Članki za dušo

Tu se dodaja članke, ki so povzeti po drugih internetnih straneh. Prosim, da se navedejo viri kje je bilo povzeto.

This entry was posted in Domov. Bookmark the permalink.

15.009 Responses to Članki za dušo

  1. Janez says:

    NASMEH
    Nasmeh nas nič ne stane, vendar čudežno deluje.
    Obogati tistega,
    komur je namenjen,
    in ne osiromaši tistega,
    ki ga poklanja.
    Zablesti kot sončni žarek,
    a spomin nanj lahko ostane za vedno.
    Nihče ni tako bogat niti tako reven,
    da si ga ne bi mogel privoščiti.
    Z njim lahko vsak samo pridobi.
    Nasmeh prinaša srečo v hišo,
    pozdrav prijatelju, pomoč pri delu in sklepanju poštenih poslov,
    blagoslov pravičnim in pridnim, ki so usmiljeni, sočutni, dobri in veseli.
    Je počitek utrujenemu,
    kažipot izgubljenemu,
    sončni žarek žalostnemu
    in najboljše naravno zdravilo proti jezi.
    Ni ga moč kupiti, izprositi ali ukrasti,
    ker ima vedno vrednost samo,
    kadar se ga podarja iz srca.
    Kolikokrat sem se danes nasmehnil Bližnjemu,
    Tolikokrat sem se namreč danes nasmehnil in Zahvalil Bogu za vse!
    Nasmehni se dobrotno in v molitvi blagoslovi vsakogar, ki ga boš srečal.
    Nasmehnil se boš in prinesel Božji Mir in Veselje vsakomur v svojo bližino.
    In Bog bi blagoslovil tebe, ki ga z delom, molitvijo in dobroto drugim
    Častiš in Slaviš ter Izžarevaš z vsakim dihom. Amen.

    Če Ljubiš Boga se večkrat nasmej, čeprav trpiš in si zbolel. Zajemaj iz globokega studenca Vere v Boga in Mater Marij0 ter prosi Po,moči in Usmiljenje, da boš po Poti k Jezusu vztrajal stanovitno in ponižno. Z radostjo preženeš negativne vibracije ter razne meglice dvomov in težav, ki se naj te ne polastijo. Vedno naj bo nameh na tvojem obrazu, ko moliš in se pogovarjaš z Bogom. Vse se zgodi z razlogom, ker je taka Božja Volja. In Bog je dal preizkušnje in trpljenje in bo vse to, ko dozori čas tudi odvzel. Tako se bomo utrdili v Veri in Dobroti, bili Usmiljeni in Sočutni in Izžarevali Jezusa ter prejeli Božji Mir. In Bog bo blagoslovil naša pota.
    Z zakramenti dobim temelje krščanske Vere, ki jih nadgradim z evangelizacijo v življenju, da sem Bogaboječ, Skromen, Dober in Usmiljen ter podoben Jezusu. In da v Hoji za Kristusom vem, da je Pot strma in naporna, ampak da bom na koncu Poti poplačan v Nebesih hz Večnim Življenjem. Bog je Ljubezen in nam želi vse dobro. Večkrat se nasmejmo in zaželimo drugim vse dobro. In vse se bo povrnilo! Ker bomo na strani Boga in rešitev ne problemov!

    Psalm 19,15: Naj ti bodo v veselje izreki mojih ust, premišljanje mojega srca pred tvojim obličjem, GOSPOD, moja skala, moj rešitelj.

  2. Janez says:

    Vera in molitev, ki ustvarja dobre ljudi in proizvaja dobra dela je kot tista temeljna podlaga krščanskega nauka, ki se povezuje s prakso in jo udejanja in živi tako kot Jezus in spolnjuje Božjo Voljo. Vsako dejanje ljudi naj Slavijo Boga in se mu Zahvaljujejo. “Ne tisti ki mi pravi Gospod, Gospod, ampak tisti ki spolnjuje Božjo Voljo je moj učenec,” Prav je, da molimo, da izpolnujemo vse njegove Postave in prejemamo vse zakramente; vprašani pa bomo ob koncu dni, koliko smo dobrega naredili, ljubili, odpuščali, pomagali bolnim in lačnim. Zato potrebujemo v Cerkvi zakramentalizacijo in evanmgelizacijo. Tudi Pedro Opeka na Madagaskarju je vse daroval ubogim z vero in delom. In Bog je blagoslovil vse njegove napore iz Ljubezni. In ravno tako Mati Terezija v Kalkuti, kjer se je neumorno žrtvovala za uboge in bolne vse svoje življenje. In vso svoj0o moč je črpala iz Vere v Boga in iz Ljubezni do Boga in Ljudi. In slovenski kirurg dr. Janez Janež, ki je po vojni moral zbežati s Koroške na Tajvan in 38 let neumorno zdravil Kitajce v novoustanovljeni bolnici, kjer so mu hvaležni Kitajci postavili spomenik in ki je trajni zapisan v Kitajskih srcih na Tajvanu. Dr. Janež ni bil nikoli proglašen za blaženega in za svetnika, čeprav je molil in zdravil vse ljudi brez razlik z veliko Ljubeznijo in Dobroto. Živel je za Boga in iz Vere črpal vso Moč, da je vzdržal. Prav tako Friderik Baraga, ki je bilmisijonar med Indijanci v Ameriki. In takih zgledov krščanske ljubezni manjka. Temelj krščanske vere pa je Ljubezen. Brez Ljubezni ni nič. Ko Molim, Upam v Boga, Ljubim, Odpuščam, Pomagam in Služim drugim ljudem spolnjujem Božjo Voljo in hodim po Poti Jezusa Kristusa Odrešenika. Pridite, ki ste obteženi k meni prav Jezus in jaz vas bom poživil. Verujte vame, ki sem vaš Brat in Odrešenik in hodite po Poti za Jezusom tako, da spolnjujete Božjo Voljo in živite po Evangeliju. Amen. Janez

