Članki za dušo

15.014 Responses to Članki za dušo

1. Janez says:

   18. avgusta, 2021 at 9:40

   LAUDATO SI DOMINE
   »Najvišji, vsemogočni, dobri Gospod,
   tebi hvala, slava in čast in ves blagoslov.
   Tebi, Najvišjemu, edinemu pristoji
   in nihče ni vreden tebe imenovati.
   Hvaljen, moj Gospod, z vsemi tvojimi stvarmi,
   posebno s soncem, velikim bratom,
   ki razsvetljuje dneve in nas.
   Lepo je in v velikem sijaju žari.
   Tebe, Najvišji, odseva.
   Hvaljen, moj Gospod, v sestri luni in zvezdah;
   ustvaril si jih na nebu, jasne, dragocene in lepe.
   Hvaljen, moj Gospod, v bratu vetru in zraku,
   v oblačnem in jasnem, sploh vsakem vremenu,
   s katerimi ohranjaš svoje stvari.
   Hvaljen, moj Gospod, v naši sestri vodi;
   mnogo koristi ponižna, dobra in čista.
   Hvaljen, moj Gospod, v našem bratu ognju,
   v katerem nam noč razsvetljuješ:
   lep je in vesel in krepak in močan.
   Hvaljen, moj Gospod, v naši sestri zemlji,
   ki nas kakor mati hrani in nam gospodinji,
   in prinaša različno sadje in pisane rože z zelenjem.
   Hvaljen, moj Gospod, v onih,
   ki zaradi tvoje ljubezni odpuščajo,
   in prenašajo slabosti in trpljenje.
   Blagor njim, ki ostanejo v miru,
   zakaj ti, Najvišji, jih boš kronal.
   Hvaljen, moj Gospod, v naši sestri smrti,
   ki ji nihče v življenju ne uide.
   Gorje njim, ki umrjejo v smrtnem grehu,
   a blagor njim, ki počivajo v tvoji najsvetejši volji,
   zakaj druga smrt jim ne bo mogla storiti žalega.
   Hvalite in poveličujte mojega Gospoda
   in zahvalite se mu in služite mu v veliki ponižnosti.«
   Amen.

   Ko se naše srce zave Božjega odseva in Božje Milosti v vsem, kar biva, ga prevzame hvaležna želja po češčenju Boga za vseh njegovih stvari in vseh ustvarjenih ljudi in bitij z njimi, kakor je videti v gornji čudoviti hvalnici Boga sv. Frančiška Asiškega. In veseli se Življenja, Slavi Boga z vsem kar dela in misli in ko moli in pomaga drugim, se mu Zahvaljuje in njegovo srce je radostno in v svet izžareva Kristusa. Radostno Verujmo in se Veselimo, kajti Usmiljen in Dober je naš Odrešenik in Učenik! Bodimo prinašalci Božje Luči med ljudi!

   Odgovori
   • Miro says:

     18. avgusta, 2021 at 11:33

     GOSPOD, TI SI RADOST IN VESELJE

     Gospod, hotel si, da se veselimo,
     da imamo veselja v izobilju.
     Ti, Gospod, si veselje samo.
     Ti hočeš veselega darovalca.
     Ti si nam prinesel veselo oznanilo,
     nas obsijal z lučjo neminljive radosti.
     Ti si nam govoril, naj plešemo in se veselimo tudi
     v preganjanju in v težavah, kajti veliko plačilo in
     veselje nas čakata v nebesih.
     Ti si povabilo k veselju.
     Tu sem zdaj, Gospod.
     Verujem, da me gledaš,
     da tvoj pogled pronica vame.
     Vidiš vso mojo dušo. Ne morem ti skriti tesnobe,
     ki me muči, skrbi, ki me navdaja, bolečine, ki me
     trga.
     Tvojemu pogledu se praznina v moji srčiki, moje
     hrepenenje po radosti ne moreta skriti.
     Ti veš, ustvarjen sem, da bi bil srečen v tebi,
     a nosim v sebi korenine nemira in strahu.
     Skrivam se pred teboj.
     Včasih mislim, da lahko pobegnem od tebe
     in da so kraji, kjer me tvoj pogled ne bo našel.
     Danes, zdajle se želim prepustiti tvojemu pogledu,
     Gospod.
     Dopuščam, da me vidiš takega, kakršen sem.
     Želim si sprejeti dar tvojega veselja. Danes hočem
     verjeti, da si močnejši od vseh mojih slabosti.
     Hočem verjeti, da moreš ti v temelje mojega bitja
     vtkati mir in veselje, čeprav nosim v sebi željo po
     begu in tesnobo.
     Naj ti danes izročim svoj greh in svojo šibkost!
     Darujem ti vse svoje rane in bolečine,
     vse svoje nezaupanje.
     Vzemi vse, Gospod, da bom, izpraznjen vsega,
     kar nisi ti, lahko sprejel tvoj dar, tebe samega,
     popolnost vsega veselja.
     In zato, Gospod,
     naj tvoja luč razprši vse moje temine.
     Naj moč tvojega vstajenja spremeni mojo bit.
     Lahko se veselim, kajti živ si,
     Gospodar življenja!
     Lahko se veselim, kajti hotel si me,
     ustvaril si me, da živim v veselju.
     Lahko se veselim, kajti s seboj in svojim križem si
     uničil najhujša povzročnika žalosti in bede: greh
     in smrt!
     Lahko se veselim, kajti varuje me moč tvoje
     ljubezni, da se mi brez tvoje volje nič zlega ne
     more zgoditi; še las mi ne more pasti z glave.
     Lahko se veselim, kajti še so lilije v polju in še
     veselo cvrčijo ptice v zraku!
     Lahko se veselim, kajti ti si bolj navzoč in
     močnejši, viden in blizek zmeraj in povsod,
     prepoznam te v oblakih in dežju,
     v mrazu in nevihti,
     v robatosti ali v zavračanju drugih.
     Lahko se veselim, kajti ti si veselje.
     Ti si skrivnost moje radosti.
     Ti si veselje samo!
     V tebi živim; po tebi sem;
     s teboj bom vstopil v veselje svojega Gospodarja.

     Zvjezdan Linić; Oče, slavim te

     Odgovori
2. Janez says:

   18. avgusta, 2021 at 9:35

   MOLIMO K BOGU. POGLOBIMO SE V MOLITEV MIRNO, GOREČE IN V TIŠINI!

