Članki za dušo

15.007 Responses to Članki za dušo

1. Hvala says:

   10. avgusta, 2021 at 6:52

   ZAMERA JE, KOT DA BI VZELI STRUP IN ČAKALI, DA DRUGA OSEBA UMRE (misel -Aleteia)

   Odgovori
2. Miro says:

   10. avgusta, 2021 at 6:41

   V VSAKEM ČLOVEKU JE NEKAJ DOBREGA. V VSAKEM ČLOVEKU TLI NEKA ISKRA, CELO V NAJBOLJ NIZKOTNEM. NIHČE NE MORE VREČI DUŠE IZ SEBE – VSAKA DOBRA IN LEPA LJUBEZEN JE TRNJEVA (Karel Mauser)

   – Časi so vedno taki kakor ljudje. Nihče ni iz samega zlata. Nihče ni bil in nihče ne bo. Če je v srcu upanje, je lahko vsak čas zlat.

   – Ob milosti majhnih in svetih sta zloba in napuh nevernih brez moči. Iz dneva v dan se krušita in drobita in vsak dan je zmagoslavje majhnih večje in večje.

   – Preteklost Bog človeku vrne umito, če se kesa; za drobtino ljubezni vse pozabi. On ni kakor ljudje.

   – Ko gledam nazaj, vidim, da človek skrivi lahko še tako sveto stvar, ker je sam krivičen.

   – Potrebno nam je spoznanje, da ob svojem času in na svoj način Bog postavi človeka v življenje in sicer tako, da največ koristi.

   – V vsakem človeku je nekaj dobrega. V vsakem človeku tli neka iskra, celo v najbolj nizkotnem. Nihče ne more vreči duše iz sebe.

   – Vsaka dobra in lepa ljubezen je trnjeva. Mnogo daje, malo dobiva, toda nekoč bosta prenehali biti vera in upanje in ostala bo samo ljubezen. Vere in upanja ne bo več treba in ljubezen bo preplavila vse naše bitje do poslednjega vlakna.

   (Karel Mauser, izbor misli, Ognjišče)

   Božje usmiljenje, ki vedno in povsod spremljaš vse ljudi, zaupamo vate!

   Odgovori
3. Miro says:

   9. avgusta, 2021 at 18:50

   DANES JEZUS V EVANGELIJU GOVORI O TEM, DA JE POTREBNO BOGA MOLITI V DUHU IN RESNICI. ZATO RAZMIŠLJAJMO O RESNICI. JEZUS POVE, DA JE ZATO ROJEN IN DA JE ZATO PRIŠEL NA SVET, DA PRIČUJE ZA RESNICO. KAKŠNA JE TA RESNICA?

   IZ SVETEGA EVANGELIJA PO JANEZU (Jn 4,19-24)

   Žena mu je dejala: »Gospod, vidim, da si prerok. Naši očetje so častili Boga na tej gori, vi pa pravite, da je kraj, kjer ga je treba častiti, v Jeruzalemu.« Jezus ji je rekel: »Veruj mi, žena, da pride ura, ko ne boste častili Očeta ne na tej gori ne v Jeruzalemu. Vi častite, česar ne poznate, mi pa častimo, kar poznamo, kajti odrešenje je od Judov. Pride pa ura in je že zdaj, ko bodo pravi častilci častili Očeta v duhu in resnici. Prav takih častilcev si namreč želi Oče. Bog je duh, in kateri ga častijo, ga morajo častiti v duhu in resnici.«

   https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Jn+4%2C19-24&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

   RAZLAGA BOŽJE BESEDE (Ervin Mozetič)

   Danes je god svete Edith Stein, ki si je vneto prizadevala za resnico in jo je to zavzemanje pripeljalo do križanega Jezusa. V evangeliju pa danes Jezus govori o tem, da je potrebno Boga moliti v duhu in resnici. Zato razmišljajmo o resnici. Jezus pove, da je zato rojen in da je zato prišel na svet, da pričuje za resnico. Kakšna je ta resnica?

   Resnica je najprej ponižana. Množica si želi vse drugo kot resnico o življenju, o ljubezni, o odnosih, družbi itd. Že samo doživljanje tega, da Jezusa ne iščejo zaradi njega samega, ampak zaradi čudežev, je ponižujoče. A to je resnica o našem življenju. Redki iščejo čisto resnico, večina ima rajši korist.