    Jeremija 42,12: naklonil vam bom usmiljenje. Usmilil se vas bom in vas spet utrdil na vaši zemlji.

    VESELJE V BOGU
    Gospod, moje Veselje in Upanje ter Zahvala se dvigajo k Tebi, kot ptica pod nebo!
    Nočne zvezde z luno na nebu so odletele v daljave in na Obzorju se svita jutro;
    veselim se Gospod Tvoje Luči Dneva.
    Tvoje Sonce Gospod je posušilo roso s trav in prineslo Toploto in Upanje Ljudem.
    Tvoja Milost je obrisala solze trpečih Src, ki zdihujejo in trpijo ter te prosijo za pomoč.
    Vse, kar je okoli nas, vse kar je v nas, je v tem Jutru Vstajenja ena sama zahvala Tebi Gospod.
    Gospod, to jutro sem srečen, miren in spokojen.
    Začutim Tvojo Neskončno Milostno Dobroto in Veselje, ki je napolnila Zemljo in vse Nas.
    Angeli in ptice pojo in tudi jaz prepevam v svojem Srcu pesem Hvalnico Vesolju in Tebi.
    Vse živali in rastline se prebudijo v gozdovih, gorah in savanah in
    ves Svet in vsa naša Srca so Odprta Tvoji Milosti in Dobroti, ko nam pošlješ Blagoslov.
    Čutim svoje telo, hvala Ti Gospod.
    Čutim kako nas imaš rad in kako si dober do mene in do vseh nas, hvala Ti Gospod.
    Daruješ nam hrano, vodo, sonce in vse drugo za naše Življenje na Zemlji,
    da živimo Tebi v Veselje in te Slavimo vekomaj, ki si naš Oče.
    Gospod veselim se vsega Tvojega Stvarstva in Tvoje Neskončne Ljubezni, s katero vzdržuješ Svet.
    Veselim se, da si z nami Gospod in ob nas ter v nas, da nas vodiš in poživljaš po Svetem Duhu.
    Psalmi pojo o Tvoji neskončni Ljubezni človeštvu,
    preroki in apostoli razglašajo Tvojo Milost in Tvojo Dobroto in Usmiljenost do vseh Ljudi na zemlji.
    Gospod hvala Ti, za vse čudeže in lepote Življenja, ki jih gledamo pa včasih ne vidimo.
    Gospod hvala Ti za Odrešenika, ki nam je dal postave in vesela oznanila v Evangelijih,
    da si nam daroval svoj Mir in nam pokazal Pot Odrešenja, ki je v Jezusu Kristusu Našem Gospodu.
    Gospod, hvala Ti za vse,
    moje Veselje, moje Upanje in moja Zahvala, se dvigajo k Tebi kot ptica v Nebo in
    moja Duša se raduje v Tebi Gospod Bog, ki si naš Oče, naš Stvarnik in naš Odrešenik.
    Amen.

    Dopolnjena molitev je iz Moje veselje se dviga k tebi; izbor molitev, Ognjišče 1974.

    Psalm 22,9: »Prepustil se je GOSPODU, naj ga osvobodi, naj ga reši, saj ima z njim veselje.«

    Bog je Ljubezen, ki nam želi vse dobro. Je dobri Oče, ki nam odpušča, ko ga prosimo odpuščanja in se pokesamo in se spovemo ter popravimo krivice drugim bratom. In potem pridemo poniožno in skromno pred Njega, ki je Usmiljenje. KI želi, da bi nam bilo lepo in vse dobro, ki nam želi vse najboljše. Zato Bog ni Nadzornik ampak je Ljubezen,mki ljubi in odpušča.