   Različne znanosti ugotavljajo, da je korenina vseh bolezni stres ali strah. Hiter ritem življenja, vpetost v službo in pehanje za vsakdanji kos kruha, izkoriščanje družbenega sistema, ki temelji na ekonomizmu, vse večja nebogljenost v medsebojnih odnosih in ne obvladanje umetnosti dobre komunikacije, pritiski s strani medijev in umetno prebujen strah zase in še in še. Vse to nam lahko jemlje sapo in veselje do življenja. Pozabimo na lepoto, hvaležnost, zastonjskost, pozornost, nežnost, dobrohotnost.
   Pravimo, da se naše notranje jedro izprazni. Doživljamo se kot ujetniki praznine, neprijetne tišine in dolgočasja. Navadili smo se na hrup raznih medijev. Tišina nas boli in moti. Ropot medijev, podob in splošna duhovna onesnaženost so postali naš bivalni prostor. Namesto raja, živimo vsakdanji pekel. Zaradi hitrosti se ne moremo več ujeti, se zavedati svojega srca in sebe, kaj šele drugih. Vztrajanje v odnosih se nam zdi vse težje in neizvedljivo. Poslušanje sebe in drugega je pravi izziv, ki se ga ne upamo vsak dan lotiti. Če čakamo na počitnice se lahko zgodi, da bo vsega preveč naenkrat in ne bomo zmogli. Številni se zaradi tega najbolj bojimo skupnih počitnic z najbližjimi. Ne želimo si več resničnega stika s seboj, niti z bližnjimi, kaj šele z naravo in vso lepoto, sredi katere vsak dan odpremo svoje oči, potem, ko nas Stvarnik ponoči obnovi in nam povrne moči. Duhovni odmik v tišini je nova priložnost, ki si jo podarimo za lepše in bolj pristno življenje. V Tišini in Miru poiščemo svoje korenine, premislimo svoje življenje, molimo h Gospodu in se pogovorimo z Njim o vsem. Ne gre za beg, ampak za približevanje Zakladu iz katerega lahko živimo svojo stresno vsakdanjost. Ali hočem? Morda še ne letos? Morda še ne sedaj? Ali me mora res še bolj stisniti v kot in mi podreti še nekaj odnosov, me zapreti v še nekaj dodatnih depresij in stisk? Tihi spremljevalec mojega življenja me spoštljivo pričakuje, da bi me okrepil. Lahko mu dam priložnost. Duhovni odmik v tišini je ponujena roka za korak naprej v skrito kamrico, kjer me greje Sonce, ki ga nihče ne more ugasniti. Povezuje me z menoj in z vsemi ter vsem kar živim. Kaj se mi zdi? Ali hočem? Le v Bogu se Umiri Moja Duša, le v Bogu počije moje srce.

   Pater dr. Vili Lovše živi in deluje v Radljah ob Dravi na Koroškem. Že objavljeno.

   JAZ V TEBI, TI V MENI GOSPOD JEZUS
   Gospod Jezus zahvaljujem se Ti,
   da sem v Tebi in ti v Meni in na nikoli nisem sam.
   Tudi ko sem žalosten, osamljen, brezposeln, bolehen, zapuščen si vedno Ti ob meni in v meni.
   Pošiljaš mi tiho duhovno Tolažbo in me opogumljaš, da Upam in Verjem Vate.
   V Tvojem imenu in po Tvoji Milosti se odrekam vsem slabim mislim,
   vsem dvomom, jezi, vsem prenagljenim besedam in nespametnim dejanjem današnjega dne,
   vsemu kar me zapira v moj mali in sebični prividni, lažni materialni svet in kjer ne domuje pravi jaz.
   Prosim te, usmeri mojo srčno pozornost, mojo pridno delavnost in mojo človeško pamet
   in vse moje bitje Nate in mi Pomagaj, da Te Najdem.
   Sveti Duh odpri moje srce in čute,
   da bom lahko sprejel Njega,
   ki je Beseda, ki jo bom bral.
   Oče prosim pomagaj mi, da bom občutljiv za človeško stisko in bolečino in ljudem rad pomagal.
   Jezus, naš Gospod, prosim te,
   da te še globlje notranje spoznam in vzljubim,
   kot svojega Odrešenika in Gospoda.
   Prosim te, vzemi me s seboj
   na pot svoje dobrote in svojega usmiljenja2
   in v Božji Mir in Božjo Ljubezen,
   da bom tja z Evangeljsko Lučjo Jezusa Odrešenika vabil vse svoje brate in sestre, vse bolne, uboge in trpeče,
   ki Te iščejo in kličejo Gospod, da jim pomagaj!.
   Naj bom do ubogih kot Usmiljeni Samaritan in kot Ljubeča Mati Terezija ter jim služim v molitvi, brez besed.
   Naj bom vedno na strani Rešitev in ne na strani problemov, naj Prinašam LUČ v TEMO!
   To te prosim po priprošnji Jezusove Matere Marije, svetega Jožefa varuha Cerkve,
   vseh vernikov, vseh bolnih in trpečih, vseh žalostnih in obnemoglih,
   ki ji Jezus nikoli ne odreče prošnje za nas grešnike,
   da bi vsi našli Božje Usmiljenje in Božji Mir ter Božjo Ljubezen po Njegovi Dobroti in Ljubezni do vseh Nas.
   Naj nam Gospod daruje kar ga prosimo in da bi k nam prišlo Božje kraljestvo Ljubezni in Miru!
   Prosimo Gospod Bog usliši naše goreče prošnje in molitve, ko ljudje pri nas in v svetu obolevajo zaradi koronavirusa,
   da bi bili zdravi, da se ne bi okužili z koronavirusom, da bi bolni ozdraveli in da bi se po Tvoji Milosti vse prav Uredilo!
   Amen.

   Dopolnjena in razširjena molitev, pater dr. Viljem Lovše, živi in deluje v Radljah ob Dravi. Že objavljeno.

   Psalm 135,14: Zakaj GOSPOD bo sodil svoje ljudstvo, nad svojimi služabniki bo imel sočutje.

   Odgovori
3. Hvala says:

   18. avgusta, 2021 at 7:04

   ITI V ŽIVLJENJE JE MOGOČE LE S SPREJEMANJEM KRIŽA

   Križ ozke poti v življenje
   Ne vem zakaj, vendar se zdi, da kristjani nikakor ne sprejmemo logike križa. A kot smo razmišljali včeraj, je prav križ temelj evharistije in duhovništva. Je izvir vsega. Ni evharistije in ni duhovništva brez velikega petka. A kristjani smo v odnosu do trpljenja in križa žal zelo na podobni nevernim. Mogoče križ sprejemamo šele takrat, ko je resnično težak, ko gre za preizkušnjo v življenju, za hudo bolezen, izgubo najdražjih ipd. Takrat se zdi, da nam je razumljivo, da je križ del življenja in da ga je potrebno sprejeti. Vendar Jezus govori o križu, kot nečem, kar vsak dan naložimo na svoja ramena in nosimo za njim. Zakaj? Zato ker sta v življenju le dve poti: ozka in strma v življenje, ter široka in položna v pogubo. Iti v življenje je torej mogoče le s sprejemanjem križa. Zato nam tudi Jezus sam daje zgled, ko pred križem ne zbeži. Pomislimo, koliko lažje bi lahko živel, če bi ne naložil nase križev, o katerih smo razmišljali ves postni čas.

   https://mirenski-grad.si/sl/evangelij-in-pridiga/21-veliki-petek-kriz-ozke-poti-v-zivljenje/

   Odgovori
   • Miro says:

     18. avgusta, 2021 at 7:41

     Sprejemanje logike križa je res izjemno velika milost, dana le redkim ljudem! Naj Usmiljeni Bog obilno blagoslovi vse, ki so pripravljeni poslušati in se predati JEZUSU, ki je resnično GOSPOD in nas ozdravlja in odrešuje celovito (duh, duša in telo). Ne tako kot bi v naši duhovni kratkovidnosti nam odgovarjalo, ampak tako kot je to najboljše za našo večno srečo v Bogu. Gospa Hvala, tudi vi imate v življenju svoje obveznosti in je gotovo potrebno veliko truda in odpovedi, da človek vse uskladi. Ponovno bi poudaril, da je vaše pričevanje za to spletno stran zelo dragoceno. Res Bogu hvala za vašo vztrajnost in potrpežljivost. Naj vam Gospod Jezus podari veliko duhovnih moči za vaše zavzemanje, še posebej na karizmatičnem delu.

     Slava tebi, Jezus, Ti si moje Ozdravljenje in celovito Odrešenje!

     Odgovori
     • Hvala says:

       18. avgusta, 2021 at 11:46

       Zahvaljujem se vam g. Miro za vaše spodbude, komentarje pohvale, jaz pravim BOGU HVALA ZA VSE.

       Res je, obveznosti so na dnevnem redu, ampak jaz se ne obremenjujem in s svojo človeško mislijo ne računam kaj bom delala in kdaj. GOSPODU SEM IZROČILA SVOJO POT, ON NAJ VODI VSE, PA VODI TUDI DELO, POČITEK itd. Vsako jutro vprašam JEZUSA: KAJ DANES LAHKO STORIM ZATE, DAJMA SKUPAJ SE POSVETUJVA, RES KAJ JE PO TVOJE DANES NAJBOLJ DA UREDIM TO PA TO….PA NAŠTEJEM KAJ IMAM JAZ V PLANU, PA VPRAŠAM, KAJ JE PO NJEGOVO itd….

       Če človek dovoli ga Gospod vodi življenjsko pot, potem je po Njegovem vse v skladju, točno tako, kakor ima On predvideno za tisti dan………Gospod postopoma usposablja in ozdravlja človeka in ureja harmonijo v njegovem življenju in vseh okoli.

       Je pa res, da je križe potrebno sprejeti. Če si skupaj z Jezusom križan in si zraven Njega, kaj bi potem še jaz rada, saj je On MODROST IN VE KAJ POTREBUJEM, ZA KAJ ME USPOSABLJA , SKRATKA ON IMA SVOJ NAČRT itd…

       Tudi trpljenje, ki se nam zdi da ga doživljamo po krivici, je potrebno objeti. Kakšno zasluženje bi imeli, pravi Gospod, če bi trpeli samo zaradi svojih grehov?

       Sicer pa se nam dozdeva , da trpimo po krivici. KAKŠNO PA JE TRPLJENJE V RESNICI, VE SAMO BOG. Zato bi bilo dobro pri Sveti spovedi tudi reči, KRIV-A SEM TOLIKO, KOLIKOR SEM KRIV-A V GOSPODOVIH OČEH, ne po naših predvidevanjih.

       Bom pa napisala malo daljši članek po navdihu.

       Vse dobro vsem skupaj!

       Odgovori
       • Miro says:

         18. avgusta, 2021 at 12:08

         Še enkrat najlepša hvala za vse. Naj vas Sveti Duh vodi in spremlja tudi pri pisanju daljšega članka.
         Pridi, Sveti Duh!

         Odgovori
   • Janez says:

     18. avgusta, 2021 at 10:20

     NAŠA MOLITEV H KRISTUSU
     Ti si Kristus, Sin živega Boga,
     Ti si moj ljubi Brat, moj Učenik, moj Gospod, moj pomočnik, moje vse, moje življenje,
     Ti si pot, resnica, ljubezen in življenje.
     V Tebi živimo, se gibljemo in smo.
     Ti si vrata v nebesa.
     Ti si, ki je prišel, da bi imeli življenje v izobilju in Odrešenje za naše grehe.
     Moj ščit in moja slava, moje vstajanje in počepanje.
     Ti si edini, na katerega se lahko zanesem,
     Ti si, ki Ga ljubi moja duša,
     Ti si, ki Ga ljubim bolj kot tile,
     Ti si, ki veš, ki veš, da Te ljubim.
     Ti si, ki vse veš, ki veš, kako je z menoj in me imaš rad.
     Ti si, ki mi praviš: to je moj ljubljeni brat/sestra, nad katerim/o imam veselje,
     to je moja ljubljena hči sionska, to je moja golobica, moja prijateljica, moja sestrica.
     Ti si, ki Ga ljubi moja duša.
     Moj spev, moj odmev, moj glas v vetru, pesem škrjancev in pesem vetra,
     toplota Sonca, zelenje, kamen in klop, na kateri sedim,
     Ti si nebesa v meni,
     Ti si nebesa v nas,
     Ti si moj Bog, moj Oče,
     moj ljubi brat Jezus, moj Sveti Duh.
     Ti si, ki si z nami do konca sveta.
     Ti si veter, ki mi seže do kosti, in vetrc, ki si ga želim, tišina in čriček v daljavi, samota in noč.
     Ti si, ki je rekel na križu Bogu Očetu, dopolnjeno je.
     Naj hvaležno in ponižno rečem tudi jaz.
     Ti si, ki Ga ljubi moja duša.
     Ti si oblak na nebu in klasje v travi.
     Ti si Toplo Sonce Božje Ljubezni in Usmiljenja.
     Ti si topel in ljubeči pogled (hvala Jezus) dobrega brata, ki gre mimo in je ob meni vedno.
     Ti si moj Učenik in Vodnik ter Odrešenik, da ne zaidem s Poti k tebi Jezus.
     Ti si moj Brat, moj Rešitelj, moj Učenik in moj Odrešenik, ki ga ljubim nad vse. Amen.

     Prirejeno na osnovi Žive Molitve Skupnosti krščanskega življenja

     Življenje vsebuje lepe in tudi grenke trenutke, taka je Božja Volja. Človek obrača, Boga pa Obrne in naredi tako, da je vedno vse dobro in prav. Za dežjem pride vedno sonce in za soncem dež ter nevihte. Eno in drugo je potrebno za Življenje.
     Veselimo se in radujmo, zakaj Bog nam želi vedno le vse dobro.

     Odgovori
4. Hvala says:

   18. avgusta, 2021 at 6:51

   KRIŽ OPREDELITVE IN ODLOČITVE
   ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

   Križi v tem postnem času se kar vrstijo. Ne bo jih še konec. Začeli smo s križem razpetosti. O njem govori sam post. Ko se odrekamo hrani, v sebi poživljamo jasno zavest, da hrepenenj v nas ni mogoče zapolniti z ničemer zemeljskim. Tudi z molitvijo ne moremo uresničiti vseh hrepenenj in doseči popolnosti. Ostajamo na zemlji in se stegujemo za nebesi. Drugi križ je govoril o nujnosti prepuščanja življenja v božje roke. Ne moremo se polastiti nebes in jih spraviti v šotor. Življenje je potrebno izročati Bogu in vedno znova odhajati na pot. Potem je tu še križ nekoristi in preroštva. Ko se Jezus postavi za tempelj svojega Očeta in govori o njem, dela nekaj zelo nekoristnega, ter z dejanjem in besedami oznanja, kar ne more dokazati. Nosi križ nekoristi in preroštva. Oba bosta prinesla zmago šele onstran zemeljske pot.

   https://mirenski-grad.si/sl/evangelij-in-pridiga/p04-kriz-opredelitve-in-odlocitve/

   Odgovori
5. Janez says:

   18. avgusta, 2021 at 0:30

   Sveti oče papež Frančišek: Izkazano nam je bilo usmiljenje, postanimo usmiljeni

   Sveti oče je med homilijo spregovoril o tem, kako so učenci, ki so od Jezusa prejeli usmiljenje, tudi sami postali usmiljeni. Povabil je, naj isto storimo tudi mi ter dopustimo, da nas mir, odpuščanje in rane usmiljenega Jezusa obudijo v življenje.

   Poročala sestra Leonida Zamuda SL – Vatikan
   Vstali Jezus se večkrat prikaže učencem. Potrpežljivo tolaži njihova potrta srca. Po svojem vstajenju tako Jezus udejanja »vstajenje učencev«. In oni potem, ko jih Jezus ponovno dvigne, spremenijo življenje. Pred tem jih mnoge Gospodove besede in zgledi niso mogli preoblikovati. Zdaj, na veliko noč, se dogodi nekaj novega. In zgodi se v znamenju usmiljenja. Jezus jih ponovno dvigne z usmiljenjem. In oni, ki so prejeli usmiljenje, postanejo usmiljeni. Zelo težko je biti usmiljen, če se nekdo ne zaveda, da je prejel usmiljenje.

