Članki za dušo

15.011 Responses to Članki za dušo

1. Janez says:

   17. avgusta, 2021 at 19:05

   Papež Frančišek pravi da Vera, ki ne obrodi sadov v življenju, v delih, ni vera

   Na svetu je polno kristjanov, ki pogosto molijo z besedami naše veroizpovedi, a le-te zelo redko udejanjajo. Mnogo je učenjakov, ki teologijo katalogizirajo v zaporedno vrsto možnosti, ne da bi ta modrost nato imela konkretne odseve v njihovih življenjih. To je tveganje, pred katerim je sveti Jakob opozarjal že pred dva tisoč leti.

   Glede tega se pogosto motimo tudi mi. Marsikoga slišimo reči, da ima veliko vere ali da verjame vse. A oseba, ki to reče, morda živi mlačno. Njena vera je kot neka verska teorija in ni živa v njenem življenju. To je vera brez učinkov (Usmiljenje, Dobrota, Ljubezen, Odpuščanje….) v življenjski praksi. Ko apostol Jakob govori o veri, govori prav o nauku, o vsebini vere. Toda mogoče je poznati vse zapovedi, vse prerokbe, vse verske resnice, a če vse to ni udejanjeno, če se ne pretvori v dela, ne služi ničemur. Veroizpoved lahko molimo tudi teoretično, celo brez vere; mnogi so, ki delajo tako. Imeti vero, ne pomeni poznati, temveč pomeni sprejeti in udejaniti v življenju Božje sporočilo, ki ga je prinesel Kristus z Evangelijem. Bog je Ljubezen, ki je najvišja zapoved. In vse darovane talente moramo darovati v dobro drugih, ne jih pa zadržati zase tako, da jih ne uporabimo za ljudi..

   V evangeliju najdemo dve znamenji, ki razkrivata, kdo ve za tisto, kar je treba verovati, pa nima vere. Prvo znamenje je ‘kazuistika. To predstavljajo tisti, ki so Jezusa spraševali, ali je dovoljeno plačati davek in kateri od sedmih bratov moža bi se moral poročiti z njegovo ženo, ko je ostala vdova. Drugo znamenje pa je ‘ideologija’. To so kristjani, ki vero razumejo kot sistem idej. Ti so obstajali že v Jezusovem času. Apostol Janez o njih pravi, da so antikristi, da so ideologi vere. Tako so ti, ki padejo v kazuistiko in tisti, ki padejo v ideologijo, kristjani, ki poznajo nauk, vendar brez prave vere, kot demoni. S to razliko, da demoni trepečejo, le-ti pa ne. Živijo mirno.

   So pa tudi taki, ki ne poznajo nauka, a imajo veliko vero. Tudi zanje najdemo zglede v evangeliju. Med njimi je Kanaanka, ki s svojo vero doseže ozdravitev hčerke, ki je bila žrtev obsedenosti. Samarijanka, ki odpre srce, ker ni srečala abstraktnih resnic, temveč Jezusa Kristusa. In slepi, ki ga je Jezus ozdravil in so ga farizeji ter pismouki nato zasliševali, on pa preprosto poklekne in časti tistega, ki ga je ozdravil. Ti trije kažejo, kako sta vera in pričevanje neločljiva. Vera je srečanje z Jezusom Kristusom, z Bogom. Tu se rodi in te nato pripelje v pričevanje. Apostol želi reči to: vera brez del, vera, ki te ne zajame, ki te ne pripelje v pričevanje, ni vera. So besede in nič več kot besede.« (Papež Frančišek med sv. mašo v Domu sv. Marte, 21.2.2014)