  3. Miro says:

    KRIŽEV POT NAŠIH ODNOSOV (p. Andraž Arko OFM)

    V. POSTAJA: SIMON IZ CIRENE POMAGA JEZUSU NOSITI KRIŽ

    Imam odprte oči za dogajanje okoli sebe? Kakšen je moj odnos do ljudi, s katerimi živim? Sem res dejavno in v čim večji možni meri vključen v odnose, ali pa sem samo uporabnik storitev in ugodnosti, ki jih prinaša življenje v skupnosti z drugimi in potemtakem prispevam v skupnost samo toliko, kolikor je najbolj nujno potrebno, kolikor me pač prisili socialni pritisk, da slučajno ne bi slišal kritik, da se izogibam? Kolikokrat sem angažiran samo zaradi prisile in ne iz srca, tako kot je bil Simon iz Cirene?

    Gospod, daj mi neustrašno in voljno srce, da se ne bom bal, ampak bom zavzeto pomagal vsem, ki potrebujejo mojo pomoč.

    Celoten Križev pot naših odnosov na:
    https://www.nm-kloster.si/wp-content/uploads/KP-na%C5%A1ih-odonsov-Andra%C5%BE-Arko-OFM.pdf

    Molimo te Kristus in te hvalimo, ker si s svojim križem svet odrešil!

    • Janez says:

      V hoji za Jezusom mora biti učenec pripravljen sprejeti svoj križ in se v odpovedi prečistiti od sebične navezanosti. Poiskal bom področja življenja, kjer se moram bolj odločno boriti s sebičnostjo in svobodno stopiti na pot za Jezusom. Gospod, pomagaj mi razumeti, da je pot, ki mi jo predlagaš, edina, ki me resnično vodi k življenju. Daj mi poguma, da bom šel po njej.

      dr. Primož Krečič, RKC župnija Koper.

      Hvala Miro. Frančiškan dr. Andraž Arko, med drugim tudi opozarja, da je Bog tam, kjer smo kristjani in ljudje sočutni, dobri, strpni, ljubeznvi, si pomagamo in služimo drug drugemu ter se z Božjim Blagoslovom povezujemo v prijateljsko in ljubeznivo občestvo. In nasprotn0 Boga ni, kjer se ljudje delijo med seboj, so egoistični, sovražni in si nasprotujejo. Bog je Ljubite se med Seboj! Zato je dobro temeljito preverite Razločevanje Duhov, da vemo, da hodimo za Jezusom in da smo v vsem podobni Jezusu Kristusu. Andraž ful pomaga ljudem pri frančiškanih in je zelo delaven. Daje zgled Božjega Miru in Ljubezni med ljudmi. Svojo globoko Vero v Jezusa Izžareva med ljudi!

      • Miro says:

        Tu smo zato, da molimo. Vedno se ozirajmo v našega Odrešenika Gospoda Jezusa Kristusa, rekoč:

        MOLIMO TE KRISTUS IN TE HVALIMO, KER SI S SVOJIM KRIŽEM SVET ODREŠIL!

  4. Janez says:

    Tri Sokratova Cedila
    V antični Grčiji je Sokrat (470 – 399 pred Kristusom) veljal za velikega in modrega filozofa in pametnega moža, katerega znanje je bilo zelo cenjeno.

    Nekega dne je srečal znanca, ki mu je dejal: »Ali veš, kaj sem danes na agori slišal o tvojem prijatelju?«
    »Počakaj!, ga ustavi Sokrat. »Preden mi kaj poveš, boš opravil krajši test. To je TEST TREH FILTROV. Premisli in s filtriranjem preudari in preveri to, kar mi nameravaš povedati«.

    »Prvi filter je FILTER RESNICE. Ali si popočnoma prepričan v resničnost tega, kar mi boš povedal?!
    »Ne pravzaprav ne, o tem sem slišal od drugih, odgovori znanec.
    »Prav«, je rekel Sokrat, »torej pravzaprav ne veš, ali je RESNICA, kar mi hočeš povedati«!

    Poskusiva sedaj z DRUGIM FILTROM. Imenije se FILTER DOBROTE«.
    Ali je to kar mi nameravaš povedati o mojem prijatelju nekjaj dobrega?«
    »Ne ravno nasprotno…..,« , je odgovoril znanec.
    »Torej,« je nadaljeval Sokrat, »rad bi mi povedal o prijatelju nekaj slabega, pa ne veš, če je to resnica.

    »Sedaj poskusiva še s TRETJIM FILTROM, TO JE FILTER KORISTNOSTI. Ali mi bo to, kar mi boš povedal o prijatelju kaj koristilo?«
    »Ne vem Sokrat. Mislim, da ne…,« skesano odgovori znanec.

    Sokrat ga poduči: » Torej, če mi želiš povedati nekaj, v kar nisi prepričan, da je res, ni niti dobro in tudi ne koristno, ZAKAJ BI MI SPLOH RAD KAJ POVEDAL O MOJEM PRIJATELJU?« ter zaključil pogovor.