   1. Usmiljenje prejmejo predvsem preko treh darov: najprej jim Jezus podari mir, nato Duha, na koncu rane. Na začetku jim podari mir. Učenci so bili zaskrbljeni. Zaprli so se v hišo iz strahu, ker so se bali, da bi jih aretirali in bi končali tako kot Učitelj. Vendar pa niso bili zaprti samo v hiši, ampak so bili zaprti tudi v svojih krivdah. Zapustili in zatajili so Jezusa. Čutili so se nesposobne, za nobeno rabo, zgrešene. Jezus pride in jim dvakrat ponovi: »Mir vam bodi!« Ne prinese miru, ki odvzame zunanje težave, ampak mir, ki vlije zaupanje znotraj. Ne zunanji mir, ampak mir srca. Pravi: »Mir vam bodi! Kakor je Oče mene poslal, tudi jaz vas pošiljam.« (Jn 20,21) Kot da bi rekel: »Pošiljam vas, ker verjamem v vas.« Tisti potrti učenci se spravijo s samimi seboj. Jezusov mir stori, da preidejo od krivde k poslanstvu. Jezusov mir namreč vzbudi poslanstvo. Ni brezskrbnost, ni lagodnost, je izstopiti iz sebe. Jezusov mir osvobaja zaprtosti, ki hromijo, pretrga verige, ki zasužnjujejo srce. In učenci čutijo, da so prejeli usmiljenje: čutijo, da jih Bog ne obsoja, jih ne ponižuje, ampak verjame vanje. Da, v nas verjame bolj kot mi verjamemo sami vase. »Ljubi nas bolj kot mi ljubimo same sebe.« (prim. J. H. Newman, Meditations and Devotions, III,12,2). Za Boga ni nihče zgrešen, nihče nekoristen, nihče izključen. Jezus danes ponovno ponavlja: »Mir tebi, ki si dragocen v mojih očeh. Mir tebi, ki si pomemben zame. Mir tebi, ki imaš poslanstvo. Nihče ga ne more opraviti namesto tebe. Si nenadomestljiv. In jaz verjamem vate.«
   Nadalje Jezus učencem podeli usmiljenje s tem, da jim podeli Svetega Duha. Podari jim ga v odpuščanje grehov (prim. v. 22-23). Učenci so bili krivi, pobegnili so in zapustili Učitelja. In greh muči, zlo ima svojo ceno. Naš greh, pravi Psalm (prim. 51,5) je vedno pred nami. Sami ga ne moremo izbrisati. Le Bog ga odstrani, le On s svojim usmiljenjem stori, da izstopimo iz svoje najgloblje bede. Kakor tisti učenci, moramo dopustiti, da nam odpusti in reči iz srca: »Odpusti Gospod«. Odpreti srce, da nam je lahko odpuščeno. Odpuščanje v Svetem Duhu je velikonočni dar, da bi notranje vstali. Prosimo za milost, da bi ga sprejeli, da bi objeli zakrament odpuščanja. In da bi razumeli, da v središču spovedi nismo mi s svojimi grehi, ampak Bog s svojim usmiljenjem. Ne spovemo se zato, da bi se zrušili, ampak da bi bili ponovno dvignjeni. To zelo potrebujemo, vsi. To potrebujemo tako kot majhni otroci, ki jih mora očka vsakič, ko padejo, ponovno dvigniti. Tudi mi pogosto pademo. In Očetova roka je pripravljena, da nas postavi na noge, da lahko gremo naprej. Ta gotova in zanesljiva roka je spoved. Je zakrament, ki nas ponovno dvigne, ki nas ne pusti na tleh, da bi jokali na trdih podih naših padcev. Gre za zakrament vstajenja, je čisto usmiljenje. Tisti, ki sprejema spovedi ljudi, mora dati čutiti sladkost usmiljenja. To je pot tistih, ki sprejemajo spovedi ljudi, da dajo čutiti sladkost Božjega usmiljenja, ki vse odpušča. Bog vse odpušča.

   Po miru, ki ponovno usposobi, in odpuščanju, ki ponovno dvigne, je tukaj tretji dar, s katerim Jezus izkaže usmiljenje učencem: On jim podari rane. Po tistih ranah smo ozdravljeni (prim. 1 Pt 2,24; Iz 53,5). Vendar pa kako nas lahko rana ozdravi? Z usmiljenjem. V tistih ranah se, kakor Tomaž, z roko dotaknemo, da nas Bog ljubi do konca, da je naše rane storil za svoje, da je na svojem telesu nosil naše slabosti. Rane so odprti kanali med Njim in nami, ki razlivajo usmiljenje na našo bedo. Rane so poti, ki nam jih je Bog na široko odprl, da bi vstopili v njegovo nežnost ter z roko otipali, kdo je On. In da ne bi več dvomili o njegovem usmiljenju. Ko častimo, poljubimo njegove rane, odkrijemo, da je vsaka naša slabost sprejeta v njegovo nežnost. To se zgodi pri vsaki maši, kjer nam Jezus podari svoje ranjeno in vstalo telo. Dotaknemo se Ga in On se dotakne našega življenja. In stori, da se v nas spustijo nebesa. Njegove blesteče rane razparajo temo, ki jo nosimo v sebi. In mi, kakor Tomaž, najdemo Boga, odkrijemo ga v notranjosti in blizu, ter mu ganjeni rečemo: »Moj Gospod in moj Bog!« (Jn 20,28) Vse se začne tukaj, iz milosti, da nam je bilo izkazano usmiljenje. Tukaj se začne krščanska pot. Če pa se opiramo na svoje sposobnosti, na učinkovitost naših struktur in naših načrtov, ne bomo prišli daleč. Le če sprejmemo Božjo ljubezen, bomo lahko dali svetu kaj novega.

   2. Tako so storili učenci: ker jim je bilo izkazano usmiljenje, so postali usmiljeni. To vidimo v prvem berilu. Apostolska dela pripovedujejo, da »nihče ni trdil, da je to, kar ima, njegova last, ampak jim je bilo vse skupno.« (4,2) Ne gre za komunizem, ampak za neokrnjeno krščanstvo. In to je toliko bolj presenetljivo, če pomislimo, da so se ti tisti učenci malo prej prepirali glede nagrad in časti, o tem, kdo med njimi je največji (prim. Mr 10,37; Lk 22,24). Zdaj si delijo vse, imajo »eno srce in eno dušo« (prim. Apd 4,32). Kako so se lahko tako spremenili? V drugem so videli isto usmiljenje, ki je preoblikovalo njihovo življenje. Odkrili so, da jim je skupno Jezusovo poslanstvo, odpuščanje in Telo. Podelitev zemeljskih dobrin se je zdela naravna posledica. Besedilo nato pravi, da »nihče med njimi ni trpel pomanjkanja.« (v. 34) Njihovi strahovi so se razblinili, ko so se dotaknili Gospodovih ran, sedaj se ne bojijo zdraviti ran pomoči potrebnih. Ker tam vidijo Jezusa. Ker je tam Jezus, torej v ranah pomoči potrebnih.