   Resnica je prezirana. Množice ne zanima resnica in jo pravzaprav moti. Resnica kali mir, zato je prezirana. Jezusa privežejo k sramotilnem stebru, da bi se znebili občutka krivde, da zavračajo nekaj dobrega. Na sramotilnem stebru je zlo, zato ga lahko prezirajo.

   Resnica ni ljubljena. Jezus je križan med dvema razbojnikoma. Resnica je za svet enako ljuba kot razbojništvo.

   Resnica je običajno sama. Jezus je v polnosti razodetja resnice najbolj sam. Kdor se boji osamljenosti in samote, bo težko zdržal v resnici, ki pogosto osami.

   Resnico je kljub vsemu vedno mogoče živeti. Jezus ne požre zaveze svojemu poslanstvu, ko je težko. Še več, v zvestobi resnici, pogosto provocira. Če prisežemo na pol resnice, bomo vedno bolj potopljeni v modrost tega sveta in vedno bolj bomo v hudičevih krempljih, v krempljih očeta laži.

   Nemogoče je namreč, da bi prišli skupaj, če ima vsak svojo resnico. Le v luči ene in edine resnice je mogoče graditi pristne odnose in ustvarjati živo občestvo.

   Zato Jezus opozarja, da se je potrebno vedno znova rojevati iz resnice, iz Božjega duha.

   HOČEMO POZNATI ODGOVOR: KAJ JE RESNICA?

   – Potem se že danes odpovejmo vsakemu poskusu iskanja kompromisov. Samo v iskrenosti je mogoče priti do resnice. Kompromisi zameglijo pogled.

   – Potem se že danes odpovejmo lažji poti. Vsaka lenoba nas neprestano sili v laž. Lažja pot pogosto pelje daleč proč od resnice.

   – Potem si že danes priznajmo, da nismo njeni gospodarji, ampak služabniki. Služabniki, ki v dialogu z Bogom in ljubečim bližnjim iščemo pot do spoznanja, ki ga daje Gospod.

   – Potem že ta hip priznajmo, da resnic ni več, ampak je le Ena, tj. božja, ki se ne da prilagajati. Resnica o vsem je samo ena, ker za vsem stoji en Stvarnik in en Gospod.

   – Potem moramo pred Njo, da bi jo lahko izpolnili, vsi pasti na kolena!

   – Potem sprejmimo, da spoznanje Resnice ni ena od nalog našega življenja, ampak prva in najpomembnejša naloga. Ko jo izpolnimo, smo pripravljeni za gledanje Njene slave.

   Jezusu je popolnoma jasno, da je resnica težka. Takšna je bila, je in bo. Celo tako težka je, da je brez Duha resnice ne zmoremo živeti. Resnice ne bomo zmogli živeti brez zaupanja, da nas Bog ljubi in poskrbi za nas, tudi ko je težko. Resnice ne bomo iskali na pravem koncu, če ne bomo izpolnjevali njegovih zapovedi, ter se oklepali Duha Tolažnika. Oklenimo se torej Duha, ki nam ga pošilja.

   Resnica vere je resnica, ki pohujšuje. Zahteva namreč, da verujemo v Jezusa, ki, čeprav je bil Bog, se je izpraznil, se ponižal in postal služabnik, vse do smrti na križu. In zato ga je Bog postavil za Gospoda vesoljstva. To je resnica, ki je še danes v pohujšanje tistemu, ki ne dopušča skrivnosti Boga, odtisnjene na Kristusovem obličju. To je resnica, ki se je ne moremo dotakniti in je objeti, ne da bi vstopili v skrivnost Jezusa Kristusa, ne da bi njegova občutja postala naša. Samo tako, da izhajamo iz Kristusovega Srca, lahko razumemo, izpovedujemo in živimo Njegovo resnico.

   Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

   Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

   Odgovori
4. Miro says:

   9. avgusta, 2021 at 13:55

   O IZRAZIH SPRAVE, S KATERIMI SE V VSAKDANJEM ŽIVLJENJU URESNIČUJE NAŠE SPREOBRNJENJE – VZETI VSAK DAN SVOJ KRIŽ IN ITI ZA JEZUSOM JE NAJVARNEJŠA POT POKORE

   Priporočimo se Svetemu Duhu s prošnjo, naj nas ob branju in premišljevanju Katekizma katoliške Cerkve uvaja v skrivnosti vere, upanja in ljubezni do Boga in sočloveka.

   Molimo:

   Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
   vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
   Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
   prenovil boš obličje zemlje.

   Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
   razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
   bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
   vselej radi sprejemali njegove spodbude.
   Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

   MNOGOTERE OBLIKE POKORE V KRŠČANSKEM ŽIVLJENJU

   1434 Kristjanova notranja pokora more imeti zelo različne oblike. Sv. pismo in Očetje poudarjajo zlasti tri oblike: post, molitev in miloščino (prim. Tob 12,8; Mt 6,1-18), ki izražajo spreobrnjenje v odnosu do samega sebe, v odnosu do Boga in v odnosu do drugih. Poleg radikalnega očiščenja, ki je učinek krsta ali mučeništva, omenjajo kot sredstvo za dosego odpuščanja grehov prizadevanje za spravo s svojim bližnjim, solze spokornosti, skrb za zveličanje bližnjega (prim. Jak 5,20), priprošnja svetnikov in izvrševanje del ljubezni, ki “pokrije mnoštvo grehov” (prim. 1 Pt 4,8).

   1435 Spreobrnjenje se v vsakdanjem življenju uresničuje z izrazi sprave, s skrbjo za uboge, z udejanjanjem in obrambo pravičnosti in prava (prim. Am 5,24; Iz 1,17), s priznanjem pogreškov nasproti bratom, z bratskim opominjanjem, s preverbo življenja (z izpraševanjem vesti), z duhovnim vodstvom, s sprejetjem trpljenja, s potrpežljivostjo v preganjanju zaradi pravice. Vzeti vsak dan svoj križ in iti za Jezusom je najvarnejša pot pokore (prim. Lk 9,23)

   Več o tem na:
   http://www.marija.si/gradivo/kkc/v-mnogotere-oblike-pokore-v-krscanskem-zivljenju/

   Božje usmiljenje, navzoče v postavitvi in delitvi svetih zakramentov, zaupamo vate!

   Odgovori
5. Miro says:

   9. avgusta, 2021 at 13:37

   ZASLEPLJENOST

   Tovariši so se norčevali iz bosega fanta. »Ti si kristjan. Če te Bog ljubi, zakaj ne skrbi bolje zate? Zakaj nikomur ne reče, naj ti da par čevljev?« Fant je s solzami v očeh odgovoril: »Mislim, da je to ljudem naročil. Samo, da ga ti ne poslušajo.«

   Pravi, Jarc, da so kaplan služili nekje v Macedoniji. Vojak da so bili dober, le spreobračati se niso pustili tistim Macedoncem. Kapetan jih je imel vseeno rad, čeprav niso hoteli postati Macedonec. Enkrat pa gredo na marširanje. Marširajo, marširajo, pa srečajo enega tistih raztrgancev. No, berača! Kapetan pa: Četa stoj! Tonček Zalokar! pokliče gospoda. Ja, rečejo gospod. Ovde stopi! ukaže kapetan. Vidiš tistega revčka tam, pokaže gospodu berača. Vidim, reko gospod. Zakaj, zakaj, Zalokar, mu Bog ne pomaga, se podsmiha kapetan. Gospod kapetan, reko kaplan, zakaj mu pa država ne? Saj mu, reče oficir. Potem pa ni treba, da mu Bog. (Pavle Zidar, Sveti Pavel)

   Povzeto po: Drobne zgodbe za dušo, Božo Rustja

   Odgovori
6. Miro says:

   9. avgusta, 2021 at 7:49

   KAKO SE JE GAŠPER BLAŽIČ, UREDNIK DVEH PORTALOV Z DUHOVNIMI VSEBINAMI, Z BOŽJO POMOČJO PREBIL SKOZI TEŽKO PREIZKUŠNJO V VČERAJŠNJEM NEURJU S TOČO

   Okoli petnajste ure je območje Celja prizadelo hudo neurje s točo, debelo kot oreh. Urednik Gašper Blažič (blagovest.si, molitev.si)
   je takole opisal svojo izkušnjo:

   »Že okoli 14.30 se je slišalo oddaljeno grmenje, petnajst minut kasneje pa sem slišal nek stalen hrup, kot bi šel mimo kakšen velik avion. Vendar hrumenje ni ponehalo, prihajalo je iz smeri nevihte (jugozahod), zato sem odšel iz hiše v izvidnico. Naredil sem en krog po Ostrožnem, da bi po naši ulici prišel nazaj z druge strani. Vmes pa je začela padati toča. Začel sem teči in moliti, saj je bila toča debela, grozila mi je huda nevarnost. Krog se običajno prehodi v desetih minutah. In zanimivo, ves ta čas, ko je toča padala, me ni zadel noben njen del. Kot bi nekdo nosil dežnik nad mano,« svoje doživetje opisuje urednik, ki je nato pritekel domov in z balkona opazoval dogajanje. Kar nekajkrat je v času nevihte – vse skupaj je trajalo kakih petnajst minut – padala toča, debela kakor oreh. Molil sem v jezikih in slavil Boga, hkrati pa v imenu Jezusa odganjal točo ter se skliceval tudi na Marijino varstvo. Kosi ledu pa so leteli na vrt med paradižnike in ni bilo opaziti, da bi kateri od njih prizadel povrtnine. To je čudež, bili smo obvarovani,« pravi.

   »Živim v kraju, kjer je vera sicer zelo šibka. Ljudje se na splošno naslanjamo na lastne moči in hočemo imeti vse pod kontrolo. Pri vremenu pač ni tako. Lahko se ogromno trudiš, gradiš, a v nekaj minutah ti lahko izpuhti vse. Samo Bog je tisti, ki ima v resnici vse ‘pod kontrolo’. Ta neurja, ki smo jim priča, nas opominjajo, naj se vrnemo k Bogu, naj obnovimo zavezo z njim. Naredimo konec tej naši brezbrižnosti!« je še poudaril Gašper Blažič.

   Povzeto po: Blagovest.si

   Gospod Jezus, hvala Ti za vse, kar nam milostno podarjaš na mogočno priprošnjo Preblažene Device Marije!

   Odgovori
7. Miro says:

   9. avgusta, 2021 at 6:43

   GODUJE SV. TEREZIJA BENEDIKTA OD KRIŽA (EDITH STEIN), VELIKA PRIČEVALKA ZA GOSPODA JEZUSA KRISTUSA, KI JE POT, RESNICA IN ŽIVLJENJE – ENA OD NJENIH MISLI: »BOG JE RESNICA. KDOR IŠČE RESNICO, IŠČE BOGA, NAJ SE TEGA ZAVEDA ALI NE«

   – Da bi se mogli Bogu ljubeče predati, ga moramo spoznati kot ljubečega. In tako nam more samega sebe razkriti samo on.

   – Bogu more biti všečno samo to, kar se zgodi zaradi njega.

   – Seveda moram premisliti, kaj je za delo tistega dne potrebno. Toda to nikakor ne sme biti »skrb za jutrišnji dan«.

   – Kakor sta mogla prva človeka pasti iz božjega otroštva v oddaljenost od Boga, tako tudi vsak od nas stoji na noževem rezilu med ničem in polnostjo božjega življenja.

   – Luč je ugasnila v temini velikega petka, toda žareče se je dvignila kot sonce milosti v jutru vstajenja.

   – Bog je resnica. Kdor išče resnico, išče Boga, naj se tega zaveda ali ne.

   – Čim temnejše postaja tu okrog nas, tem bolj moramo odpreti srce za luč od zgoraj.

   – Predanost Bogu je hkrati predanost lastnemu od Boga ljubljenemu jazu in celotnemu stvarstvu, zlasti vsem duhovnim bitjem, zedinjenimi z Bogom.

   – Marijino materinstvo je pravzor vsakega materinstva. Kakor Marija, tako naj bi bila vsaka človeška mati z vso dušo mati, da bi celotno bogastvo svoje duše vložila v otrokov dušo.

   – Tisti dan, ko bo Bog imel neomejeno oblast nad našim srcem, bomo tudi mi imeli neomejeno oblast nad njegovim.

   (sv. Terezija Benedikta od Križa, izbor misli, Ognjišče)

   IZ NJENEGA ŽIVLJENJA

   Edith Stein se je rodila 12. oktobra 1891 na Poljskem kot enajsti, najmlajši otrok judovskih staršev. Čeprav je bila vzgojena po vseh predpisih judovske vere, je mlado Edith svet šole oddaljil od vere. Že pri trinajstih letih je postala ateist. Odločila se je za študij filozofije in doktorirala. Predavala je na številnih univerzah, pisala razprave, govorila osem jezikov in si pridobila velik ugled, a se ni ustavila.

   Še naprej je nadaljevala z iskanjem resnice, dokler ni naletela na avtobiografijo sv. Terezije Avilske. Tedaj je doživela popolni preobrat in se pri enaintridesetih letih kljub uspešni karieri in velikemu nasprotovanju matere krstila ter enajst let pozneje (1933) pridružila karmeličankam v Kölnu in prejela ime Terezija Benedikta od Križa.

   Hitlerjev vzpon na oblast in preganjanje Judov nista prizanesla niti Edith niti njen sestri Rozi, ki se je prav tako spreobrnila v katoličanko. Leta 1938 se je Edith s pomočjo skupnosti pretihotapila čez mejo na Nizozemsko in bila sprejeta v samostan v Echtu. Tu je začela s pisanjem pomembne študije Znanost križa (Kreuzeswissenschaft), a je ni dokončala.

   Aretirali so jo in 9. avgusta leta 1942 usmrtili v plinski celici v koncentracijskem taborišču Auschwitzu.

   Sv. papež Janez Pavel II. jo je leta 1998 razglasil za svetnico, naslednje leto pa za sozavetnico Evrope, skupaj s sv. Brigito Švedsko in sv. Katarino Siensko.

   Povzeto po portalu: Pridi in poglej

   https://portal.pridi.com/dogodek/edith-stein-od-kriza-karmelicanka-umorjena-v-auschwitzu/

   Božje usmiljenje, ki se na nas izlivaš iz Kristustovih ran, zaupamo vate!
   Sv. Terezija Benedikta, prosi za nas!

   Odgovori
8. Hvala says:

   9. avgusta, 2021 at 6:35

   SVETNICA FAVSTINA KOWALSKA JE V SVOJEM DNEVNIKU TAKOLE ZAPISALA:

   Včasih sem bila zelo utrujena in sem trpela; ko sem to povedala materi prednici, mi je odgovorila, DA MORAM TRPLJENJE SPREJETI. Poslušala sem vse, kar mi je mati rekla, in nato odšla.

   Naša mati prednica ima toliko ljubezni do bližnjega, posebej do bolnih sester, in po tem je vsem znana; VENDAR KAR ZADEVA MENE, JE GOSPOD JEZUS ČUDOVITO DOPUSTIL, DA ME NI RAZUMELA, in me je glede na to pogosto kaznovala (Dn 700).
   ……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………

   Premišljevala sem to izjavo sestre Favstine in razumela sem, da je res in edino in prav in potrebno, če seveda želimo to, DA SE ČLOVEKOVA VOLJA USKLADI Z BOŽJO VOLJO. Zakaj bi se Favstina jezila na mati prednico, če je imel Jezus svoj načrt za njo. . S tem, ko je Favstina sprejemala nerazumevanje od matere prednice in celotne okolice; svoje trpljenje, je SPREJELA BOŽJI NAČRT, GOSPOD JO JE PELJAL PO POTI SVETOSTI.

   Kakšno škodo in ne umesno debatiranje in godrnjanje delamo, ko po svoji človeški razumnosti sklepamo o stvareh in dogodkih, KI SO DOJEMLJIVI SAMO BOGU. Ker ne moremo razumeti Božjega delovanja, je na nas seveda če želimo da SPREJMEMO BOŽJI NAČRT ALI PA GA ZAVRNEMO.
   Sestra Favstina je sprejela Božji načrt za njeno življenje, sprejela je tudi trpljenje.

   Odgovori
9. Miro says:

   8. avgusta, 2021 at 20:14

   KAKO NAJ POTRPEŽLJIVO NOSIMO KRIŽ?

   Sv. Ignacij Antiohijski je takole spodbujal sv. Polikarpa k potrpežljivosti: »Prenašaj potrpežljivo vse kakor tudi tebe Bog! Potrpi z vsemi v ljubezni, kakor tudi delaš! (…) Bolezni vseh prenašaj kakor pravi junak! Kjer je več truda, tam bo večji dobiček. (…) Naj te ne prestrašijo tisti, ki se zde, da so vredni zaupanja, a učijo drugačen nauk. Stoj trdno kot nakovalo, na katerem se kuje. Znamenje velikega bojevnika je, da dobiva udarce in zmaga. Zlasti zaradi Boga moramo vse prenašati, da bo tudi on nas prenašal.«

   Lažje bomo potrpežljivo prenašali svoj križ, če se bomo spomnili, da mnogi še bolj trpijo kakor mi. Iskali bomo tolažbe pri svojih prijateljih, zlasti pa pri Kristusu. On, ki je toliko trpel za nas, je še posebej trpečemu človeku pripravljen priskočiti na pomoč. Z njegovo pomočjo bomo križ lažje nosili. V vsakem našem križu je tudi Jezusov križ. On je že vnaprej vse naše križe sprejel nase, v svoj križ. Zato je bil njegov križ tako težak. Zato bodo naši križi lažji, če bomo povezani z njim.

   Hudo trpljenje brez Kristusa je pekel na zemlji. Zato nikoli v trpljenju ne bodimo brez Kristusa!

   Sv. Tomaž Akvinski nas poučuje: »Kdor išče zgled potrpežljivosti, bo odličnega našel na križu. Potrpežljivost je velika v dveh primerih: če kdo prenaša velika nasprotovanja, kadar se jim ne more izogniti, ali pa če se tem ne izogne, čeprav bi se jim mogel. Zgled obojne potrpežljivosti nam je dal Kristus na križu.«

   Tomaž Kempčan nas spodbuja: »V križu je zveličanje, v križu življenje, v križu obramba pred sovražniki; v križu je vir nebeških sladkosti; v križu moč uma, v križu veselje duha; v križu je vsa krepost, v križu popolna svetost. Ni zveličanja duši, ne upa večnega življenja razen v križu. Zato zadeni svoj križ in hodi za Jezusom, in šel boš v večno življenje. On je šel pred teboj in nosil križ in umrl zate na križu, da bi tudi ti nosil svoj križ in želel umreti na križu. Zakaj če z njim umrješ, boš z njim tudi živel. In če si mu tovariš v trpljenju, mu boš tudi tovariš v slavi.«

   Treba je gledati onstran trpljenja, na večno veliko noč, na večno Življenje. Ob takšnem pogledu trpljenje in smrt zgubita svoje želo.

   Tudi v trpljenju je nekaj pozitivnega, če je povezano z ljubeznijo. Velja, kar je zapisal apostol Pavel: »Njim, ki ljubijo Boga, vse pripomore k dobremu« (Rim 8,28), tudi trpljenje, da le ne nehamo zaradi njega ljubiti Boga. Poglobljen kristjan bo skušal odkriti pozitivno ‘sporočilo’ križa. Križ bo objel, mu rekel svoj ‘da’ in se bo zanj Bogu celo zahvaljeval. Tako bo vsako trpljenje najbolje premagal. S križem bo objel Kristusa samega. Vnaprej bo deležen Kristusovega poveličanja. Prek Kalvarije namreč vodi pot k vstajenju.

   Povzeto po knjigi: Živite v ljubezni, p. Anton Nadrah

   Božje usmiljenje, ki se na nas izlivaš iz Kristusovih ran, zaupamo vate!

   Odgovori
10. Hvala says:

    8. avgusta, 2021 at 17:59

    ZGODNJI CERKVENI OČETJE SO UČILI, DA JE TISTI, KI ODPUSTI,VEČJI OD TISTEGA, KI OBUJA MRTVE

    ČUDEŽ JE NEKOMU ODPUSTITI

    KDOR MISLI, DA JE ODPUŠČATI LAHKO, NE VE, KAJ JE ODPUŠČANJE

    NEMOGOČE JE, DA BI KDO ZMOGEL LJUBITI IN ODPUSTITI NA KRISTUSOV NAČIN V SVOJI MOČI

    TISTI KI LJUBI IN ODPUŠČA JE VEČJI OD TISTEGA, KI DELA ČUDEŽE

    KDOR ODPUSTI, IMA NAJVEČJO VERO, KAJTI LJUBEZEN JE VERA V PRAKSI

    Jezusove besede glede gore
    niso vabilo, naj gore problemov
    čudežno prestavljamo, ampak
    so stalni poziv k spreobrnjenju,
    ki se izraža v spremenjenem
    načinu življenja; le-tega pa ni
    brez križa. Največji dokaz spremenjenega življenja je življenje
    v ljubezni, kar je tudi največja
    zapoved. Križ je dokaz ljubezni
    in je vera v praksi. To je gora
    našega spremenjenja. Njo
    moramo premakniti. Njo je najtežje prestaviti. Spremenjeno
    srce zahteva tudi spremenjeno
    življenje (Daniel Brkić)

    http://www.evangelijska-cerkev-nm.si/evc_02_GLASILO/VodePocitka_2019_03-04_E.pdf

    Odgovori