    Nauk: Tako je tudi z nami ljudmi! Večina ljudi ustvarja in razširja neke novice in zgodbe le na osnovi neke informacije, ne da bi se prepričali v njihovo resničnost ter se vprašali o njihovi smiselnosti in koristnosti. Da ne omenjamo še zraven še vprašljive občečloveške etičnosti in moralnosti, ko ljudje nekritično prenašamo neresnične novice in opravljamo druge ljudi, namesto da bi živeli pravično in strpno in bili dobri ter sočutni do drugih. Za kristjane pa je nauk pomemben v tem, da v vsem sledimo Jezusu, ki je Pot, Resnica in Življenje in ki hoče, da smo mu v vsem podobni in hodimo po Poti Odrešenja k Njemu. Bodimo dobri ljudje in dobri kristjani in dajajmo zgled drugim. Na TF je predmet filozofija ali modroslovje po pokojnemu nekdanjemu profesorju filozofije, naravoslovcu in čebelarju dr. Janezu Janžekoviču, izredno pomemben predmet, saj bodoče duhovnike uči poleg bogoslovnih in verskih predmetov tudi številne druge predmete, ki jih rabijo v pastoralni praksi, ker so si tako razširili obzorje in vedenje.

    Addendum:
    Sokrat je bil eden največjih umov svojega časa. Sledili pa so mu še drugi. Eden od njih je bil Aristotel, ki je živel med letoma 384 in 324 pr. n št. Rodil se je na otoku Evboja. Izhajal je iz bogate meščanske družine. Njegov oče Nikomah je bil namreč za tiste čase zdravnik. Pri 17. letih se je Aristotel odpravil v Atene, kjer se je vpisal v Akademijo. Izučil se je za dobrega znanstvenika, filozofa. Ni bil samo zadnji veliki grški filozof, temveč je bil tudi prvi veliki biolog v Evropi. Bil je dober tudi v fizik in astronomiji. Bil je tudi uradni začetnik literarne teorije, logike, retorike, zgodovine in filozofije. Aristotel je bil med drugim tudi učitelj in prijatelj vojskovodje in državnika Aleksandra Velikega.

  5. Miro says:

    SRCE JE KLJUČ DO NEBES, V NJEM JE SKRITA VELIKA MOČ VESOLJA, KI JE EDINA NEPREMAGLJIVA, KI EDINA USTVARJA! (Raoul Follereau)

    – Najslajša in najžlahtnejša nagrada je tista, ko na dnu svojega utrujenega srca, ko so ti pošle že vse moči v neizenačenem boju, bereš zlate besede, ki jih je vklesala tvoja vest: »Jaz te nisem nikdar zaničevala!«

    – Brez ljubezni vse poklekovanje in vse zvonjenje in vsi posti nič ne koristijo; če ne ljubiš, nisi kristjan.

    – Prvi znak ljubezni je pravičnost. Sad pravičnosti je mir. Ljubezen ni naklonjeno usmiljenje dobro rejenega bitja, usluga, ki jo storimo, ampak dolžnost, ki veže nas vse.

    – Kaj ne deluje? Predvsem jaz. Ker sem sebičen, nezaupljiv, vase zaprt. Brž bi se v tem svetu nekaj spremenilo, če bi se potrudil razumeti svojega bližnjega in mu pomagati.

    – Ljubezen do lastne družine nam nalaga dolžnost spoštovati druga ognjišča. Kdo še more spoštovati tistega, ki je zatajil svoje starše?

    – Zanimaš se samo zase, samo za sebe in spet zase. To je tvoje vesolje? Pa naj bo! Samo nikar ne govori več, da si kristjan, niti ne sploh, da si kulturen človek.

    – Srce je ključ do nebes, v njem je skrita velika moč vesolja, ki je edina nepremagljiva, ki edina ustvarja.

    (Raoul Follereau, izbor misli, Ognjišče)

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  6. Miro says:

    POKORA JE TAKO KOT VSI ZAKRAMENTI LITURGIČNO DEJANJE – PRVINE OBHAJANJA ZAKRAMENTA POKORE

    Priporočimo se Svetemu Duhu s prošnjo, naj nas ob branju in premišljevanju Katekizma katoliške Cerkve uvaja v skrivnosti vere, upanja in ljubezni do Boga in sočloveka.

    Molimo:

    Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
    vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
    Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
    prenovil boš obličje zemlje.

    Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
    razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
    bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
    vselej radi sprejemali njegove spodbude.
    Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

    OBHAJANJE ZAKRAMENTA POKORE

    1480 Pokora je tako kot vsi zakramenti liturgično dejanje. Prvine obhajanja so redno naslednje: duhovnikov pozdrav in blagoslov, branje božje besede za razsvetlitev vesti in za prebuditev skesanosti ter spodbuda h kesanju; spoved, ki prizna grehe in jih razkrije duhovniku; naložitev in sprejem pokore; duhovnikova odveza; hvalnica zahvale in odslovitev z duhovnikovim blagoslovom.