   Sestra, brat, ali želiš dokaz za to, da se je Bog dotaknil tvojega življenja? Preveri, če se sklanjaš nad rane drugih. Danes je dan, v katerem se je potrebno vprašati: »Ali sem jaz, ki sem tolikokrat prejel mir od Boga, njegovo odpuščanje, njegovo usmiljenje, usmiljen z drugimi? Ali jaz, ki sem se tolikokrat hranil z Jezusovim Telesom, naredim kaj, da bi nasitil tistega, ki je reven?« Ne ostanimo brezbrižni. Ne živimo polovičarske vere, ki prejema, vendar ne daje, ki sprejme dar, vendar pa se ne podarja. Izkazano nam je bilo usmiljenje, postanimo usmiljeni. Saj če se ljubezen konča pri nas samih, se vera posuši v nerodovitno intimnost. Brez del usmiljenja umre (prim. Jak 2,17). Bratje in sestre, dopustimo, da nas mir, odpuščanje in rane usmiljenega Jezusa obudijo v življenje. In prosimo za milost, da bi postali priče usmiljenja. Le tako bo vera živa. In življenje bo poenoteno. Le tako bomo oznanjali Božji evangelij, ki je evangelij usmiljenja.

   Papež Frančišek, nedelja, 11. april 2021

   Odgovori
   • Miro says:

     18. avgusta, 2021 at 9:04

     Zaradi celovitega prikaza papeževih razmišljanj o trpljenju, križu in vstajenju v razmislek posredujmo še katehezo papeža Frančiška o velikonočnem tridnevju (sreda, 31. marec 2021).

     KRISTUSOV KRIŽ JE KAKOR SVETILNIK, JE ZNAMENJE UPANJA

     Kristusov križ je znamenje upanja, ki ne razočara, je kakor svetilnik, ki kaže pot v pristanišče. V odrešenjskem načrtu Boga ni izgubljena niti ena solza, je dejal papež med katehezo o velikonočnem tridnevju.

     Več o tem na:
     https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2021-03/papez-kateheza-o-velikonocnem-tridnevju-kristusov-kriz-je-upanje.html

     Božje usmiljenje, ki se na nas izlivaš iz Kristusovih ran, zaupamo vate!

     Odgovori
     • Miro says:

       18. avgusta, 2021 at 9:20

       Zelo zanimivo in poučno je tudi razmišljanje papeža Frančiška med jutranjo mašo na praznik povišanja Svetega križa, 14. septembra 2018.

       KRIŽ – ZNAMENJE PORAZA IN ZMAGE

       Kristusov križ nas uči, da sta v življenju poraz in zmaga; uči nas, naj se ne bojimo slabih trenutkov, ki so lahko osvetljeni ravno s križem, znamenjem zmage Boga nad zlom. Zlo, Satan, ki je uničen in vklenjen, a ki še vedno laja; in če se mu približaš, da bi ga pobožal, te bo uničil.

       Več o tem na:
       https://www.vaticannews.va/sl/papez-francisek/masa-v-sv-marti/2018-09/papezeva-jutranja-homilija-kriz-znamenje-poraza-in-zmage.html

       Božje usmiljenje, ki se na nas izlivaš iz Kristusovih ran, zaupamo vate!

       Odgovori
       • Miro says:

         18. avgusta, 2021 at 9:32

         V kontekstu omenjenih razmišljanj o trpljenju, križu in vstajenju pa posredujmo še odlomek iz sporočila papeža Frančiška, Urbi et Orbi za letošnjo Veliko noč.

         PO CERKVI, KI JE RAZŠIRJENA PO VSEM SVETU, ODMEVA ANGELOVO OZNANILO ŽENAM: »NE BOJTE SE! VEM, DA IŠČETE JEZUSA, KRIŽANEGA. NI GA TUKAJ. VSTAL JE … PRIDITE, POGLEJTE KRAJ, KAMOR JE BIL POLOŽEN« (MT 28,5-6). NE BOJTE SE! GOSPOD JE VSTAL!

         »To je vrhunec evangelija, to je veselo oznanilo v najboljšem pomenu besede: Jezus, križani, je vstal! Ta dogodek je temelj naše vere in našega upanja: če Kristus ne bi vstal, bi krščanstvo izgubilo svojo veljavo; vse poslanstvo Cerkve bi bilo ob svoj vzgib, ker je prav od tam izhajalo in vedno izhaja. Sporočilo, ki ga kristjani prinašajo svetu je to: Jezus, učlovečena Ljubezen, je umrl na križu za naše grehe, toda Bog Oče ga je obudil in ga naredil za Gospoda življenja in smrti. V Jezusu je ljubezen premagala sovraštvo, usmiljenje je premagalo greh, dobro je premagalo zlo, resnica je premagala laž in življenje je premagalo smrt,« je poudaril sveti oče.

         Odgovori
6. Hvala says:

   17. avgusta, 2021 at 21:54

   EKSORCIST JANEZ KAVČIČ O ŠKODLJIVIH ZDRAVILNIH PRAKSAH

   EKSORCIST JE POTREBEN VSEM: VERNIM, NEVERNIM, MUSLIMANOM, PRAVOSLAVNIM ..
   ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

   »Vsak teden imam po 6, 7 ljudi kljub koroni, držim razdaljo, si razkužim roke. Ljudem je treba tudi v takih preizkušnjah pomagati, biti blizu. Normalno, da se name obračajo tudi neverni ali tisti, ki so nekoč živeli vero, pa so jo potem zanemarili, posegli po alternativi ali vzhodnjaških oblikah verovanja. Ko se neke stvari začnejo dogajati, ko jih v hišah straši, imajo občutek, da jim nekdo sledi, to načne psihično zdravstveno stanje … Imel sem tudi že muslimane, pravoslavne, neverne. Takim je veliko težje dopovedati, da ni le to, da jaz nekaj magično izvršim nad njimi. Jaz vedno rečem, Jezus dela po meni, jaz v Njegovem imenu to delam, če vi to sprejmete, se lahko lotim. Tisti, ki je nekrščen, mu prej razložim, po čigavi podobi je ustvarjen.«

   ŽELIM PRISLUHNITI POGOVORU Z EKSORCISTOM JANEZOM KAVČIČEM
   ——————————————————————————————————————————————————–
   Vsak bi najraje vzel iz vsakega verstva nekaj in naredil kombinacijo
   »Ljudje smo kulturno pogojeni. Zrasli smo v določenem kulturnem okolju. Evropa kljub temu, da ne živi iz svojih korenin, je krščanska Evropa. Ne morem jemati kulture iz vzhoda, ker je to nasilje nad tvojo psiho, nad tvojim duhovnim življenjem. Če je to nasilje, če vsepovsod nekaj pobiram, to hudobni duh izkoristi, »pristavi svoj lonček« in se infiltrira v tvoje življenje. Ko pridejo misijonarji v Indijo, dajo tem indijskim vsebinam, verskim praksam krščansko vsebino. Joga za njih je način molitve, ampak dodajo določene stvari iz krščanstva, iz Svetega pisma. Isto v Afriki – Slovenec ne bo nikoli na tak način slavil Boga kot Ga slavijo v Afriki, ker smo drugače pogojeni. Če mislimo, da bomo vse ravnali na ta način, pobirali iz vsakega verstva nekaj, je normalno, da nas hudobni duh zavaja in vodi stran od Resnice. Sprejmi svojo kulturo, ker je najboljša in je del tebe, iz tega moraš živeti.«
   Kako na nas vplivajo različne oblike zdravljenja, kot so reiki, bioresonanca, access bars terapije? Pri vsem tem bodimo skrajno previdni.

   V HIŠI JE BILO VELIKO SMRTI, NESREČE, VELIKO PREKLINJANJA
   ——————————————————————————————————————————————————–
   »Včasih je bilo v vsaki hiši dosti smrti, ker so ljudje umirali doma. Danes je smrt porinjena v bolnišnice, v domove za ostarele. Vsaka smrt pusti določeno sled, zato so včasih ob mrliču molili, da so izprosili zanj večnost, da so ga pospremili v Božje roke, danes tega ni več. To je velikokrat tragedija, da duše teh pokojnih ostanejo. Če se preklinja v družini, je to prekletstvo, to se pozna v naših medsebojnih odnosih. Bog pravi: »Blagoslovil bom tiste, ki te bodo blagoslavljali, in preklel tiste, ki te bodo preklinjali.«

   ZDRAVLJENJE Z BIORESONANCO
   ———————————————————————————————————————————————————
   »Kaj je bistvo bioresnonančne terapije? To je psevdoznanstvena medicinska metoda, ki predpostavlja, da se elektromagnetni valovi lahko porabijo tudi za diagnosticiranje in zdravljenje bolezni pri ljudeh. Tudi na tem področju imam kar nekaj ljudi, ki so se tega posluževali. Če na spletu preverite, kaj prinaša bioresonanca, imate zelo različna mnenja. Eni bioresonanco do konca skritizirajo, da je to »nateg«, prevara, da se ljudje znebijo denarja, nekaterim pa pomaga. Poznam očeta in hči, ki sta bila na bioresonančni terapiji. 17-letni hčerki, ki je bila alergična na določene stvari, je pomagalo, njemu pa ni popolnoma nič pomagalo. Obstajajo tudi priučeni bioresonančni terapevti, ko se prijaviš na izobraževanje, plačaš, kupiš aparat in začneš delat. Je rekel ta oče, da takoj, ko so prišli v to sobo, kjer se bioresonanca izvaja, so zagledali vzhodnjaške plakate, kjer pa že kaže na to, da bioresonanca ni samo neka paramedicinska veda, ampak vnaša v zdravljenje tudi neko duhovnost. Tu pa absolutno bioresonančna terapija ne more pomagati, ali pomaga celo hitreje, po tistem se pa stanje močno poslabša. Tudi zdravniki, ki to izvajajo … nekateri so dobri diagnostiki, ti lahko pomagajo ljudem na nekem področju, kakor hitro pa v to zdravljenje uvajajo še duhovnost, je to za kristjana absolutno prepovedano. Človek se hitro znajde v nevarnosti, komu verjame? Verjamem energiji ali osebnemu Bogu, da Bog lahko dela po nekih aparatih? Ne verujte meni, kaj delam preko molitve, ampak verujte v Jezusa Kristusa, ki mene uporablja kot tistega, da se Mu (Bogu) približate, da se vas On dotakne, da vas On ozdravi, ne jaz kot oseba.«

   Za reiki so mnogi rekli, da je tudi Jezus zdravil na ta način. To ni res. Jezus je delal vse, da bi razodel ime Boga Očeta. Ni delal za lastno ceno ali hvalo, ampak, da pokaže, kdo je Bog Oče, ki je dober, usmiljen Oče in človeku daje neštete možnosti.
   Access bars terapija
   »Ena od tehnik, ki se pogosto pojavlja je access bars terapija, tehnika, kjer z dotikom 32 točk na glavi možgani po 15-ih minutah terapije preidejo v theta stanje, ki je stanje globoke relaksacije, aktivira se samozdravljenje, sliši se zelo mamljivo, hkrati pa navaja, da obstajajo neki čistilni izreki, tu pa mora biti človek previden. Poznam primer, ko je hči najprej pripeljala svojo mamo k meni, ker je imela težave. Ker je videla, da je mama začela drugače živeti, je začela tudi sama razmišljati, da bi šla na to terapijo. Povedala je, da je imela po rokah neko alergijo, prišlo je tudi do krvi, potem ji je neka kolegica svetovala access bars terapijo in ji je pomagalo. Šla je na tečaj, začela to početi. Kaj se je začelo dogajati? Prišlo je do razdora v družini, v hiši je imela stalno občutek, da je nekdo prisoten, pika na i pa je bilo, ko je začela zdraviti nekega mladostnika, da bi mu izbrisala neke nenormalne oblike vedenja, se je počutila, kot bi nekaj prišlo vanjo in v tistem ni bila več mirna, ni mogla več normalno funkcionirati. Niso imeli več mirnih noči, tudi otroci niso mogli več spati. Ko sem opravljal eksorcizem nad njo, se je vse obrnilo. Tu dejansko gre za neko bioenergijo, s svojimi prsti polagaš na tiste točke, ti oddajaš neko energijo in jo od drugih tudi prejemaš. Prepričan sem, da tu ne dela Bog, ampak hudobni duh. To človeka lahko pripelje do zdravljenja v Idriji, v Polju, ker človekova psiha ne zdrži. In kaj se dogaja? Gre za čisto duhovno stvar, ko so ljudje obsedeni s hudičem, zdravimo pa jih kot psihične bolnike.«

   REIKI
   …………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..i
   »Tudi to je oblika zdravljenja z dotikom. Prejšnji teden sem bil pri gospe, ki je imela velike težave, povedala je, da se v hiši dogajajo paranormalne stvari. Ponavadi, če nekoga nekaj straši, nekaj hodi po hiši, nekaj pada, da imajo ljudje občutek, da niso sami, jim to odvzame spanec. Jaz najprej vprašam: »Ste kdaj naredili hoteni splav?« To je velikokrat razlog. Potem je povedala, da je hodila na tečaj reikija in zdravila ljudi. »Pri enih sem bila uspešna, pri drugih ne. Nekateri so umrli, nekateri ne.« Rekel sem ji: »To, kar doživljate doma, to so duše, ki ste jih peljali stran od Boga in te duše vas hodijo strašit. Vzgojeni ste bili v krščanskem duhu, molili ste osebnega Boga Jezusa Kristusa, vi pa zdaj priznate kar neko energijo, ne boste mogli ven iz tega. Tej stvari se morate dejansko odpovedati, se spovedati in začeti moliti k osebnemu Bogu.« Za reiki so mnogi rekli, da je tudi Jezus zdravil na ta način. To ni res. Jezus je delal vse, da bi razodel ime Boga Očeta. Ni delal za lastno ceno ali hvalo, ampak, da pokaže, kdo je Bog Oče, ki je dober, usmiljen Oče in človeku daje neštete možnosti.«

   https://radio.ognjisce.si/sl/231/oddaje/32246/eksorcist-janez-kavcic-o-skodljivih-zdravilnih-praksah.htm

   Odgovori
   • Hvala says:

     17. avgusta, 2021 at 21:58

     POANTA ŽIVLJENJA, kar je bilo že velikokrat povedano: EKSORCIST PRAVI: Ne verujte meni, kaj delam preko molitve, ampak verujte v Jezusa Kristusa, ki mene uporablja kot tistega, da se Mu (Bogu) približate, da se vas On dotakne, da vas On ozdravi, ne jaz kot oseba.«

     Nobena oseba ne zdravi, naj ima doktorat ali ne, ZDRAVI SAMO BOG!

     Odgovori
7. Miro says:

   17. avgusta, 2021 at 20:21

   MNOGI PRVI BODO POSLEDNJI – ODPRIMO SVOJA ŽIVLJENJA NJEMU, KI VSE VODI. NAJ VODI NAŠE ŽIVLJENJE, DA BOMO TVEGALI IZ RESNICE IN LJUBEZNI ITI NA KRIŽ. DA BOMO VERJELI, DA SMRT NI NIKOLI KONEC, AMPAK VEDNO LE ZAČETEK! BOG JE VSTAL IN ŽIVI! ZARADI NJEGA JE TUDI DANES VSE MOGOČE!

   IZ SVETEGA EVANGELIJA PO MATEJU (Mt 19,23-30)

   Jezus pa je rekel svojim učencem: »Resnično, povem vam: Bogataš bo težko prišel v nebeško kraljestvo. In spet vam povem: Laže gre kamela skozi šivankino uho, kakor bogataš pride v Božje kraljestvo.« Ko so učenci to slišali, so zelo strmeli in govorili: »Kdo se torej more rešiti?« Jezus pa se je ozrl vanje in jim rekel: »Pri ljudeh to ni mogoče, pri Bogu pa je vse mogoče.« Tedaj mu je Peter odvrnil: »Glej, mi smo vse zapustili in šli za teboj. Kaj bomo torej prejeli?« Jezus jim je dejal: »Resnično, povem vam: Ko bo Sin človekov ob prerojenju sveta sédel na prestol svojega veličastva, boste tudi vi, ki ste šli za menoj, sedeli na dvanajstih prestolih in sodili dvanajst Izraelovih rodov. In vsak, kdor je zapustil hiše ali brate ali sestre ali očeta ali mater ali otroke ali njive zaradi mojega imena, bo prejel stokratno in dobil v delež večno življenje. Toda mnogi prvi bodo zadnji in zadnji prvi.«

   https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Mt+19%2C23-30&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

   RAZLAGA BOŽJE BESEDE:

   Jezus pravi: vsak, kdor je zapustil hišo ali brate ali sestre ali očeta ali mater ali otroke ali njive zaradi mojega imena, bo prejel stokratno in dobil v delež večno življenje. Mnogi prvi pa bodo poslednji in poslednji prvi.

   Življenje samo pokaže, da nas materialne dobrine ne osrečijo, ne izpolnijo in nam ne dajo smisla. Vse bogastvo sveta nas še vedno pušča prazne. In kaj v tej praznini običajno počnemo? Zgubljamo se po internetu in pred televizijskimi ekrani, v igrah na srečo in v odvisnostih od različnih substanc, zbiramo lahka prijateljstva, menjamo partnerje, bežimo v delo, iščemo večji dobiček, se zgubljamo v prestižu, na potovanjih itd. A nazadnje še vedno lahko ugotovimo le eno: ostajata nam nemir in praznina!

   Jezusov odgovor na to je zelo preprost, a zahteven: »Pojdi, prodaj, kar imaš, in daj ubogim, …; nato pridi in hôdi za menoj!« Kaj naj bi prodali, če ne zgrešene predstave o življenju in razne navezanosti?! In kaj naj bi pomenilo hoditi za Jezusom? Živeti za druge! Življenje je prazno, če ga živimo zase, če se vrtimo okrog samih sebe. Dokler ne pridemo do tega spoznanja, bomo nesrečni in prazni. V tej nesreči pa bomo iskali najrazličnejše nadomestke.

   Odgovor vsemu našemu bogastvu je torej preprost: Odpovej se vrtenju okrog sebe in začni živeti za druge! Naj ljudje okrog nas vidijo, da nas to resnično osrečuje. Kako preprosto je pričevanje? Ali je toliko odvisnikov okrog nas zato, ker ne verjamemo, da je vredno živeti za druge?!

   Kolikokrat rečemo: To je nemogoče! Ne, pri Bogu ni nič nemogoče:

   – če lahko slavljenje judovskega kralja še isti teden zamenja: Križaj ga!,

   – če zločinska smrt pomeni nov začetek,

   – če je lahko najbolj obrobni človek prva priča nove dobe,

   – če so ribiči lahko temelj največji svetovni organizaciji – Cerkvi,

   potem ni nič več nemogoče!

   Odprimo vrata Kristusu! Ne bojmo se Kristusa in mu zaupajmo. On dela vse novo. On dela, ne mi. Njemu je vse mogoče, ne nam. Vendar spustimo ga v naša življenja. Nehajmo govoriti, nemogoče je živeti Evangelij, nemogoče je biti resničen, iskren, pošten v tem svetu. To je laž. Resnica je, da je pri Bogu vse mogoče. Če se mu odpremo, on deluje, on spreminja smrt v življenja, konec v nov začetek, norost v višek modrosti.

   Nič ni nemogoče! Po Kristusu je vse mogoče!

   Kristus še vedno spreminja tok zgodovine. Temo velikega petka spreminja v svetlobo vstajenja! Obrobne postavlja za papeže in kralje. Mogočne meče s prestolov, zmedene postavlja na trdna tla. Tudi danes lahko spoznamo, kot so nekateri spoznali v njegovem času: Vse prav dela: Slepim daje da vidijo, nemim, da govorijo. Tudi danes vodi življenje vsakega od nas, življenje narodov in življenje Cerkve. Naj se zdi še tako noro, je še vedno tu, je vstal in živi! Le odpreti se moramo Njemu, ki mu nič ni nemogoče.

   Vse je mogoče! Vse, če se bomo oklenili Njega, ki je vstal in živi. Želim vam, da bi se v vseh trenutkih svojega življenja spominjali neverjetnega scenarija velikega tedna od cvetne nedelje do velike noči. Kadar smo na konju, ko nas hvalijo, pazimo, mogoče je cvetna nedelja. Ko smo v temi velikega petka, ne pozabimo, čaka nas velika noč. Odprimo svoja življenja Njemu, ki vse vodi. Naj vodi naše življenje, da bomo tvegali iz resnice in ljubezni iti na križ. Da bomo verjeli, da smrt ni nikoli konec, ampak vedno le začetek! Bog je vstal in živi! Zaradi njega je tudi danes vse mogoče!

   Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

   Odgovori
8. Miro says:

   17. avgusta, 2021 at 20:17

   KDOR HOČE BOGA ZARES LJUBITI, TA GA ŽE LJUBI, SAJ NE BI HREPENEL PO LJUBEZNI, ČE SE BOŽJA MILOST NE BI DOTAKNILA NJEGOVEGA SRCA (Karl Rahner)

   -Vsakdanjost nas uči, da postanemo bogati, le če se razdajamo, mirni zaradi odpovedi, veseli zaradi žrtve, ljubljeni, ko ljubimo; človek postane nesebičen in zaradi tega svoboden.

   – Srečen, kdor posvečuje svojo vsakdanjost z molitvijo! Vsaj se ne bo popolnoma povsakdanjil.

   – Ob naših odločitvah je v nas uprto božje oko in naš pogled se sreča z njegovim. Zaradi tega so trenutki odločitev tudi trenutki molitve.

   – O ti vsakdanja molitev! Molitev zanesljive zvestobe si, ki nesebično služi božjemu veličastvu, ki ne pričakuje plačila. Posvečuješ puste ure in daješ neznatnim trenutkom veličino.

   – Kdor hoče Boga zares ljubiti, ta ga že ljubi, saj ne bi hrepenel po ljubezni, če se božja milost ne bi dotaknila njegovega srca.

   (Karel Rahner, izbor misli, Ognjišče)

   Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

   Odgovori
9. Janez says:

   17. avgusta, 2021 at 20:08

   Gospodovo usmiljenje bom opeval vekomaj.
   Naj se razveseli vaša duša v njegovem usmiljenju in naj vas ne bo sram hvaliti Gospoda.
   Slavite ga vsi, ki častite Gospoda, Boga bogov, pojte mu hvalnico in se mu zahvaljujte, ker vekomaj traja njegovo usmiljenje.
   Blagor usmiljenim, kajti usmiljenje bodo dosegli.
   Pojdite in se poučite, kaj pomenijo besede: Usmiljenja hočem in ne žrtve. Nisem namreč prišel klicat pravičnih, ampak grešnike.«
   Bodite usmiljeni, kakor je usmiljen tudi vaš Oče!
   Ker je torej Bog tako usmiljen, vas rotim, bratje: darujte svoja telesa v živo, sveto in Bogu všečno žrtev; to je vaše smiselno bogoslužje.

   Gospodovo usmiljenje bom opeval vekomaj. Amen.

   Fejstbog premišljevanje Božjega usmiljenja ob mislih iz Svetega pisma. Taize Misericordias Domini. Brat Roger Merci pou tout.

   Odgovori
   • Janez says:

     17. avgusta, 2021 at 20:10

     Gospodovo usmiljenje bom opeval vekomaj ali Misericordias Domini in eternum cantabo.

     In GOSPOD je šel mimo njega in klical: »GOSPOD, GOSPOD, usmiljen in milostljiv Bog, počasen v jezi in bogat v dobroti in zvestobi,…
     Kajti GOSPOD, tvoj Bog, je usmiljen; ne bo te zapustil, ne bo te pokončal in ne bo pozabil na zavezo z očeti, ki jim jo je prisegel.
     Niso hoteli poslušati in se spominjati tvojih čudovitih del, ki si jih storil med njimi. Otrdili so svoj vrat, postavili so si vodja, da bi se vrnili v svojo sužnost, v Egipt. Ti pa si Bog, ki odpuščaš, milostljiv in usmiljen, počasen v jezi in obilen v dobroti, da jih nisi zapustil.
     V času svoje stiske so klicali k tebi in ti si jih iz nebes uslišal. V svojem velikem usmiljenju si jim dal rešitelje, da jih rešijo iz rok njihovih nasprotnikov.
     Spomni se, GOSPOD, svojega usmiljenja, svojih dobrot, saj so od vekomaj.
     Ti, GOSPOD, mi ne boš odtegnil svojega usmiljenja, tvoja dobrota in tvoja zvestoba me bosta vedno čuvali.

     Gospodovo usmiljenje bom opeval vekomaj.
     Izkaži mi milost, o Bog, po svoji dobroti, po obilnosti svojega usmiljenja izbriši moje pregrehe!
     Ne spominjaj se proti nam krivd prednikov. Hitro naj pride pred nas tvoje usmiljenje. Zakaj postali smo zelo slabotni.
     A ti, Gospod, si usmiljen in milostljiv Bog, počasen v jezi in bogat v dobroti in zvestobi.
     Vrni se, GOSPOD! Doklej? Bodi usmiljen do svojih služabnikov!
     Kakor oče izkazuje usmiljenje nad otroki, GOSPOD izkazuje usmiljenje nad tistimi, ki se ga bojijo.
     Naredil je spomin za svoja čudovita dela, milostljiv in usmiljen je GOSPOD.

     Gospodovo usmiljenje bom opeval vekomaj.
     Iskrenim zasije luč v temi: milostljiv, usmiljen in pravičen.
     Naj pride tvoje usmiljenje nadme, da bom živel, kajti tvoja postava je moja naslada.
     GOSPOD je dober do vsakega, njegovo usmiljenje je nad vsemi njegovimi deli.
     Kdor je usmiljen s siromakom, posoja GOSPODU, povrnil mu bo njegovo delo.
     Ne bodo lačni in ne bodo žejni, vročina in sonce jih ne bosta mučila, kajti vodil jih bo ta, ki je usmiljen z njimi, spremljal jih bo k vodnim vrelcem.
     Kajti gore se bodo premaknile in griči omajali, moja milost pa se ne bo odmaknila od tebe in moja zaveza miru se ne bo omajala, pravi tvoj usmiljeni, GOSPOD.

     Gospodovo usmiljenje bom opeval vekomaj.
     Pri Gospodu, našem Bogu je usmiljenje in odpuščanje, čeprav smo se mu uprli.
     Nagni, moj Bog, svoje uho in poslušaj! Odpri svoje oči in poglej na naše opustošenje in na mesto, na katero je priklicano tvoje ime. Svoje prošnje polagamo predte, vendar ne zaradi svoje pravičnosti, temveč zaradi tvojega obilnega usmiljenja.
     S teboj se zaročim na veke, s teboj se zaročim v pravičnosti in v pravici, v dobroti in v usmiljenju.
     Pravičen si, Gospod, in pravična so vsa tvoja dela in vse tvoje poti so usmiljenje in resnica. Ti si sodnik vseh časov.
     Vsem, ki ravnajo pravično, pomagaj iz usmiljenja s tem, kar premoreš. Ne bodi malenkosten, kadar daješ miloščino! Če vidiš siromaka, ne odvrni svojega obličja od njega, da tudi Bog ne bo odvrnil svojega obličja od tebe.
     Pogum, bratje! Vzdržimo še pet dni! V tem času nam bo Gospod, naš Bog, izkazal usmiljenje. Zakaj ne bo nas nikoli zapustil.

     Gospodovo usmiljenje bom opeval vekomaj.
     Rekli so: »Nikar ne ravnaj z nami po naši hudobiji, ampak po svojem usmiljenju!«
     »Gospod Bog vidi vse to in v resnici čuti usmiljenje do nas, kakor je Mojzes razodel v pesmi, ki odkrito pričuje, rekoč: ›Usmilil se bo svojih služabnikov.‹«
     Vendar si z vsemi usmiljen, ker moreš vse, ljudem pa grehe odpuščaš zato, da bi se spreobrnili.
     Vi, ki se bojite Gospoda, upajte na dobrine, na večno veselje in usmiljenje. Zakaj njegovo povračilo je večen dar, združen z veseljem.
     Vrzimo se v roke Gospodove, ne v roke ljudi, zakaj kakršno je njegovo veličastvo, takšno je tudi njegovo usmiljenje.
     Kakor je veliko njegovo usmiljenje, je velika tudi njegova strogost, človeka bo sodil po njegovih dejanjih.

     Gospodovo usmiljenje bom opeval vekomaj.
     Naj se razveseli vaša duša v njegovem usmiljenju in naj vas ne bo sram hvaliti Gospoda.
     Slavite ga vsi, ki častite Gospoda, Boga bogov, pojte mu hvalnico in se mu zahvaljujte, ker vekomaj traja njegovo usmiljenje.
     Blagor usmiljenim, kajti usmiljenje bodo dosegli.
     Pojdite in se poučite, kaj pomenijo besede: Usmiljenja hočem in ne žrtve. Nisem namreč prišel klicat pravičnih, ampak grešnike.«
     Bodite usmiljeni, kakor je usmiljen tudi vaš Oče!
     Ker je torej Bog tako usmiljen, vas rotim, bratje: darujte svoja telesa v živo, sveto in Bogu všečno žrtev; to je vaše smiselno bogoslužje.

     Gospodovo usmiljenje bom opeval vekomaj. Amen.

     Fejstbog premišljevanje Božjega usmiljenja ob mislih iz Svetega pisma. Taize Misericordias Domini. Brat Roger Merci pou tout

     Odgovori
10. Hvala says:

    17. avgusta, 2021 at 19:43

    ČLOVEK NE ODGOVARJA ZA GREHE SVOJIH PREDNIKOV, A JE KLJUB TEMU OBREMENJEN

    https://si.aleteia.org/2020/02/18/clovek-seveda-ne-odgovarja-za-grehe-svojih-prednikov-a-je-kljub-temu-obremenjen/

    Odgovori