   Papež Frančišek nas opozarja v prispevku pred teoretično Vero brez dobrih del. Vera brez del so le besede. Vera je srečanje s Kristusom in udejanjanje Evangelija v Življenju. Lahko vse predpise in spise ter prerokbe znamo na pamet, pa če nismo to prelili v dela in Ljubezen za uboge v življenjski praksi nismo sledili Božji Volji. Vsak mora premisliti in preveriti ali dela prav. Vsak bo pred Bogom odgovarjal ali je dovolj Ljubil in služil drugim in spolnjeval Božjo Voljo in Evangelij v Življenju in delih. Nimam pravice ničesar več dodati. Kdo pa sem jaz, da bom pametoval, ki brez Boga ne morem storiti NIČ? Vsakdo odgovarja zase, kako živi, moli, veruje in dela pred Bogom, ki vse vidi in vse ve. Če smatrate, da delate prav sem zadovoljen in miren v srcu. Jaz bom v molitvi Svetemu Duhu in Bogu prosil za Vodstvo in Usmeritev, da bom hodil po Poti za Kristusom. Bog je Ljubezen. Z Bogom ni mogoče trgovati in se pogajati, da smo sicer deklarativno kristjani, dejansko pa ne živimo v polnostim po Jezusovih postavah in Evangeliju., ki so jasno povedani in zapisani. Zato nimamo izgovora. Naša Vera v Boga naj nam pripomore, da bomo vedno pravično živeli, molili in delali dobra dela, služili drugim, bili misijonarji Evangelija ter spolnjevali Božjo Voljo z Ljubeznijo in Usmiljenjem. In najvišja Božja zapoved ljudem je Ljubezen.

   Vera brez del je mrtva: Berilo iz Jakobovega pisma (Jak 2,14-24.26)

   Papež Frančišek dne 21.2.2014: »Vera, ki ne obrodi sadov v življenju, v delih, ni vera.«

   Odgovori
2. Janez says:

   17. avgusta, 2021 at 18:48

   BOG ME NE OBSOJA NIKOLI!
   Želji, da bi bil zvest načelom in zadanim ciljem, da bi v polnosti izpolnjeval Božjo voljo, sta v meni vedno bolj prisotni, hkrati pa me realnost vedno bolj pritiska k tlom, kjer se moram soočiti s spoznanjem, da me bodo notranji boji spremljali, dokler bom živ.
   Tako moj »idealizem« velikokrat pade na izpitu, ko se soočim s svojo nemočjo in s svojo slabotnostjo, ko že mislim, da sem kaj dosegel, pa mi »zmanjka tal pod nogami« in se znajdem v globoki luknji razočaranja ves »popraskan« od svoje slabotnosti, in medtem ko si ližem rane, vpijem s Petrom: »Gospod, reši me!« (Mt 14,30) In me reši. Pošlje mi Jacquesa Philippe-a, po katerem mi pove: »Nujni pogoj za notranji mir je to, kar imenujemo dobrohotnost!« (Išči mir in mu sledi, Založba Emanuel, str. 23) Potem mi govori o »trajni naravnanosti« človeka, ki se je odločil, da bo bolj kot vse ljubil Boga in bo iskreno želel vselej dajati prednost Božji volji pred svojo … In prav ta misel je bila in je zame osvobajajoča in odrešilna. Bog dobro ve, da nisem in ne morem biti popoln (vsaj na tej strani večnosti ne). Bog pozna moje srce in ve, da si nad vse želim, da bi mu bil všeč: »Zakaj on pozna našo sestavo, spominja se, da smo prah.« (Ps 103,14) Po apostolu Pavlu je celo zapisal: »Vem namreč, da v meni, hočem reči v mojem mesu, ni nič dobrega; kajti dobro hoteti je sicer v moji môči, dobro delati pa ni.« (Rim 7,18) In če Bog ve, da sem prah, in če ve, da hoteti je v moji moči, delati pa ne, potem me on sprejema takšnega, kakršen sem, in me ljubi takšnega, kakršen sem. Kako osvobajajoče in odrešujoče!