    1481 Bizantinska liturgija pozna več obrazcev odveze v prosilni obliki, ki čudovito izražajo skrivnost odpuščanja; “Naj vam Bog, ki je po preroku Natanu odpustil Davidu, potem ko je priznal svoje grehe, in Petru, ko je bridko jokal, in grešnici, ko je s solzami močila njegove noge, in farizeju in izgubljenemu sinu, naj vam isti Bog odpusti po meni, grešniku, v tem življenju in v drugem in naj vam da, da se prikažete pred njegovim strašnim sodiščem, ne da bi vas obsodil on, ki je blagoslovljen na veke vekov. Amen.”

    Več o obhajanju zakramenta pokore na:
    http://www.marija.si/gradivo/kkc/xi-obhajanje-zakramenta-pokore/

    Božje usmiljenje, navzoče v postavitvi in delitvi svetih zakramentov, zaupamo vate!

  7. Hvala says:

    ZDRAVLJENJE DUHOVNIH BOLEZNI
    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    Za zdravljenje telesnih in duševnih bolezni imamo zdravnike, zdravila in bolnice. KO JE BOLAN NAŠ DUH, TO POMENI, KO SMO: JEZNI, LJUBOSUMNI, LENI, NEČIMERNI, OHOLI, PREZIRAMO DRUGE, SOVRAŽIMO, itd………….tudi tedaj potrebujemo zdravilo. JEZUS JE PRIŠEL, DA NAS OSVOBODI IN OZDRAVI-MORALNO OZDRAVI.

    Vse trpljenje in vse zlo je zaradi greha. NA PODROČJU DUHA SE NAHAJAJO VZROKI VSEH BOLEZNI.

    ČLOVEK, KI SOVRAŽI BOGA, NE ŽIVI VEČ, SAMO ŽIVOTARI, FUNKCIONIRA SAMO NJEGOVO TELO. DUH JE MRTEV, A DUHOVNA SMRT JE NEVARNEJŠA OD TELESNE. NJO JE PRIŠEL JEZUS PREMAGATI IN NAM VRNITI ŽIVLJENJE.

    Samo moralno in etično zdrav človek se pravilno obnaša do ljudi, narave in vsega stvarstva ter jih varuje in ne uničuje.

    PRVO NAČELO PRI ZDRAVLJENJU DUHA
    ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    PRVO NAČELO PRI ZDRAVLJENJU DUHA JE, DA SO VSE BESEDE SVETEGA PISMA ZDRAVILNE.
    Ko Jezus pravi :”ODPUSTI”, to ni samo etično načelo, ampak zdravilo. Ko odpuščamo se osvobajamo jeze. JEZA RAZDIRA NAŠE TELO IN PSIHO.

    TELO ČUTI, KADAR NISMO V PRIJATELJSTVU Z BOGOM. Radost doživljamo samo, kadar živimo v soglasju z Božjim zakonom.

    GREH VELIKO OBLJUBLJA, MALO DAJE IN VSE VZAME. GREH JE VEDNO PREVARA, LAŽ IN SMRT. Že z enim grehom smo zastrupljeni.

    SOVRAŽNIKA LAHKO “UNIČIM ” ŠELE TEDAJ, KO GA LJUBIM, ŠELE KO IMAM USMILJENJE DO NJEGA.

    Če ljubim sem povezan z Bogom, ki je ljubezen. Če sem povezan z Bogom, sem povezan z ljudmi, sem pretočen.
    SKOZI MENE PREHAJA BOŽJA MOČ IN SVETLOBA V TEGA SOVRAŽNIKA IN GA SPREOBRAČA. TAKO NASTAJA MIR. MIR SE NE DOSEŽE Z OROŽJEM AMPAK Z LJUBEZNIJO.

    TO JE ZAKON DUHA.
    ……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………

    DRUGO NAČELO PRI ZDRAVLJENJU DUHA
    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    DRUGIM LJUDEM POMAGAŠ S SVOJO MOLITVIJO SAMO TAKRAT , KADAR SE SAM V MOLITVI SPREMINJAŠ.
    ………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..

    KADAR NISI V PRIJATELJSTVU Z BOGOM, KO SI V GREHU, KO NEKOGA SOVRAŽIŠ, NE MOREŠ NIKOMUR POMAGATI.
    ………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….

    NAJPREJ SE MORAŠ SPREOBRNITI, MOLITEV MORA NAJPREJ TEBE OZDRAVITI. ŠELE TEDAJ LAHKO DRUGE ZDRAVIŠ.
    ……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………

    MNOGI LJUDJE MOLIJO IN MOLIJO IN SE NIČ NE ZGODI. Često pravijo:” Molim, a ne pomaga. “TVOJE SRCE MORA BITI ODPRTO. ŠELE, KO SE ODPREŠ, LAHKO BOG DELUJE ( S seminarjev prof. dr. Tomislava Ivančića-MOLITEV , KI ZDRAVI).

  8. Hvala says:

    PONIŽNOST BREZ PONIŽANJA NI PONIŽNOST

    ZNAMENJE PONIŽNOSTI JE, SPREJETI PONIŽANJA

    Kdo morda misli, da biti ponižen pomeni biti lepo vzgojen, omikan, imeti zaprte oči med molitvijo. A to ni ponižnost. Kako torej lahko vem, če sem zares ponižen? Obstaja znamenje, znak, edini: SPREJETI PONIŽANJA . Ponižnost brez ponižanja ni ponižnost. Ponižen je tisti moški, tista ženska, ki je sposoben prenašati ponižanja, kakor jih je prenašal Jezus, ponižan, veliki ponižani.

    Pomislimo na zglede mnogih svetnikov, ki niso samo sprejeli ponižanj, ampak so zanje celo prosili, da bi tako bili bolj podobni Jezusu. Naj nam Gospod podeli to milost, da bi varovali majhnost proti polnosti Duha, da ne bi pozabili korenine in bi sprejeli ponižanja.« (Papež Frančišek med sv. mašo v Domu sv. Marte, 5.12.2017)

    http://arhiv.mirenski-grad.si/it/node/5466

  9. Janez says:

    NEKATERE MISLI O VERI, HVALEŽNOSTI BOGU IN OPTIMIZMU

    Hvaležnost je izraz srca, ki je usmiljeno, dobro, pozorno, ljubeče in odprto za ljudi. Hvaležen človek vidi jasneje; zna se veseliti, odkriva in potrjuje vrednost tistega, kar mu je dano, Veruje v Boga in sprejema ljudi in ceni njihovo vrednost ter prinaša Luč Odrešenja in Radosti evangelija med ljudi. Hvaležnost je v našem površnem svetu tista priložnost, da bi videli vse kar se dogaja širše in globlje in se zahvaljevali Bogu in ljudem za vse lepo, kar prejemamo od Boga in bližnjih, pa tudi od matere zemlje, brata sonca, sestre lune ter rastlin in živali … in bi hvaležnost osvetljevala vsa pota našega življenja.. Hvaležnost je krepost, vrlina, ki vzbuja pozitivne misli in čustva in ki širi ljubezen in dobroto. Čutimo večkrat hvaležnost za to, kar smo prejeli od Boga, drugih ljudi … zato prinaša hvaležnost notranji mir in tiho srečo ter odpira srca ljudem. Če gledamo na hvaležnost v luči krščanske vere, potem vidimo, da je zahvaljevanje v središču naše vere. Evharistija namreč pomeni zahvaljevanje, torej način izražanja hvaležnosti Bogu za vse kar nam je dal in daroval, da smo in da obstajamo. Hvaležnost je povezana tudi z veseljem, … veselje privre iz hvaležnega srca.« Dobro je, če se spominjamo mnogih prejetih milosti in blagoslovov ter se jih veselimo; če se spominjamo prvega klica, prehojene poti, srečanj z Jezusom Kristusom na tej poti in čudenja, ki so ga ta srečanja vzbudila v srcu. Prositi moramo za milost spomina, da bi v nas rasel duh hvaležnosti. »Hvaležno srce je samo od sebe spodbujeno, da služi Gospodu in da prevzame delaven stil življenja.« V trenutku, ko se zavemo vsega, kar nam je dal Gospod, pot odpovedi sebi, da bi delali Zanj, postane to edina nekaj vredna pot: odgovor na njegovo veliko ljubezen. Hvaležnost tako postaja najgloblji način, kako do medsebojne ljubezni, omogoča nam, da ljubimo druge in Boga … ker je Bog ljubezen, nas hvaležnost na najgloblji ravni vodi k Bogu.

    Hvaležnost dobi svojo pravo moč tedaj, ko jo človek izpove v besedah … pred Bogom, človekom, javno ali sam pri sebi, samo da jo ubesedi in svoje čutenja zlije v besede. In knjiga Spomin srca prinaša besede, misli, ki jih je navdihnila hvaležnost …
    Hvaležnost je predsoba etične vrednosti zahvale. Izraziti priznanje pomeni potrditi vrednost tega, kar ti je dano od ljudi in od Boga, in česar prej nisi imel. Zahvaljevanje je nekaj nujnega in postane sinonim za blagoslavljanje. (papež Frančišek)

    Hvaležnost je temeljna krepost za bitje, ki se zaveda samega sebe. Ob njej se spomnimo na Stvarnika, od »katerega prihaja vsak dober dar in vsako popolno darilo« (Jak 1,17). (Benedikt XVI.) Zakrament evharistije je znamenje hvaležnosti vsega stvarstva za obisk Stvarnika na Zemlji in za darovanje in smrt Jezusa na križu na Golgoti: Bog je postal človek, ker je prevzel človeško telo od brezmadežne Marije Device, da bi nas znova povzdignil k Očetu, da bi nas napravil za božje sinove … Kako čudovit je, ko hoče, da ga objamemo, ljubimo in častimo s človeško razsežnostjo vere pod podobo kruha in vina. (sv. Janez Pavel II.)

    Zahvalim Te, Oče, za to, kar imam,
    kar sem in kar upam,
    kar vem in kar znam.
    Zahvalim Te za svoje skrbi,
    za kruh vsakdanji in pokoj noči. (Ivan Pregelj)

    Hvaležnost dobroto razveseli. (slovenski pregovor)
    Kdor prosi, sladka usta nosi; kdor vrača, hrbet obrača. (slovenski pregovor)
    Dober človek vedno prijazno govori o hiši, v kateri je prenočil. (berberski pregovor)

    Bog je pripravil sprejem za glavne kreposti. Med pogostitvijo so se pogovarjale kot stare prijateljice. Pri mizi pa sta sedeli tudi dve, za kateri se je zdelo, da se ne poznata. Kot dober gostitelj ju je Bog predstavil. Poklonil se je prvi in dejal: »To je gospa Dobrota.« Potem se je poklonil drugi in rekel: »To je gospa Hvaležnost.« Ženi sta si veseli segli v roke. Že dolgo sta se želeli spoznati, a se od stvarjenja sveta nista nikoli srečali.

    Vsaka stvar, ki jo doživimo ali srečamo je v Življenju za vse nas nekaj dobra, saj na globlji telesni, duhovni in verski ravni obstaja razlog za vse, kar se zgodi, saj se nobenemu nič ne zgodi brez Božje Volje. Vera je tako naše goreče in iskreno verovanje v nevidno Božjo skrivnost in zaupanje v Njegovo Usmiljenje in Dobroto, ki jo razodeva v Svetem pismu in v raznih duhovnih znakih in navdihih ter signalih v naši okolici. To je zaupanje, da ne glede na to, kaj težkega in izkušamo, prihaja nekaj drugačnega in boljšega v skladu z Božjim Načrtom in Božjo Ljubeznijo, ki vidi daleč naprej in ve, kaj je dobro in še boljše za nas. Mi dostikrat tega ne vidimo in Boga tudi ne razumemo. Če smo v duši pripravljeni sprejeti božjo Milost in da je je ta obstoj le majhen sestavni del neskončne velikosti naše duše, potem razumemo, da nas verovanje v nekaj večjega od naše trenutne izkušnje (tudi naših misli in občutkov in vere) neposredno povezuje z Bogom, ki nas neskončno Ljubi in nam hoče le vse dobro. Ali znamo utihniti in prisluhniti tihemu Božjemu glasu, ki nam nenehno govori in nam pripoveduje preko ljudi, narave in dotikov ter nagovorov v duši, kaj hoče in kaj pričakuje od nas da stprimo?

    Zato se odpovejmo opravljanju, godrnjanju, kritiziranju, šimfanju in grdemu neslanemu govorjenju, odpovejmo se vlogi pametnjakoviča ki vse ve, odpovejmo se vlogi sodnika/razsodnika, vsevedneža, modreca, ubogega nemočnega zateženega bolnika, oboge žrtve zaradi neljubih dogodkov, bolezni in trpljenja. Prevzemimo raje po vzoru Jezusa pobudo in bodimo raje tisti verniki, ki prevzamnejo pobudo v svoje roke, ki so na strani rešitev ne problemov in ki tolažijo ter pomagajo, ki prevzemajo odgovornost za svoje življenje v svoje roke in dejavno pomagajoi drugim in služijo drugim tako, kot Jezus, svetniki in misijonarji. Vse bolezni in težave, ki nas mučijo, so tu, ker smo si jih npr. lahko sami priklicali, čeprav morda nezavedno in so dostikrat nastale tudi zaradi genskih razlogov in nezdravega sloga žiuvljenja, kar vse lahko ozdravimo z Božjo pomočjo in s pomočjo zdravnikov, ki zdravijo telo in duševne bolezni. Ugotovimo zato s pomočjo zdravnikov in strokovnjakov, kje se skriva vzrok našim težavam. Preverimo in premislimo, kaj lahko sami postorimo in kdaj rabimo pomoč zdravnikov, duhovnika in strokovnjakov. Potem jih začnimo odpravljati z rehabilatacijskimi in sanacijskimi ukrepi in drugačnim življenjem (zdravila, prehrana, post, šport, fizično delo, dopust, krščanska meditacija idr.) ter molitvijo. Vzrok ponavadi tiči v naši omejeni miselnosti in zakoreninjeni resignirani dogmatični veri, da je temu pač tako. Spremenite svoje misli, svoja prepričanja, verujte in zaupajte v Boga in spremenili boste svoje življenje, molite in prosite ter delajte dobro vsem in bodite veseli ter upajte na rešitev. Bog bo pomagal, ko verujemo vanj in ko ga sprejmemo k sebi in ga prosimo. Kadar ste obteženi in pesimistični ter brezvoljni je dobro, da ste nekaj časa pozorni nase in na ljudi v svoji okolici; koliko časa se pogovarjate z drugimi o tem, kaj ni v redu, kaj je slabo, kako je hudo in težko? Takrat molimo še posebej iskreno in goreče, da se umirimo in vse v miru premislimo. Koliko časa o tem razmišljate sami? Prenehajmo z brezciljnim pesimizmom in kaj pozitivnergga pokrenimo. Z vsakim pritoževanjem namreč znižamo svojo pozitivno vibracijo, ki pomaga z Božjo pomočjo in s svetlobo prinašati upanje, ljubezen in ozdravljenje. Pritoževanje je lahko dostikrat znak, da ne sprejemamo sebe kakrđšnih smo, stvari takšnih kakršne so, in s tem zapademo v vlogo nemočne žrtve brez vere in brez izhoda. Takratz potrebujemo molitev. Vloga žrtve pa po zakonu privlačnosti zaradi pesmimizma privede lahko vedno znova do podobnih situacij, nad katerimi boste ponovno razočarani in negativizem se bo pomnožil. Pritoževanje je stara in trdovratna navada, ki se ji težko izognemo, saj jo prakticirajo skoraj vsi, čeprav pravijo, da verujejo v ozdravitev in Božje Usmiljenje.

