se na Gospodov prihod in vstop v nas ustrezno pripravili in ga po Njegovi Milosti tudi dočakali. Dopustimo Bogu, da v nas neomejeno deluje tako, da bo delal čudeže v našem življenju, saj je Bog veliko večji kot vsi problemi, ki nas pestijo. In kdor ima vero v Boga, kdor bo stanovitno verjel Bogu in potrpel v preizkušnjah, bo deležen uslišanja in čudežev, zakaj vse človeško pride in vse mine.

    Če smo grešili se spokorimo in prosimo Boga Milosti! Povejmo mu, da obžalujemo grehe in da smo v žalosti in trpljenju kaj narobe naredili! Skesajmo se in prosimo Boga odpuščanja, da bomo v naši duši naredili prostor Bogu, zakaj Bog je Ljubezen, ki ne mara greha! Prosimo ga odpuščanja in se spreobrnimo in poboljšajmo, da nas bo obsijala Njegova Milost in Ljubezen Nebeškega Boga, ki nas ima vedno rad; tudi takrat, ko grešimo in ko smo zašli na brezpotja, kjer ni Boga; in prosimo Boga za Vodstvo in Pomoč, da se rešimo in da bomo spet hodili k Njemu in bili podobni Jezusu!

    Odlomek iz objavljenega prispevka OHRANI VESELJE IN LJUBEZEN DO JEZUSA.

    Molitev patra Pija

    Ostani z menoj, Gospod, saj je potrebno, da si vedno navzoč in te ne pozabim. Veš, kako zlahka te zapustim.
    Ostani z menoj, Gospod, ker sem slaboten in potrebujem tvojo moč, da ne bom tako pogosto padel.
    Ostani z menoj, Gospod, ker si ti moje življenje in brez tebe postanem mlačen.
    Ostani z menoj, Gospod, ker si ti moja luč in sem brez tebe v temi.
    Ostani z menoj, Gospod, in mi pokaži svojo voljo.
    Ostani z menoj, Gospod, da bom slišal tvoj glas in hodil za teboj.
    Ostani z menoj, Gospod, da si te bom želel močno ljubiti in vedno biti v tvoji družbi.
    Ostani z menoj, Gospod, v življenju in vseh njegovih nevarnostih, potrebujem te.
    Naj te prepoznam, kot so te prepoznali tvoji učenci pri lomljenju kruha.
    Naj bo evharistično obhajilo luč, ki odžene temo, moč, ki me podpira, edino veselje mojega srca.
    Amen.

    Misel: Človek je največji takrat, ko kleči. Najlepši takrat, ko moli. Najmočnejši, ko odpušča. In najbolj podoben Bogu, ko ljubi in dela dobro ter služi in pomaga drugim. Zakaj takrat pomaga tudi sebi, ker v molitvi in z delom Slavi Boga in se MU Zahvaljuje!.

    Jezus je rekel: “Pojdite na samoten kraj in so nekoliko odpočijte”. Včasih je dobro v Miru premisliti vse in moliti k Njemu. Ob Tebi Bog in naš Odrešenik zmorem več in vse, ker mi daješ moč, in ta moč se pretaka med nama in gre kot pozitivna nesnovna energija naprej. Povem Ti lahko vse in vem, da tudi Ti meni lahko poveš čisto vse. Včasih si dava vzajemno še vedno več drug drugemu. In ljubezen je, ki premaga vse, kar življenje prinese in odnese. In v duši vlada mir in spokojnost. Bogat sem, ker imam vse to. S Teboj premorem vse kar potrebujem. Bogu Čast in Slava Vekomaj. Amen.

  9. Miro says:

    Spoštovani g. Janez,

    Duhovni nasvet, ki vam ga je včeraj, 22. julija 2021, ob 21:48, v rubriki Članki za dušo, posredovala ga. Hvala, je po mojem ponovnem premisleku v luči Božje besede, v luči Svetega Duha, odličen in vreden vsega upoštevanja. Priporočam vam, da si njen nasvet ponovno v miru preberete in o njem skrbno razmislite. Odločitev je seveda popolnoma v vaših rokah.

    Bog vas obilno blagoslovi v moči Svetega Duha, na mogočno Marijino priprošnjo!

  10. Hvala says:

    OSEBNO PRIČEVANJE DUHOVNIKA ROSINIJA -O PONIŽANJU, KI GA JE DOŽIVEL (Iz knjige Umetnost ponovnega začenjanja)

    Takole pravi Fabio: Eno najbolj neprijetnih ponižanj sem doživel julija 1993, KO SEM ZARADI OBJEKTIVNE NEMARNOSTI NEKEGA BRATA ZAMUDIL ZAGOVOR SVOJE DOKTORSKE DISERTACIJE.

    Nikoli ne bom pozabil telefonskega pogovora z razjarjenim profesorjem, ki me je ne vedoč, zakaj nisem prišel na mesece vnaprej dogovorjeni sestanek, zaradi katerega je sredi najhujše vročine prišel v Rim- žaljivo nahrulil kot malomarnega smrkavca. V meni sta se prebudili tako silovita jeza in želja po ustvarjalnem maščevanju, da sem se kar ustrašil. DA BI SE POMIRIL, SEM ŽAČEL GOREČE MOLITI.

    ODPRL SEM SVETO PISMO IN NALETEL NA TA ODLOMEK IZ JAKOBOVEGA PISMA: (Jak 4,13-15)

    3 Poslušajte torej vi, ki pravite: »Danes ali jutri odpotujemo v to in to mesto; tam bomo ostali eno leto, trgovali in zaslužili,« 14 a sploh ne veste, kaj bo jutri. Kaj je vaše življenje? Dim ste namreč, ki se za kratek čas pokaže in nato izgine. 15 Rajši recite: »Če bo Gospod hotel, bomo živeli in delali to ali ono.«

    ZASLIŠAL SEM GLAS VESTI:”KAJ PA, ČE BOG NI HOTEL, DA BI ZDAJLE DOKTORIRAL? KAKO NAJ VODI TVOJE ŽIVLJENJE, ČE MORA VEDNO URESNIČEVATI TVOJE NAČRTE? KAJ PA, ČE JE NAMENOMA UPORABIL BRATOVO SLABOST, DA BI TI SPREMENIL SVOJE ŽIVLJENJE?
    ——————————————————————————————————————————————————-

    Globoko sem se zamislil in posvetilo se mi je, da je imel vmes prste BOG sam. Vse moje sodbe do tistega brata so izparele in od tistega dne čutim do njega VELIKO NAKLONJENOST.

    Na tisti neljubi dogodek sem pozabil in se posvetil župnijskim dejavnostim. KER JE MOJ ZAGOVOR S PROFESORJEM PADEL V VODO in sem bil tistega septembra prost, sem se odločil, da bom končno naredil, kar sem že dolgo nameraval: pripravil duhovne vaje za mladinske skupine , ki sem jih spremljal.

    ČE TAKRAT NE BI ZAMUDIL VLAKA ZA DOKTORAT, MORDA DANES NE BI BIL PRIČA ČUDEŽEM, KI SO SE ZGODILI TUDI ZARADI TEGA.
    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    Tiste kateheze, ki so nato postale redne, so obrodile nešteto sadov. Med njimi so duhovni poklici, novi in prenovljeni zakoni, vojska otrok, ki so se rodili zaradi odprtosti njihovih staršev za življenje, duhovniki ki so znova odkrili svoje poslanstvo in množica ljudi, ki so se po tavanju v temi greha vrnili k luči vere.

    BOG JE V SVOJI NEDOUMLJIVI PREVIDNOSTI UPORABIL “NEUREJENOST” BRATA, DA BI UREDIL MOJE ŽIVLJENJE IN URESNIČIL SVOJ ODREŠENJSKI NAČRT.
    ……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………

    Mar to pomeni, da moramo -tudi kadar se nam ali drugim dogaja krivica-, prepustiti Bogu, da uredi stvari na svoj način in ob svojem času? DA . DO TE MODROSTI PRIDEMO NA PODLAGI IZKUŠNJE, DA LAHKO BOG IZ VSAKE SMRTI POTEGNE ŽIVLJENJE IN V VSAKI TEMI PRIŽGE LUČ – skratka, da lahko ustvarja iz niča.
    ——————————————————————————————————————————————————

    GRE ZA NEKAKŠNO DOŽIVETJE VSTAJENJA, KI JE NEPOGREŠLJIVO ZA NAŠ DUHOVNI RAZVOJ.

    NEKATERIM BRALCEM, ZLASTI TISTIM Z VELIKIM EGOM, SE TO ZDI NERAZUMLJIVO. A TU NI NIČESAR POJASNEVATI, TU JE TREBA PREPROSTO UMRETI SEBI.
    .:::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    Ja, se strinjam z g. Fabiom, ki pravi, DA ČLOVEK, KI IMA VELIKI EGO, ne bo razumel, kaj je hotel s tem povedati. ENOSTAVNO NE RAZUME POSEGE BOGA, AMPAK ŠE NAPREJ MISLI, DA JE BILA ČLOVEŠKA POTEZA, ČLOVEŠKA KRIVDA itd…TAKO ENOSTAVNO POVEDANO NE PRIZNAVA DELOVANJE BOGA.

    Tako pač je. Gospod ni dovolil, da gre Fabio delat doktorat, ker je imel z njim drugačen načrt. Zato tudi marsikomu ni razumljivo, če firma propade, da je Gospod posegel vmes, ker Bog ve kaj dela. Večkrat sem že napisala, da če Bog zapre vrata, jih ne bo odprl noben človek. Za vse življenjske dogodke velja tako.

    Za vse trnje in polena, ki jih prejemamo pod noge, se je potrebno Gospodu zahvaljevati. Na to sem bila opozorjena!

    • Miro says:

      »ČE GOSPOD ŽELI, DA PRENAŠAŠ KAKŠNO PONIŽANJE ZARADI SVOJIH DOLŽNOSTI, TE V RESNICI VABI, DA DELIŠ Z NJIM SLAVO NJEGOVEGA KRIŽA.« (misel božjega služabnika Frančiška Van Thuana, Pot upanja)

Dodaj odgovor za Miro Prekliči odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja