Članki za dušo

15.015 Responses to Članki za dušo

1. Janez says:

   20. avgusta, 2021 at 6:52

   MAŠA NAJ SE NADALJUJE V NAŠEM VSAKDANJEM ŽIVLJENJU V HOJI ZA KRISTUSOM
   Gospod Jezus, ne dopusti prosim,
   da bi po prisostvovani Sveti Maši v Jezusovi Cerkvi,
   pri kateri si me bogato obdaril z Odrešenjsko radostjo, upanjem in z vsemi drugimi Milostmi,
   bila navadna ura, kot vse druge ure v mojem življenju.
   Prosim shrani in ohrani vse Tvoje Darove bogoslužja, evharistijo, Božjo Besedo in molitve v skrite globine mojega Srca.
   Prosim nikoli me ne pusti samega, da bom hodil sam brez Tebe Gospod.
   Prosim Te Vodi me Dobrotna Božja Luč, da bom vedno hodil za Teboj in k Tebi.
   Tvoja Dobrotna in Usmiljena Roka Jezus naj počiva na Meni, ki si moj Odrešenik in Učenik.
   Naj mi bo vseskozi znamenje in me povsod spremlja, ker pričuje Tvojo Skrb in Ljubezen zame.
   Prosim daj, da Te ne bom nikoli zgrešil na križpotjih in zapustil zaradi skušnjav in siren materializma.
   Vedno naj bom po Tvoji Milosti trdno prepričan, da grem po pravi Poti,
   da name ne pozabljaš in da si nenehno z Menoj, ki sem Tvoj Otrok.
   Prosim Te, pomagaj mi, da bo vse moje življenje prežeto z Vero v Boga Odrešenika,
   ožarjeno z Božjo Lučjo Ljubezni in napolnjeno z Upanjem.
   Prosim daj mi Moč in Vztrajnost, da bm vedno sledil Evangeliju in spolnjevanl Božjo Voljo.
   Daj mi prosim pomoč, da bom vedno širil usmiljenje in dobroto, služil drugim in tako izžareval Božjo Ljubezen med ljudi.
   Pomagaj mi prosim tudi, da bom z gorečim in pogumnim Srcem sprejemal vse težave in preizkušnje
   in da bo vsaka podarjena ura mojega Življenja v dobro mene in bližnjih ter v Čast in Slavo Božjo.

   Naj bo prosim vsaka moja Ura Življenja kakor nadaljevanje Svete Maše in slovesnega Bogoslužja,
   ko bom bral Evangelij, molil in prosil k Tebi,
   ko bom pomagal in služil drugim ter se daroval in Ti postajal podoben moj Jezus.
   Gospod Vsemogočni Bog, prosim pomagaj nam in blagoslovi nas vse,
   da bo med nami vedno prisotna prava Vera v Boga, zdravje, čistost, razumevanje,
   medsebojna pomoč in služenje, ponižnost, dobrotljivost in krotkost, Ljubezen do Boga,
   da bomo Bogu vedno vdano in srčno služili, ga častili in mu zadoščevali s svojim krščanskim Življenjem.
   Prosimo Bog, naj se Sveta Maša nadaljuje v Našem Življenju in naj pomaga, da bomo dobri ljudje in kristjani,
   ki živijo pravično in spolnjujejo Božjo Voljo ter prinašajo Božji Mir v svet med ljudi! Amen.

   Kristjan Moli, Družina 1982: Dopolnjena molitev po Reneju Daniel Ropsu.

   Odgovori
2. Janez says:

   20. avgusta, 2021 at 6:44

   Nekatere modrosti
   Kako zelo potrebuje svet Luč Evangelija, ki preoblikuje, ozdravlja in zagotavlja zveličanje tistemu, ki jo sprejme! To luč moramo prinašati s svojimi dobrimi deli. (papež Frančišek).

   Vedno izkazujmo ljubezen, da jo bomo našli tudi pri Nebeškem Očetu! Ljubezen, ljubezen! Samo z ljubeznijo in po ljubezni smo v Miru z Bogom, z bližnjim in s seboj. (sv. Leopold Mandič).

   Bog se ne skriva pred ljudmi, ki ga iščejo z iskrenim srcem, tudi če to delajo tipaje, negotovo in po ovinkih.(papež Frančišek).

   Vsakemu bitju pripada toliko sreče, kolikor je prenesejo njegovi čuti in njegovo srce … Hvaležnost pa je tako sladka in tako neizbežno sladko je ljubiti, da najrahlejše božanje zraka zbudi v mojem srcu zahvalo. Potreba po hvaležnosti me uči, da iz vsega, kar se mi zgodi, naredim srečo.(Andre Gide).

   Kdor ni nikoli ničesar s hrepenenjem iskal, kdor ni nikoli ves zavzet in začuden obstal ob novosti, ki je poprej niti slutil ni, ta ne ve, kaj je sreča.(Stanko Cajnkar).

   Darila ljudje pozabijo, dobrote nikdar.(slovenski pregovor).

   Odgovori
3. Janez says:

   20. avgusta, 2021 at 6:43

   RADOST JE LJUBEZEN
   Radost je molitev, radost je znak velikodušnosti in veselja, ki ga delimo drugim, ki jim prinašamo Upanje, Luč Ljubezni, Pomoči in Odrešitve našega Odrešenika Jezusa Kristusa. Ko ste polni Radosti, se gibljete hitreje in želite storiti vsem kar največ dobrega in se razdajate ubogim in bolnim. Vse darujemo velikodušno in ljubeče zastonj, kar smo zastonj prejeli od našega Boga. Radost je znak združitve z Bogom, Božje prisotnosti, radost je Ljubezen, se rodi v srcu, ki gori od Ljubezni in Dobrote. In nič ni težko narediti ko služimo in pomagamo bližnjim, ker Ljubimo Boga in se veselimo Njegove Milosti in Ljubezni, ker imamo Njegov Blagoslov in spolnjujemo Božjo Voljo. In v sebi vemo in čutimo, kdaj delamo dobro in prav, ker služimo Bogu tako, da pomagamo ljudem. Vedno in takoj! Brez izgovorov. In odpadejo vse razne velike človeške filozofije in modrosti, ker sledimo in spolnjujemo naukom Jezusovega Evangelija, da kot misijonarji Ljubezni in Dobrote pomagamo ubogim Bogu v Čast in Veselje! Amen.

   Sveta Mati Terezija

   PRINESITE TO V SVOJA ŽIVLJENJA
   Prinesite to ljubezen, to svetost v vaša življenja, v vaše domove, k vašim bližnjim, vaši deželi in celemu svetu. Da bi to dosegli, moramo moliti, moramo čutiti potrebo po molitvi. Moramo hoteti moliti. Naj vsak sodelavec začne družinsko molitev, saj družine, ki molijo, ostanejo združene. Pomagajte sosedu, da stori isto. S to molitvijo in žrtvovanjem bomo preplavili svet in prispevali k Miru in Ljubezni med ljudmi. Moja molitev je z vsakim od vas – molim, da bo vsak od vas svet in tako razširjal njegovo ljubezen kamorkoli greste, prižgali Njegovo luč Resnice v življenju vsakogar, tako da bo Bog lahko ljubil svet po vas in po meni. Da bomo izžarevali Kristusa in se razdajali ubogim.

   Sveta Mati Terezija

   Quis ex vobis est cum haberem mundas ad Deum meum inter – precor inter vos mundi et amor sui ubicumque te ampliari, lit lucerna eius veritas in omnium vitam, ut et Deus sit amor in mundo per me et te. Pax et bonum.

   SE PREPOZNATE KOT KRISTJAN
   V naši skupnosti živimo življenje Trojice, v ljubezni do drugega, kot je Jezus nas ljubil. To si je absolutno potrebno zapomniti, »ljubiti drug drugega, kot je Jezus nas ljubil«. Včasih nas je lahko sama sladkost, prijaznost, sama radost za vse zunaj, vendar je v skupnosti ravno obratno. Kot je nekdo rekel: »Na zunaj je kakor med, v notranjosti pa tiger.« Zakaj? O prvih krščanskih skupnostih so govorili, da so jih ljudje lahko prepoznali po ljubezni do drug drugega. To je bil znak, da so bili – da so – Kristusovi učenci. To danes drži za vas? Zaradi tega znaka je vojak ujel svetega Lovrenca v času zgodnje Cerkve. Videli so ga, da je storil prijazno dejanje nekemu ubogemu in so vedeli: »On mora biti kristjan.« Tako so ga prijeli, ga zažgali in je postal mučenec. Bi lahko to rekli o vas, Misijonarkah ljubezni? Povejte, če ne bi imele sarijev z modrimi progami, bi lahko ljudje, takoj ko vas vidijo, rekli: »One so Misijonarke ljubezni. Glejte, kako skrbijo za gobavca, za umirajočega, za tistega pohabljenega otroka, za siroto in tako naprej.« Vas lahko ljudje danes prepoznajo kot Misijonarke ljubezni po tem, kdo ste in kaj počnete? Po vaši ljubezni do drugih? Kakšen je vaš odnos do ubogih? Kako ravnate z njimi? Ubogi so prav v vaši skupnosti … kako dokazujemo našo ljubezen do ubogih v naši skupnosti? Tako, da služimo revnim, ubogim in bolnim in spolnjujemo Božjo Voljo.

   Sveta Mati Terezija

   Odgovori
4. Miro says:

   20. avgusta, 2021 at 6:06

   SRCE NAŠE VERE JE VELIKONOČNA SKRIVNOST, KRISTUSOVA ZMAGA NAD TRPLJENJEM IN SMRTJO, ŠE PREJ NAD GREHOM, TEM ZADNJIM VIROM VSEGA ZLA NA SVETU! – NADVSE PAZITE NA PRAVO SMER! (p. Miha Žužek)

   – Povečajmo svoje dneve! Časa sicer ne moremo raztegniti. Moremo pa dnevu dati polnost, da bo en dan veljal za dva ali štiri ali tudi osem dni.

   – Zemlja je cvet vesolja. Oltar vesolja. Svetišče vesolja. Milijoni jo slikajo, preučujejo, obdelujejo. Kogar zanima Zemlja, mu ne bo dolgčas. Na Zemlji sem jaz, si ti in ti … Vsi smo so-zemljani, so-potniki v večnost.

   – Jezus je vedel, da mora večina živeti redno, hoditi v službo, obdelovati polje, skrbeti za bodočnost svojih otrok. Odklanjal pa je tako pretirano skrb, ko človek grabi več kot potrebuje. Ko tako skrbi za čas, da pozabi na večnost.

   – Srce naše vere je velikonočna skrivnost, Kristusova zmaga nad trpljenjem in smrtjo, še prej nad grehom, tem zadnjim virom vsega zla na svetu. Z vzklikom aleluja so kristjani ovili veliko noč – in vse nedelje skozi leto, vsaka je namreč ponovitev velike noči.

   – Nadvse pazite na pravo smer! Ne samo, ko greste na vlak, ampak v vsem življenju! Na vsakem križišču se ustavite in dobro premislite, katero pot boste ubrali.

   – Vse stvarstvo je samo drobna iver iz debla, ki se imenuje Bog, samo majhna iskra iz tega velikega kresa, ki se imenuje Ljubezen.

   (p. Miha Žužek, izbor misli, Ognjišče)

   Božje usmiljenje, ki vedno in povsod spremljaš vse ljudi, zaupamo vate!

   Odgovori
5. Miro says:

   20. avgusta, 2021 at 5:52

   GOSPOD, BOM SPLOH KDAJ ZMOGEL BITI TAKO ODPRT IN ČUTEČ, DA BOM ZMOGEL BITI Z BLIŽNJIM, KO BO ON TO POTREBOVAL?

   KRIŽEV POT NAŠIH ODNOSOV (p. Andraž Arko OFM)

   VI. POSTAJA: VERONIKA PODA JEZUSU POTNI PRT

   Zmorem videti bližnjega, ki je v stiski in potrebuje mojo pomoč? Kako se takrat obnašam? Takoj priskočim na pomoč ali pa se raje umaknem v ozadje in zavit v vato lastne udobnosti in ugodja čakam, da bo pomagal kdo drug, ki je sposobnejši od mene, ki ima več talenta, časa, energije in vsega ostalega … Sicer pa, zakaj bi se sploh izpostavljal? S tem bi samo ogrozil svoje mesto, omadeževal svoje dobro ime, si pridobil celo kopico nasprotnikov in se dal po nepotrebnem v zobe marsikateremu škodoželjnežu. Pa si res samo ne upam, ali sploh nisem sposoben pristopiti k bližnjemu in mu biti v oporo, v pomoč, biti z njim, ko to najbolj potrebuje?

   Gospod, bom sploh kdaj zmogel biti tako odprt in čuteč, da bom zmogel biti z bližnjim, ko bo on to potreboval?

   Celoten Križev pot naših odnosov na:
   https://www.nm-kloster.si/wp-content/uploads/KP-na%C5%A1ih-odonsov-Andra%C5%BE-Arko-OFM.pdf

   Molimo te Kristus in te hvalimo, ker si s svojim križem svet odrešil!

   Odgovori
6. Miro says:

   20. avgusta, 2021 at 5:42

   ČUSTVA ALI STRASTI SO TAKŠNE VZBURKANOSTI ALI VZGIBI ČUTNOSTI, KI NAGIBLJEJO ČLOVEKA, DA DELUJE ALI DA NE DELUJE SPRIČO TISTEGA, KAR ČUTI ALI SI PREDSTAVLJA KOT DOBRO ALI KOT ZLO

   Priporočimo se Svetemu Duhu s prošnjo, naj nas ob branju in premišljevanju Katekizma katoliške Cerkve uvaja v skrivnosti vere, upanja in ljubezni do Boga in sočloveka.

   Molimo:

   Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
   vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
   Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
   prenovil boš obličje zemlje.

   Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
   razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
   bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
   vselej radi sprejemali njegove spodbude.
   Po Kristusu našem Gospodu. Amen

   STRASTI

   1763 Izraz “strasti” pripada krščanski dediščini. Čustva ali strasti so takšne vzburkanosti ali vzgibi čutnosti, ki nagibljejo človeka, da deluje ali da ne deluje spričo tistega, kar čuti ali si predstavlja kot dobro ali kot zlo.

   1764 Strasti so naravne sestavine človeških psihičnih pojavov, sestavljajo kraj prehoda in zagotavljajo vez med čutnim življenjem in življenjem duha. Naš Gospod označuje človekovo srce kot izvir, iz katerega prihajajo vzgibi strasti (prim. Mr 7,21).

   Več o tem na:
   http://www.marija.si/gradivo/kkc/i-strasti/

   Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

   Odgovori
7. Janez says:

   20. avgusta, 2021 at 0:37

   JEZUS S KRIŽEVEGA POTA GREMO RADI S TEBOJ NA POT ŽIVLJENJA IN ODREŠENJA!
   Gospod Jezus, iz globin moje Duše Ti znova darujem vse, kar imam in premorem,
   vse svoje upanje, vse ljubezni, vse veselje, bolečine, bolezni, skrbi, vse probleme,
   vse žitje in bitje, vse prošnje in molitve, vse moje Življenje.
   Moj Gospod in moj dragi ljubljeni Bog, Ti si Življenje mojega Življenja ali Vita Vitae Meae!
   Darujem Ti Gospod vse svoje težave in preizkušnje, ki me čakajo na Poti Življenja.
   Prosim Gospod sprejmi jih, posveti jih, stori jih rodovitne, stori da se vse težkoče spremenijo v naše dobro,
   spremeni jih, posveti jih, blagoslovi jih, razsvetli jih z Božjo Lučjo Miru in Ljubezni,
   spremeni jih v Zaklad Odrešenja in Zveličanja ljudi!
   Prosim podari mi krščanski pogled na trpljenje in bolečine;
   nauči me, da voljno trpim, da se utrdim in prekalim v zrelosti,
   strpnosti in dobroti moje osebnosti in
   da bom vseskozi vsaj dan nosil moj Križ in hodil za Teboj Moj Odrešenik,
   tako kot si ga Ti na Golgoti in tretji Dan od smrti vstal in nas Odrešil.
   Nauči me, da bom z velikodušno pripravljenostjo zadoščeval
   za lastne grehe, napake in za krivde človeštva ter hudobijo zaradi krivic, vojn in izkoriščanja soljudi.
   Prosim Jezus daj mi bratsko, usmiljeno srce za vse, ki trpijo v žalosti;
   navdihuj prosim vsa moja dela in dejanja dobrote, sočutja, strpnosti, pomoči in služenja ubogim,
   da bom od tebe dobil Moč,
   da bom nesebično in vztrajno molil, pomagal, tolažil in se razdajal po svojih človeških močeh.
   Zavedam se, da ko bom pomagal drugim, da bom pomagal Sebi
   in postal boljši kristjan in boljši človek, ki moli in dela, ki daje tihi zgled s tem,
   ko ljubi in pomaga, ko odpušča in prinaša veselje s vojim Življenjem po Evangeliju.
   Ne zanimajo me nobeni izgovori, nobene znanosti, nobene človeške vede,
   nobene modrosti in filozofije, nobene joge in meditacije, nobene proze in poezije,
   če nisem v Življenju Spolnjeval Božje Volje in Živel po Evangeliju Jezusa Odrešenika tako,
   kot jih od mene pričakuje naš Gospod, ki je svet odrešil s Križem in Ljubeznijo.
   Prosim Bog podeli nam svojim Učencem in Bratom Milost Ljubezni in Vere ter Vodi nas,
   da bomo vedno hodili po Poti Odrešenja za Teboj,
   skupaj z drugimi Brati in Sestrami v Nebeško Domovino brez greha in stranpoti,
   ko omagujemo pod bremeni in preizkušnjami Življenja in ki Te potrebujemo vedno in povsod.
   Brez Tebe pomenimo, da smo nič, samo s Teboj Jezus smo lahko vse.
   Pomnoži nam Vero, Mir in Ljubezen in Strpnost za boljši Svet Tebi v Slavo in Čast.
   Zavedamo se Gospod Jezus, da ko bomo ponižni in skromni v Življenju vse naredili prav,
   kar nam nalagaš in nam zapoveduješ na tem svetu,
   ko bomo Verovali Vate, ljubili, odpuščali in služili z dobrimi deli bližnjim,
   da nam boš šele tedaj dovolil priti k Tebi v Večno Veselje, v Tvoji Luči in v Tvojem Ljubečem Miru.
   Ker bo k nam prišlo po Tvoji Milosti med nas Božje kraljestvo. Amen

   Dopolnjena in razširjena molitev po A. M. Couvrer, Ognjišče 1998.

   Za dušo in v spodbudo da gremo naprej vztrajno v Veri in Zaupanju po Poti k Njemu, ki je naš Odrešenik in Učenik.

   Božje Usmiljenje in Božja Ljubezen Vate Zaupamo! Pomagaj nam Gospod, da se rešimo bolezni in greha ter da bomo odslej pravično živeli po B ožji Volji!

   Apostolska dela 2,38: Peter jim je odgovoril: »Spreobrnite se! Vsak izmed vas naj se dá v imenu Jezusa Kristusa krstiti v odpuščanje svojih grehov in prejeli boste dar Svetega Duha.

   Ut nihil sit sine te, nisi in te Jesu omne quod possumus.
   Nobis multiplicet fidem, Pax et Amor et Toleratio in mundo Potius tibi in gloriam et imperium.
   Scimus Domino Iesu, quia cum simus humilem et verecundus omnia recta in vita egerunt,
   vos upload et nos et nostra zapoveduješ in hoc mundo,
   non credebant in vata, amor indulgentiae, veniae et servivit cum prope partium bono,
   quia tunc non licet tibi in oblectationem veniet ad vos lux tua, et amantes pacem tuam.
   Quia regnum Dei veniet nobis in gratia tua. Amen

   Odgovori
8. Miro says:

   19. avgusta, 2021 at 20:26

   NISO SE ZMENILI ZA GOSPODOVO VABILO – KO JE VSE ODVISNO OD TEGA, KAR JE V REDU, OD TEGA, KAR MI KORISTI, OD TEGA, KAR HOČEM, LAHKO POSTANEM TRD TER ZLOBEN IN SE NA ZLOBEN NAČIN ODZOVEM ZA PRAZEN NIČ, KOT SO TO STORILI POVABLJENI V EVANGELIJU, KO SO OZMERJALI ALI CELO UBILI TISTE, KI SO JIM PRINESLI POVABILO, SAMO ZATO, KER SO JIM BILI NADLEŽNI!

   IZ SVETEGA EVANGELIJA PO MATEJU (Mt 22,1-14)

   Jezus jim je spet spregovoril v prilikah. »Nebeško kraljestvo je podobno kralju, ki je napravil svatbo svojemu sinu. Poslal je svoje služabnike, da skličejo povabljene na svatbo, vendar ti niso hoteli priti. Znova je poslal druge služabnike, rekoč: ›Povejte povabljenim: Glejte, pojedino sem pripravil. Moji voli in pitana teleta so zaklani in vse je pripravljeno; pridite na svatbo!‹ Ti pa se niso zmenili, temveč so odšli: eden na svojo njivo, drugi po svoji kupčiji; ostali pa so zgrabili njegove služabnike, jih osramotili in pobili. Kralj se je tedaj razjezil in poslal svojo vojsko, da so pobili tiste morilce in njihovo mesto požgali. Nato je rekel svojim služabnikom: ›Svatba je pripravljena, toda povabljeni je niso bili vredni. Pojdite torej na križišča in povabite na svatbo, kogar koli najdete.‹ Služabniki so odšli na poti in zbrali vse, ki so jih našli, hudobne in dobre, in svatovska dvorana se je napolnila z gosti. Ko je kralj prišel pogledat goste, je opazil tam človeka, ki ni imel oblečene svatovske obleke. Dejal mu je: ›Prijatelj, kako si prišel sem, ko nimaš svatovske obleke?‹ Ta pa je molčal. Tedaj je kralj rekel strežnikom: ›Zvežite mu noge in roke in ga vrzite ven v najzunanjejšo temo. Tam bo jok in škripanje z zobmi.‹ Veliko je namreč poklicanih, a malo izvoljenih.«

   RAZLAGA BOŽJE BESEDE (Ervin Mozetič)

   Prilika, ki smo jo slišali, nam govori o Božjem kraljestvu kot o svatbi. Glavna oseba je kraljev sin, ženin, v katerem z lahkoto prepoznamo Jezusa. V priliki ni nikoli omenjena nevesta, temveč le številni povabljeni, tako želeni in pričakovani. Ti povabljeni smo mi, vsi mi, kajti z vsakim od nas želi Gospod obhajati svatbo. Svatba je začetek občestva za vse življenje in to želi Bog za vsakega od nas. Gospod si nas želi, nas išče in nas vabi in mu ni dovolj, če samo izpolnjujemo dolžnosti in spoštujemo njegove zapovedi, temveč hoče z nami resnično občestvo življenja, odnos v medsebojnem dialogu, zaupanju in odpuščanju.

   Krščansko življenje je ljubezenska zgodba z Bogom, v kateri Gospod zastonjsko prevzame pobudo in v kateri se nihče ne more hvaliti, da ima povabilo samo on. Nihče ni privilegiran pred drugim, je pa privilegiran pred Bogom. Iz te zastonjske, nežne ljubezni se rodi krščansko življenje. Vprašamo se lahko, če vsaj enkrat na dan izpovemo Gospodu svojo ljubezen do njega, če se spomnimo med tolikimi besedami, vsakdan mu reči: ‘Ljubim te, Gospod. Ti si moje življenje.’ Kajti, če se izgubi ljubezen, krščansko življenje postane nerodovitno, postane telo brez duše. A Bog življenja pričakuje življenjski odgovor, Gospod ljubezni pričakuje odgovor ljubezni.

   Poživimo spomin na prvo ljubezen, saj smo ljubljeni, povabljeni na svatbo, ker je naše življenje dar, ker je vsak dan čudovita priložnost, da odgovorimo na povabilo.

   Evangelij nas opozarja, da je povabilo lahko tudi zavrnjeno. Številni povabljeni so rekli ‘ne’, ker so bili zasedeni s svojimi interesi. Povabljeni niso pri sebi mislili, da bo svatba žalostna ali dolgočasna, ampak se preprosto ‘niso zmenili’, ker so bili raztreseni zaradi svojih interesov in so raje imeli stvari, kot pa vstopili na svatbo, ki je zahtevala ljubezen.

   Poglejmo, kako se oddaljimo od ljubezni. Ne zaradi zlobe, ampak ker imamo raje gotovost, samopotrjevanje, udobnost in se uležemo na naslonjač zaslužka, užitka. Toda tako se v bistvu hitro in grdo postaramo, saj se postaramo od znotraj. Kajti, ko je vse odvisno od tega, kar je v redu, od tega, kar mi koristi, od tega, kar hočem, lahko postanem trd ter zloben in se na zloben način odzovem za prazen nič, kot so to storili povabljeni v evangeliju, ko so ozmerjali ali celo ubili tiste, ki so jim prinesli povabilo, samo zato, ker so jim bili nadležni.

   Evangelij nas torej sprašuje na kateri strani smo, na strani sebičnosti ali na strani Boga? Kajti Bog je nasproten sebičnosti. On, kot pravi evangelij, pred stalnimi zavrnitvami, nad zaprtostjo pred njegovimi povabili, gre naprej, ne odpove praznovanja. Ne odneha, temveč nadaljuje s povabili. Ne zaloputne z vrati, temveč še bolj vključuje. Bog na povzročeno mu krivico, odgovori še z večjo ljubeznijo.

   Mi, ko smo ranjeni zaradi žalitve ali zavrnitve, pogosto začnemo kuhati nezadovoljstvo, zamero in sovraštvo. Bog pa, medtem ko trpi zaradi naše sebičnosti, nadaljuje s pobudo, gre naprej in pripravlja dobro celo tistemu, ki mu počne hudo. Samo tako se ljubi, samo tako se premaga zlo. Danes nas ta Bog, ki nikoli ne izgubi upanja, vabi da bi delali kakor On, živeli resnično ljubezen, prerastli sebičnost.

   Evangelij pa spregovori še o svatovskem oblačilu, ki je nujno potrebno. Ni dovolj enkrat odgovoriti na božjo pobudi z ‘da’ in potem ne več, potrebno je obleči obleko, potrebno se je navaditi vsak dan živeti ljubezen. Potrebno je, da se vsak dan ponovno oblečemo z njegovo ljubeznijo, da vsak dan obnovimo izbiro za Boga.

   Pri krstu smo prejeli belo oblačilo, poročno oblačilo za Boga. Prosimo Ga, za milost, da bomo vsak dan izbrali in oblekli to oblačilo ter ga ohranili čistega. Kako to narediti? Predvsem, da gremo brez strahu po Gospodovo odpuščanje. To je odločilen korak za vstop v svatovsko dvorano in obhajanje ljubezni z Njim.

   Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

   Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

   Odgovori
   • Miro says:

     19. avgusta, 2021 at 20:30

     Posredujem še povezavo do evangeljskega odlomka Mt 22,1-14

     https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Mt+22%2C1-14&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

     Odgovori
     • Miro says:

       19. avgusta, 2021 at 20:39

       V zgoraj navedeni RAZLAGI BOŽJE BESEDE (Ervin Mozetič) je tudi pomemben poudarek o tem, kako se ljubi in premaguje zlo, da bi živeli resnično ljubezen in prerastli sebičnost.

       »MI, KO SMO RANJENI ZARADI ŽALITVE ALI ZAVRNITVE, POGOSTO ZAČNEMO KUHATI NEZADOVOLJSTVO, ZAMERO IN SOVRAŠTVO. BOG PA, MEDTEM KO TRPI ZARADI NAŠE SEBIČNOSTI, NADALJUJE S POBUDO, GRE NAPREJ IN PRIPRAVLJA DOBRO CELO TISTEMU, KI MU POČNE HUDO. SAMO TAKO SE LJUBI, SAMO TAKO SE PREMAGA ZLO. DANES NAS TA BOG, KI NIKOLI NE IZGUBI UPANJA, VABI DA BI DELALI KAKOR ON, ŽIVELI RESNIČNO LJUBEZEN, PRERASTLI SEBIČNOST.«

       Odgovori
9. Janez says:

   19. avgusta, 2021 at 19:03

   Papež Frančišek: Potrpežljivo Božje Usmiljenje do ljudi
   Božje usmiljenje! Kako lepa je ta verska resnica za naše življenje. V evangeliju po Janezu (Jn 20,19-28) doživi apostol Tomaž izkušnjo Božjega usmiljenja, ki ima Jezusov obraz, obraz vstalega Jezusa. Tomaž ne verjame, ko mu apostoli povedo: »Gospoda smo videli.« Ne zadošča mu Jezusova napoved: tretji dan bom vstal. Hoče videti, hoče položiti prst v rane od žebljev in položiti roko v njegovo prebodeno stran. Verovati pomeni zaupati in verjeti, ne da bi stvari videli in se jih dotaknili kot Tomaž.

   In kako se odzove Jezus? S potrpljenjem: trmastega dvomljivca ne zapusti. Milosten je in strpnen. Nevernemu Tomažu podari teden dni, ne zapre mu vrat, temveč čaka. In Tomaž spozna svojo revščino, svojo malovernost: »Moj Gospod in moj Bog.« S tem preprostim vzklikom, polnim vere, odgovori na Jezusovo potrpežljivost. Prepusti se Božjemu usmiljenju, ki ga vidi pred sabo v ranjenih rokah in nogah, odprti strani in spet zaupa: postal je nov človek, ne več neveren, ampak veren.
   Pa poglejmo še Petra: trikrat zataji Jezusa ravno takrat, ko bi mu moral najbolj stati ob strani. Ko se dotakne dna, sreča njegov pogled, ki mu potrpežljivo, brez besed govori: »Ne boj se svoje slabosti, Peter, zaupaj vame.« In Peter dojame, čuti Jezusov ljubeči pogled in joče. Kako lep je ta Jezusov pogled – kako nežen! Bratje in sestre! Nikoli ne izgubimo zaupanja v potrpežljivo Božje usmiljenje!

   Pomislimo na učenca na poti v Emavs: žalostnih obrazov korakata v prazno, brez upanja. A Jezus ju ne zapusti: spremlja ju na poti, in ne samo to! Potrpežljivo jima razlaga Pisma, ki govorijo o njem, in se jima pridruži pri mizi. To je slog Boga: ni nestrpen kot mi, ki pogosto hočemo vse in takoj, tudi ko gre za ljudi. Bog potrpi z nami, ker nas ljubi, in kdor ljubi, razume, upa, vzbuja zaupanje, ne zapušča, ne podira mostov, zna odpuščati. Bog nas čaka, tudi ko se od njega oddaljimo. On ni nikoli daleč, če se vrnemo nas objame. (7. aprila 2013)

   ČUK, Silvester (Papež Frančišek spodbuja) Ognjišče, 2018, leto 54, št. 4, str. 29.

   Addendum: dodatek iz Vera v usmiljenega Boga (Pater dr. Viljem Lovše)
   Pravite, da ključno vlogo v vašem pogledu na svet še vedno ali pa vedno bolj igra vera v usmiljenje Boga. Psalmist pravi: »On odpušča vso tvojo krivdo, ozdravlja vse tvoje bolezni, iz jame rešuje tvoje življenje, krona te z dobroto in usmiljenjem.« Sliši se kot nekaj neresničnega in nedostopnega. Ampak vi pravite, da to resnično živite. Kako?

   Povzetek iz intervjuja s preizkušano ženo iz Dotik usmiljenja na Iskreni.net
   Zame je temelj vere sprejeti Božje usmiljenje. Da bi ga lahko sprejela moram najprej sebe prepoznati kot grešnico in nepopolno. Pomaga spoznanje, kaj prinese izvirni greh…se pravi, kje hočem biti kot Bog. Ego je zelo močan in njegovo umiranje je boleče. Ampak ni druge poti, če hočem dati več prostora Bogu, moram umreti sebi in se manjšati, da on raste. V nas je velik strah, da bomo s tem kar izgubili sebe. To je velika laž, kajti bolj ko sem v skladu z Božjo voljo, bolj sem uresničena. V tem procesu gre tudi za spuščanje nadzora in krepitev zaupanja, da Gospod vodi moje življenje, mojo edinstveno zgodbo in da sem del veliko večje, Božje zgodbe odrešenja. V naši zahodni, potrošniški družbi je veliko odvisnosti. Ko pri sebi to prepoznam, oziroma mi Bog v svojem usmiljenju pokaže, kje sem še v sužnosti ali malikovanju, vstopim v proces osvobajanja. Največji dar Božjega usmiljenja najdem v Kristusu. Sama ne zmorem, zlo me presega, zato sem potrebna odrešenja, da se zanesem na to, da je Kristus že zmagal. On mi ljubeče pokaže na moje grehe, ko jih prepoznam v srcu in se jim odpovem, pa jih vzame na svoje rame. Ta neskončna, potrpežljiva nežnost vsemogočnega Boga me vedno gane. V ljubezni dopusti čas, ki ga potrebujem, da dozorim k spoznanju in se odpovem slabemu, ki ga delam. To je vseživljenjsko dogajanje, vse do umiranja, kjer se ta proces bistveno pospeši. In to velja za nas vse, ne samo zame, zato me nagiba k temu, da se trudim biti tudi jaz potrpežljiva ob napakah ali grehih drugih. V meni prebuja usmiljenje do drugega v smislu, ni še njegov čas, da prepozna, da se tu odmika od Boga. Seveda je prav, da opozorim na slaba dejanja ali besede, ampak le če zmorem to po vzoru Boga, usmiljeno v ljubezni. Drugače je učinek ravno nasproten; jeza, odpor, zamera in seveda tudi zanikanje ter tako s tem naredim samo škodo.

   »Kako veliko je Gospodovo usmiljenje, njegovo odpuščanje tistim, ki se obračajo nanj!« (Sir 17,29)

   Božje Usmiljenje ne preneha in nadaljuje kot SONCE, KI VEDNO SVETI. Vendar tudi sonce ne prodre tja, kjer so zazidali okna IN SE ZAGRADILI PRED SVETLOBO. Tomaš Špidlik

   Odgovori
10. Miro says:

    19. avgusta, 2021 at 14:40

    MORALNO DOBRO DEJANJE PREDPOSTAVLJA OBENEM DOBROST PREDMETA, NAMENA IN OKOLIŠČIN, SLAB NAMEN PA POKVARI DEJANJE, ČETUDI JE PREDMET SAM V SEBI DOBER

    Priporočimo se Svetemu Duhu s prošnjo, naj nas ob branju in premišljevanju Katekizma katoliške Cerkve uvaja v skrivnosti vere, upanja in ljubezni do Boga in sočloveka.

    Molimo:

    Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
    vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
    Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
    prenovil boš obličje zemlje.

    Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
    razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
    bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
    vselej radi sprejemali njegove spodbude.
    Po Kristusu našem Gospodu. Amen

    DOBRA IN ZLA DEJANJA

    1755 Moralno dobro dejanje predpostavlja obenem dobrost predmeta, namena in okoliščin. Slab namen pokvari dejanje, četudi je predmet sam v sebi dober (na primer moliti in se postiti, “da bi me ljudje videli”).

    Predmet izbire (odločitve) more sam zase pokvariti celoto delovanja. Obstajajo konkretna ravnanja – na primer nečistovanje – pri katerih je vedno zgrešeno, če jih izberemo; kajti izbrati jih vsebuje nered volje, se pravi nravno zlo.

    Več o tem na:
    http://www.marija.si/gradivo/kkc/ii-dobra-in-zla-dejanja/

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

    Odgovori