   Bog me ne obsoja nikoli!
   Kaj se zgodi, ko sem nezvest svojim idealom in svojim mnogoterim obljubam (samemu sebi, Bogu, ženi, sodelavcem …)? Bog me ne obsoja! Kaj se zgodi, če nisem vedno nasmejan in dobre volje, čeprav vem, da drugi prav to od mene pričakujejo? Bog me ne obsoja! Kaj se zgodi, če zjutraj ne vstanem ob uri, kot sem upal, da bom, ali pa je upala moja žena? Bog me ne obsoja! Kaj se zgodi, ko tolikokrat ne morem zadržati kritične besede ali navala jeze, ki se v meni sproži, ko je moje pričakovanje neuresničeno? Bog me ne obsoja! Kaj se zgodi, ko se razočaran zaprem v svoj svet in mislim, da se je ves svet zgrnil name – kaj se takrat dogaja v meni in kaj si takrat želim? Takrat si nikakor ne želim, da bi me kdo obtoževal ali obsojal. Pa se prav to dogaja. Apostol Janez nas poučuje v Razodetju: »Zakaj vržen je bil obtoževalec naših bratov, ki jih je dan in noč obtoževal pred našim Bogom.« (Raz 12,10) V resnici se ne obsojam in ne pomilujem sam – še najmanj me obsoja Bog – , pač pa me obsoja in obtožuje »obtoževalec«. In kdo je ta obtoževalec? To je »veliki zmaj, stara kača, ki se imenuje Hudič in Satan in ki zapeljuje vesoljni svet« (Raz 12,9). Njemu ni všeč, da se jaz počutim dobro, da se počutim ljubljenega in sprejetega, da sem miren, vesel in zadovoljen … Njemu ni všeč, da sem srečen in izpolnjen. Ni mu všeč, da me moj Bog tako ljubi, da je dal zame svojega edinorojenega Sina (Jn 3,16) … Zato si izmišlja vedno nove zvijače in mi nastavlja zanke, v katere me želi ujeti … In na žalost se mu jaz v svoji nemoči in brezbrižnosti dam ujeti in zapeljati – padem v temo greha … Začnem se ozirati po napakah drugih in kmalu pozabim, da imam tudi svoje. Največkrat in najraje se mi to zgodi v odnosu do meni najljubše in najbližje osebe – do moje žene. Zakaj? Kako je to mogoče? Zakaj me včasih na njej vse moti? Zakaj me včasih vsaka njena beseda (ne le izrečena, tudi neizrečena) zaboli in se nanjo odzovem z napadom? Pravijo, da je napad najboljša obramba. Je to res tudi v tem primeru? Prepričan sem, da ni. Jezus je na križu, ko je trpel največje bolečine in ponižanje, rekel: »Oče, odpústi jim, saj ne vedo, kaj delajo.« (Lk 24,34) Kako si želim, da bi mi Bog dal spoznati »njegova pota« (njegovo voljo za moje življenje – mojo osebno poklicanost v čas in prostor in bi to poklicanost v polnosti živel – pravijo, da je v tem resnična sreča in resnična svoboda), njegovo ljubezen, odpuščanje, mir in veselje. Saj zame je moj osebni Bog vir veselja, miru, pravičnosti, ljubezni … In prav po tem hrepeni moje srce. In če mu dovolim, da me do skrajnih kotičkov srca presvetli s svojo prisotnostjo in z lučjo svoje Besede (Sveto pismo), vem, da sem na pravi Poti. Sicer pa vem, da Bog ve, iz »česa me je naredil« (da sem prah in da se v prah spet povrnem), in ve, da brez Njega ne morem ničesar storiti (Jn 15,5). Zato sem mu še bolj hvaležen, da me opogumlja po besedah Jacquesa Philippe-a, da je zadovoljen z mojo dobrohotnostjo. Verjamem, da bom v tem zavedanju našel še več moči za dobra dela, še več poguma za pričevanje o njegovi zvestobi in ljubezni, še več navdušenja nad dejstvom, da je moj Bog živ in da me nikoli ne bo zapustil, da On ostaja zvest, četudi sem jaz nezvest (2 Tim 2,13). Ne zanima me kaj poreko ljudje, pomembno je, kaj mi pravi Bog, da spoznam ter vem, kaj je zame spolnjevanje Božje Volje in ne moje človeške volje! Vse bo enkrat minilo in prešlo, učijo pri Eshatologiji, le Jezusove Besede bodo večno ostale in Učile ter Slavile Boga.

   Bogu Čast in Slavo Vekomaj!

   Avtor: Dani Siter 23. julija 2015

   Odgovori
3. Hvala says:

   17. avgusta, 2021 at 15:14

   KADAR IŠČEMO BOŽJO VOLJO,
   JE NAŠA MOLITEV VEDNO
   USLIŠANA
   ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

   https://www.druzina.si/storage/app/media/ProductRevisions/EA61283D5C95B4AFC1258218003F1831/bozje.pdf

   Odgovori
4. Miro says:

   17. avgusta, 2021 at 8:48

   BOŽJA BESEDA O IGRI OTROK, KI NE USPE – BOG, S SVOJIMI PREROKI, PRIHAJA ZNOVA POGNAT IGRO ŽIVLJENJA TAKO, DA NAM VLIVA ODPOR DO ZLA – PROSIMO GOSPODA ZA POMOČ, DA SE BOMO RAVNALI PO BOŽJI BESEDI!

   GOSPOD JEZUS: S KOM NAJ PRIMERJAM TA ROD? PODOBEN JE OTROKOM, KI SEDIJO PO TRGIH IN KLIČEJO DRUGIM: »PISKALI SMO VAM, PA NISTE PLESALI; PELI SMO ŽALOSTINKO, PA SE NISTE TOLKLI PO PRSIH.« (Mt 11, 16-17)

   https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Mt+11%2C+16-17&id13=1&pos=1&set=2&l=sl

   RAZLAGA BOŽJE BESEDE (p. Silvano Fausti)

   S KOM NAJ PRIMERJAM TA ROD? »Ta rod« so Jezusovi sodobniki, ki so slišali njega in Janeza, pa ju niso poslušali. »Ta rod« ima negativen pomen. Sedanjost je namreč pod hipoteko preteklega in prihodnjega zla; in vendar je poklicana k »odgovornosti« do preteklosti, da ji podeli neko novo smer, in do prihodnosti, da ne bi bila tragična ponovitev tega, kar je bilo.

   PODOBEN JE OTROKOM, KI SEDIJO PO TRGIH IN KLIČEJO DRUGIM … Jezus ima v mislih otroško igro, ki posnema temeljne stvarnosti življenja: ples na svatbi in žalovanje ob smrti. Ti otroci, ko se odloči, da bodo igrali za svatbo, nalašč jokajo, ko pa se odloči, da bodo žalovali, se smejejo. Tako ne uspe nobena od obeh iger. Namesto da bi se igrali, sedijo; njihova edina igra je prepir in medsebojno obtoževanje. »Ta rod«, kot ti otroci, dela nasprotno od tistega, kar predlaga Bog, in tako na koncu zaigra samega sebe. Od Adama dalje je greh vedno storjen bolj po neumnosti kot iz hudobije: je bolj infantilizem in nagajanje kot svobodno dejanje. Hudo ni nikoli dobro narejeno! Tudi tisti, ki križajo Jezusa, delajo to, ne da bi vedeli (Lk 23,34; Apd 3,17; 1 Kor 2,8). Toda četudi otročja, ostaja zlo vedno tragična šala, ki ne zabava nikogar.

   PISKALI SMO VAM, PA NISTE PLESALI; PELI SMO ŽALOSTINKO, PA SE NISTE TOLKLI PO PRSIH. To sta dve igri življenja: ples in veselje zaradi ljubezni, žalovanje in jok zaradi smrti. Od samega začetka nam je Bog dal jesti in uživati od vsakega drevesa, vključno z drevesom življenja – ki je bilo v sredi -prepovedal pa nam je drevo smrti. Mi pa smo takoj postavili v središče svoje pozornosti to drugo in ga skušali uživati, ne glede na nasprotne učinke. Zato Bog, s svojimi preroki, prihaja znova pognat igro življenja tako, da nam vliva odpor do zla.

   Povzeto po: Skupnost bere Matejev evangelij, p. Silvano Fausti

   Prosimo Gospoda za božjo pomoč, da se bomo kot božji otroci v naši življenjski igri ravnali po Božji besedi. Le tako smemo upati, da bo ta igra uspela, sicer bomo še naprej žalostni posedali po trgih in v razočaranju s prstom, ki obtožuje, kazali drug na drugega.

   Gospod Jezus Kristus, Božji Sin, usmili se nas in vsega sveta!

   Odgovori
5. Miro says:

   17. avgusta, 2021 at 7:37

   SLIKOVITO IZRAŽENA MISEL SVETNIKA O PONIŽNOSTI

   »NE ŽELI SI, DA BI BIL KOT POZLAČENA VETRNICA NA VELIKI STAVBI: NAJ SE ŠE TAKO BLEŠČI IN NAJ BO ŠE TAKO VISOKA, NIČ NE PRIPOMORE K TRDNOSTI STAVBE. – KO BI LE BIL KOT STAR KAMEN, KI JE SKRIT V TEMELJIH, POD ZEMLJO, KJER TE NIHČE NE VIDI: ZARADI TEBE SE HIŠA NE BO PODRLA.« (sv. Jožefmarija Escrivá, Pot, 590)

   JEZUS, KROTKI IN IZ SRCA PONIŽNI, UPODOBI NAŠE SRCE PO SVOJEM SRCU!

   Odgovori
6. Miro says:

   17. avgusta, 2021 at 6:42

   BOG JE USTVARIL ČLOVEKA RAZUMNEGA, KO MU JE PODELIL DOSTOJANSTVO OSEBE, OBDARJENE S POBUDO IN GOSPOSTVOM NAD SVOJIMI DEJANJI

   Priporočimo se Svetemu Duhu s prošnjo, naj nas ob branju in premišljevanju Katekizma katoliške Cerkve uvaja v skrivnosti vere, upanja in ljubezni do Boga in sočloveka.

   Molimo:

   Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
   vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
   Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
   prenovil boš obličje zemlje.

   Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
   razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
   bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
   vselej radi sprejemali njegove spodbude.
   Po Kristusu našem Gospodu. Amen

   ČLOVEKOVA SVOBODA

   1730 Bog je ustvaril človeka razumnega, ko mu je podelil dostojanstvo osebe, obdarjene s pobudo in gospostvom nad svojimi dejanji. “Bog je hotel človeka pustiti v roki njegovega lastnega odločanja” (prim. Sir 15,14), da bi tako sam od sebe iskal svojega Stvarnika, se ga svobodno oklepal in prišel na ta način do dovršene in blažene popolnosti” (CS 17).

   Človek je razumen in s tem podoben Bogu, ustvarjen kot svoboden in kot gospodar svojih dejanj (sv. Irenej, haer.4,4,3)

   http://www.marija.si/gradivo/kkc/3-clen-clovekova-svoboda/

   Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

   Odgovori
7. Miro says:

   17. avgusta, 2021 at 6:35

   PRIPOROČIMO SE SVETEMU DUHU IN POSLUŠAJMO BOŽJO BESEDO, KI NAS ODREŠUJE!

   »PREVZETNOST TVOJEGA SRCA TE JE ZAPELJALA –
   NJEGA, KI PREBIVA V SKALNATIH VOTLINAH,
   KI IMA VISOKO SVOJ SEDEŽ,
   KI PRAVI V SVOJEM SRCU:
   »KDO ME BO POTEGNIL NA ZEMLJO?«
   ČEPRAV BI SE VZDIGNIL KAKOR OREL,
   ČEPRAV BI POSTAVIL SVOJE GNEZDO MED ZVEZDE,
   BI TE OD TAM POTEGNIL DOL,
   GOVORI GOSPOD.« (Abdija 1,3-4)

   Prosimo Gospoda za milost, da bi mogli Božjo besedo skrbno poslušati, jo ponižno sprejemati v svoje srce in jo v svojem življenju tudi vztrajno uresničevati s pomočjo Svetega Duha. Gospod, hvala za Tvojo odrešujočo besedo.

   Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
   Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!
   Sv. Jožef, prijatelj Najsvetejšega Srca, prosi za nas!

   Odgovori
8. Hvala says:

   16. avgusta, 2021 at 21:07

   NISI MODER, ČE NISI POTRPEŽLJIV-latinski pregovor

   Odgovori
9. Hvala says:

   16. avgusta, 2021 at 20:41

   VEDNO MI ZAUPAJ ( Vrtnice JMS)

   POSKUŠAJ GLEDATI NA TEŽAVE KOT NA SKRIVNOSTNE BLAGOSLOVE

   Jaz sem Bog vsega časa in vsega, kar obstaja. Ne išči me samo v tišini jutra, ampak ves dan. Ne dovoli, da nepričakovane težave odvrnejo tvojo pozornost od mene, ampak se o vsem pogovarjaj z menoj in zaupljivo opazuj, kaj bom storil.

   Ni treba, da se v težavah nehaš družiti z menoj. Kadar ti gre slabo, svoj položaj pogosto dojemaš kot kazen. Poskušaj gledati na težave kot na skrivnostne blagoslove. Naredi me za svoje pribežališče, izlij pred menoj svoje srce in mi vedno zaupaj.

   Psalm 55,17; Psalm 32,6; Psalm 62,8

   Odgovori
10. Hvala says:

    16. avgusta, 2021 at 20:29

    Človek, ki se je odločil, da želi biti OSVOBOJEN IN NOTRANJE OZDRAVLJEN, TO POVE JEZUSU IN ZAČNE HODITI PO POTI SPREOBRNENJA. Ni potrebno skrbeti kako se to dela, kajti GOSPOD BO POSKRBEL ZA TO.

    VSAKDO, KI SE JE ODLOČIL IN ŽELI, DA GA JEZUS OSVOBODI IN OZDRAVI, MORA BITI PRIPRAVLJEN, DA BO ŠEL SKOZI TEŽKE DUHOVNE BOJE. GOSPOD VODI PO POTI OZDRAVLJENJA ,NE MI LJUDJE, ŠE ENKRAT POUDARJAM. Čas dokler trajajo duhovni boji, določi Gospod, lahko tudi več let, sicer pa so duhovni boji prisotni vse naše življenje na zemlji.

    Pomembno je prebrati svetovano literaturo za to področje, da nas ne bi zavzel morebiti strah. Hudobec bo pritiskal, tega se je potrebno zavedati.

    Tudi Fawstina Kovalska je pisala o duhovnem boju. Priporočam naslednje knjige, res naj bi jih prebral vsak kristjan:

    -UPIRANJE HUDIČU-Katoliški pogled na osvobajanje- napisal NEAL LOZANO,

    -OSVOBOJEN- praktični vodič pri molitvi osvobajanja-napisal NEAL LOZANO,

    -ZMAGATI V DUHOVNEM BOJU – Založba Emanuel- napisal PIERRE DESCOUVEMONT -doktor teologije

    – MOLITEV, KI ZDRAVI – napisal prof, dr. TOMISLAV IVANČIĆ,

    – VERUJEM V SVETEGA DUHA- napisal prof. dr. TOMISLAV IVANČIĆ,

    – V OGNJU LJUBEZNI- Brez kovčka okrog sveta -napisala P. EMILIEN TARDIF, JOSE PRADO FLORES,

    in še in še…..

    KO SE BOSTE ODLOČILI , DA GRESTE PO POTI OZDRAVLJENJA, KI JO VODI JEZUS, JE NAJBOLJ POMEMBNO, DA BOSTE NJEMU POPOLNOMA ZAUPALI, PUSTILI DA ON DELUJE IN VODI, KER IMA SVOJ NAČRT ZA VSAKEGA ČLOVEKA POSEBEJ, KAMOR VAS BO POŠILJAL IN KAJ VAM BO NAROČAL TER SE POPOLNOMA PODREDILI NJEGOVI VOLJI OZ. JO V CELOTI SPREJETI.

    Odgovori