    Pa vendar lahko sami naredimo in pokrenemo marsikaj, da bo doslej nekaj drugače. Zavestno se odločimo, da se bomo, kolikor se le da, izognili pritoževanju in godrnjanju ter pesimizmu brez vere in upanja na rešitev. Ko naslednjič želimo spet tarnati nad drugimi, nad dogodki v življenju ali nad seboj … najdimo z Božjo Pomočjo z molitvijo in prošnjami novo perspektivo, nove rešitve, nova pota nove možnosti tako, da prosimo Boga in Marijo ter svetnike za pomoč in vodstvo! Poiščite raje nekaj dobrega v tej osebi ali dogodku, molite za to osebo in za druge, zavedajte se svoje odgovornosti do svojih bližnjih in tega, da se vse zgodi z določenim namenom ter nam prinaša določeno učenje in lekcije po Božji Volji. Kar sejemo to tudi v življenju žanjemo! In to perspektivo delite z drugimi, prijazno, strpno in z vero, da bo obrodilo sad Božjega blagoslova. Majhen korak, ki lahko prinese veliko razliko in jer na strani prinašanja rešitev in veselja med ljudi. Bodimo zato dobri in hvaležni. Bodimo veseli, da smo zdravi, da imamo ljudi okrog sebe, ki nas imajo radi, da imamo službo, delo, otroke, starše, prijatelje, znance, dobre sosede idr. Cenimo jih, ne grajajmo, nasmejmo se ljudem in povejmo jim kaj lepega in spodbudnega. Povejmo jim da jih imamo radi, tako kot je to povedal in pokazal Jezus. Življenje je darilo Boga ljudem na Zemlji, izkoristimo ga zase in v večjo Božjo Slavo. Carpe Diem. Izkoristi dan!

    Acta non verba ali od besed k dejanjem! Našo Vero, Molitev, Dobroto, Hvaležnost Bogu in Usmiljenje pokažimo tudi v našem vsakdanjem življenju. Ni dovolj le filozofirati, treba je delovati in prinašati Luč Usmiljenja in Dobrote ljudem. Zastonj smo prejeli vse od Boga, zastonj dajajmo vse naprej in prinašajmo Radost in Veselje med druge ljudi, ki potrebujejo bodrilno besedo Tolažbe in Usmiljenja to je vsem trpečim, bolnim in osamljenim. Zakaj njih je Nebeško kraljestvo, kot pravi Jezus v Govoru na Gori. In kerkoli boste storili kateremukoli mojih najmanjših boste storili Meni, pravi Jezus, naš Odrešenik in Učenik. Vera brez dobrih dela je namreč mrtva. Oboje je potrebno evangelizacija in zakramentalitzacija v Cerkvi, ki je uvedla Karizmatično Prenovo v Duhu in se postopno kot Kristusova Cerkev spreminja in reformira (Ecclesia Semper Reformanda!) tako, da bo še bolj goreče ljudem oznanjala Evangelij in se še bolj približala potrebam ljudem in širila Kristova nauk med več ljudi in jih pridobivala. In bodimo v vsem vedno podobni Učeniku in Odrešeniku Gospodu Jezusu! Slavimo Boga in se mu nenehno Zahvaljujmo za vse Dobrote, Milosti in Usmiljenje!

    Medmrežje Ognjišče, lastni razmisleki in druga študijska literatura (dopolnjeno in že objavljeno)

Dodaj odgovor za Hvala Prekliči odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja