Članki za dušo

15.017 Responses to Članki za dušo

1. Miro says:

   25. avgusta, 2021 at 18:12

   JEZUS NE PRENAŠA HINAVŠČINE IN FARIZEJE POGOSTO IMENUJE HINAVCI, POBELJENI GROBOVI. NE GRE ZA ŽALITEV, TO JE RESNICA. NA ZUNAJ SI POPOLN, CELO POŠKROBLJEN S PRAVILNOSTJO, A ZNOTRAJ SI NEKAJ DRUGEGA … – BODIMO PAZLJIVI IN VARUJMO SE PREPRIČANJA O POPOLNOSTI. VARUJMO SE LJUDI, TUDI KRISTJANOV, KI SE KAŽEJO TAKO ZELO POPOLNI. BODITE PAZLJIVI. TAM NI BOŽJEGA DUHA. MANJKA DUH SVOBODE. BODIMO PAZLJIVI TUDI PRI SEBI, KAJTI VSE TO NAS MORA VODITI V RAZMISLEK O NAŠEM ŽIVLJENJU …

   IZ SVETEGA EVANGELIJA PO MATEJU (Mt 23,27-32)

   Gorje vam, pismouki in farizeji, hinavci, ker ste podobni pobeljenim grobovom, ki se na zunaj zdijo lepi, znotraj pa so polni mrtvaških kosti in vsakršne nečistosti. Tako se tudi vi na zunaj kažete ljudem pravične, znotraj pa ste polni hinavščine in nepostavnosti. Gorje vam, pismouki in farizeji, hinavci, ker zidate grobnice prerokov in krasite spomenike pravičnih ter govorite: ›Če bi mi živeli v dneh naših očetov, ne bi sodelovali z njimi pri prelivanju krvi prerokov.‹ Tako spričujete sami proti sebi, da ste sinovi tistih, ki so umorili preroke. Le dopolníte mero svojih očetov!

   https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Mt+23%2C27-32&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

   RAZLAGA BOŽJE BESEDE (Ervin Mozetič)

   Jezus ne prenaša hinavščine in farizeje pogosto imenuje hinavci, pobeljeni grobovi. Ne gre za žalitev, to je resnica. Na zunaj si popoln, celo poškrobljen s pravilnostjo, a znotraj si nekaj drugega. Hinavska drža prihaja od velikega lažnivca, hudiča. On je veliki hinavec in hinavci so njegovi dediči.

   Hinavščina je jezik hudiča, je jezik zla, ki vstopi v naše srce in ga poseje hudič. Ni mogoče živeti s hinavskimi ljudmi, a ti obstajajo. Jezusu pa je všeč razkrinkati hinavščino. On ve, da ga bo ravno ta hinavska drža privedla v smrt, kajti hinavec ne razmišlja, ali uporablja upravičena sredstva ali ne, gre dalje. Obrekovanje? ‘Obrekujmo’. Lažno pričevanje? ‘Poiščimo lažno pričo.’

   Kdo bi lahko ugovarjal, češ da pri nas ni takšnega hinavca. A to je napačno razmišljanje.

   Hinavski jezik, ne bom rekel, da je nekaj normalnega, a je običajen, je vsakdanji. Kazati se na en način in biti na nek drug. V boju za moč, na primer, zaradi zavisti in ljubosumja se kažeš na en način, znotraj pa je strup, ki ubija, kajti hinavščina vedno ubija, vedno, slej ali prej ubije.

   Od takšne drže je treba ozdraveti. A kaj je zdravilo. Odgovor je povedati resnico pred Bogom. Pomeni obtožiti samega sebe. Mi se moramo naučiti, da sebe obtožimo: ‘To sem storil, tako mislim, zlobno … sem zavisten, rad bi uničil tistega …’ Kar je notri, naše, in to povedati pred Bogom. To je duhovno urjenje, ki ni splošno, ni običajno, a se v njem trudimo: obtožiti sami sebe, videti se kot grešniki, v hinavščini hudobnosti, ki je v našem srcu. Kajti hudič seje hudobnost. In reči Gospodu: ‘Glej, Gospod, kakšen sem!’ In to povedati s ponižnostjo.

   Pismouki pa so izgubili to sposobnost, ravno zato, ker niso bili ponižni. In Potemtakem niso bili blizu ne ljudem ne Bogu. In ko je ta bližina izgubljena, potem se konča v življenjski nedoslednosti. Jezus je o farizejih hinavcih jasen: ‘Delajte, kar govorijo – saj govorijo resnico, a ne tistega, kar delajo.’ Dvojno življenje.

   Posebno grdo je videti kristjana z dvojnim življenjem – to je rana v Cerkvi.. Veliko je načinov dvojnega življenja. Jezus je do njih zelo trd.. Zato pravi: ‘Ste kot pobeljeni grobovi.’ Zelo lepi po nauku, od zunaj. A znotraj gnili. Takšen je konec ljudi, ki niso blizu Bogu v molitvi in ne ljudem s sočutjem.

   Nič drugače ni s farizejskim leporečenjem. Še tako lepe besede pokvarjenega človeka niso lepe. Ljudje nismo sestavljeni iz dveh kosov. Kar je v srcu, je tudi na jeziku, pa če se še tako pretvarjamo. Jezus graja farizeje, ker govorijo eno, delajo drugo, skrbijo za lep videz in lep nauk, živijo pa za lastno korist. Jezus ve, da to vodi v obsodbo Resnice, vse do križanja! Le jasna beseda, ki izziva k streznitvi in odločitvi, lahko pomaga k spremembi. Tako lahko zaključimo z Jezusovim pozivom: »Vaš govor naj bo ›da‹, ›da‹, ›ne‹, ›ne‹; kar je več kot to, je od hudega.«

   Jezus nam svetuje, naj svojo dušo odpremo za ljubezen ter vanjo spustimo milost. Kajti rešenje je zastonjski Božji dar. Nihče ne reši samega sebe, nihče. Nihče ne reši samega sebe niti s praksami teh ljudi.

   Bodimo pazljivi in varujmo se prepričanja o popolnosti. Varujmo se ljudi, tudi kristjanov, ki se kažejo tako zelo popolni. Bodite pazljivi. Tam ni Božjega Duha. Manjka duh svobode. Bodimo pazljivi tudi pri sebi, kajti vse to nas mora voditi v razmislek o našem življenju. Ali gledam samo zunanjost? Moje srce pa se ne spremeni? Ali ne odprem svojega srca za molitev, za svobodo molitve, za svobodo miloščine, za svobodo del usmiljenja?

   Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

   Božje usmiljenje, v spreobrnjenju grešnikov, zaupamo vate!
   Božje usmiljenje, tolažba in blagor vsem, ki so skesanega srca, zaupamo vate!
   Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!

   Odgovori
   • Miro says:

     25. avgusta, 2021 at 18:22

     IZ IZBRANIH MOLITEV SVETE FAVSTINE KOWALSKE (kapitelj.com)

     MOLITEV ZA GREŠNIKE – 1

     Bog velikega usmiljenja, ki si nam blagovolil poslati svojega edinorojenega Sina kot največji dokaz nepojmljive ljubezni in usmiljenja, ti ne zavračaš grešnikov.

     S svojim nepojmljivim usmiljenjem si jim odprl zaklad, iz katerega lahko črpajo v izobilju ne le opravičenje, ampak vsakršno svetost, ki jo duša lahko doseže.

     Oče velikega usmiljenja, hrepenim po tem, da bi se vsa srca z zaupanjem obrnila k tvojemu neskončnemu usmiljenju.

     Nihče se ne opraviči pred teboj, če ga ne bo spremljalo tvoje nepojmljivo usmiljenje. Ko nam odkriješ skrivnost svojega usmiljenja, bo večnost prekratka, da bi se ti za to primerno zahvalili (1122).

     MOLITEV ZA GREŠNIKE – 2

     Jezus, kako pomilujem uboge grešnike. Jezus, podari jim kesanje in obžalovanje, spomni se svojega bridkega trpljenja!

     Poznam tvoje neskončno usmiljenje, ne morem sprejeti tega, da bi se pogubila duša, za katero si toliko trpel.

     Jezus, daj mi duše grešnikov, naj se tvoje usmiljenje odpočije v njih. Vzemi mi vse, le duše mi daj!

     Želim biti daritvena hostija za grešnike, lupina telesa naj skriva mojo žrtev, saj je tudi tvoje presveto Srce skrito v hostiji, čeprav si živa žrtev. Vsak trenutek ti želim zadoščevati za uboge grešnike (…). Moj Stvarnik in Oče velikega usmiljenja, vate zaupam, ker si dobrota sama (908).

     O BOŽJEM USMILJENJU več na:

     http://www.sticna.com/Dnevnik_Svete_Favstine_Kowalske.pdf

     Odgovori
2. Janez says:

   25. avgusta, 2021 at 13:20

   NOVA EVANGELIZACIJA NAJ POMAGA PRENOVITI LJUDI IN SVET
   Marko 16, 15 Rekel jim je: »Pojdite po vsem svetu in oznanite evangelij vsemu stvarstvu«!

   Temeljna naloga nove evangelizacije je, oznanjati svetu veselo novico o razodetju Boga v Jezusu Kristusu in vabiti k spreobrnjenju in k veri. Vera naj pomaga k Ljubezni, Dobroti in Usmiljenju med ljudmi in je osebno srečanje z Jezusom Kristusom. Verovanje zadeva Osebo in Resnico. Človek, ki se vključuje v proces evangelizacije, postopoma spreminja svoje mišljenje, življenje in način sobivanja z drugimi ter z Dobroto in Usmiljenjem pomaga k boljšemu svetu z širjenjem Nauka o Jezusu Kristusu in Evangeliju med ljudi. Evangelizacija tako ni samo stvar procesa Cerkve kot institucije in duhovnikov, ampak vsakega človeka, vernika, ki je iskren in pravičen Vernik v Kristusa Odrešenika in Učenika. Pomenljive so papeževe besede, ko spregovori o novi evangelizaciji in o novih evangelizatorjih. Za izhodišče papež vzame svetopisemske besede: »Kdorkoli bo klical Gospodovo ime, bo rešen. Toda kako naj ga kličejo, če niso verovali vanj? In kako naj verujejo, če niso slišali o njem? In kako naj slišijo o njem, če ni oznanjevalca? In kako naj oznanjajo, če niso bili poslani? Kakor je pisano: Kako lepe so noge tistih, ki prinašajo veselo oznanilo o dobrih rečeh.« (Rim 10,13–15)

   Naloga kristjanov je, da vedno znova poudarjamo in opominjamo sebe in druge, da je ena od najosnovnejših resnic o Bogu – to je, da želi biti Bog aktiven sodelavec v človeških življenjih in da je že naveličan tega, da mora biti le povprečen opazovalec. Kristjan je po svoji naravi Cristophoros (gr. Χριστόφορος) ali Kristonosec, ki prinaša Božjo Ljubezen in Usmiljenje med ljudi. Novi evangelizatorji smo tako kot misijonarji in apostoli vsi kristjani, ki verjemo v Kristusa: od duhovnikov, posvečenih, pa vse do laikov, ki smo vsi udje Kristusove Cerkve. To so pomembni koraki, ko prehajamo od enega načina razmišljanja, to je, da so evangelizatorji samo »izbrani«, pa vse do spoznanja, da smo vsi poklicani in odgovorni k širjenju Božje Besede in Vere v Jezusa Kristusa med ljudi v svet. Izraz nova evangelizacija kaže na potrebo po prenovljenem načinu oznanjevanja Cerkve Ljudem Dobre Volje, posebno za tiste, ki živijo v današnjem kontekstu, v katerem so močno vidne posledice razvoja ateizma in/ali sekularizacije tudi v deželah s krščansko tradicijo. Evangelij je vedno novo in Veselo Oznanilo Odrešenja Ljudem, ki ga je prinesel Kristus, da bi bil človek deležnik Božje skrivnosti in njegovega življenja Ljubezni, Usmiljenja, Odpuščanja in Odrešenja tako, da da bi ljudem prinašali Kristusovo Luč in ljudem omogočili kot misijonarji in apostoli krščanske Vere prihodnost upanja. To je zanesljivo in močno in pomaga ljudem ter jih odrešuje, da so boljši ljudje in kristjani ter pripomoremo k prihodu Božjega kraljestva med nas!. Dejstvo, da je Cerkev v tem času poklicana k novi evangelizaciji, pomeni, naj okrepi svoje misijonsko in apostolsko poslanstvo, da bi se mogla v polnosti odzvati Gospodovemu klicu. Uspešne evangelizacije si ne moremo predstavljati brez dobrega poznavanja sveta, v katerem živimo, brez dobrih evangelizatorjev, ti pa lahko postanejo dobri samo, če so dobri in pravični v srcu, ki goreče ljubijo Boga tako, da so ljudje evangelija, Jezusovih Naukov in krščanskih vrednot Vere, Molitve, Ljubezni, Odpuščanja, Usmiljenja in Dobrote, ki prinašajo Ljudem Upanje in Božjo Luč Odrešitve z zgledom in globoko Vero v Boga. In smisel življenja je prihod Božjega kraljestva Usmiljenja, Dobrote, Odrešenja in Ljubezni na svet med ljudmi, da bi bili vsi boljši ljudje in boljši kristjani in s pravičnim krščanskim življenjem, delo, služenjem, Vero in molitvijo Slavili Boga! Ne moremo biti dobri kristjani če nismo dobri ljudje! In Bodimo podobni Kristusu, ki je Dobrota, Usmiljenje in Ljubezen!

   MOLITEV K BOGU ZA BOLJŠI SVET
   Božja Večnost, Enost, ki nam poješ v tišini in nas učiš po drugih.
   Odločno in modro prosim vodi moje korake.
   Naj uvidim Božjo Voljo in vse Božje nauke, ko stopam v življenje.
   In častim namen vseh stvari, ki so v naravi po Tvoji Dobroti Gospod.
   Pomagaj mi, da se spoštljivo dotikam vsega, kar srečam in uporabljam.
   Da vedno govorim in gledam ljudem iskreno v oči Jezusa in Matere Marije.
   Naj raje tiho opazujem, ne sodim, saj potrebujem milost razumevanja in razsvetljenje pomena in smotra.
   Naj raje pomagam, kot da bi kritiziral in se pritoževal.
   Naj bom raje veder in nasmejan kot žalosten in zamorjen, ker imam Odrešenika, ki mi stoji ob strani.
   Naj raje raje podam ljudem upanje in optimizem ter nakažem kakšne možne rešitve,
   kot da nasujem sogovornikom le svoje pametne modrosti in probleme.
   Naj ne škodujem in naj prinesem in ljudem pustim glasbo tišine gozda
   in ptičjega petja mir in vso naravno lepoto,
   kot da le oddidem in pustim ljudi da tavajo in begajo naprej.
   In ko se vrnem nazaj med ljudi, naj se krožna pot življenja strpnosti
   in dobrote sklene in spirala upanja razširi naprej,
   da bosta molitev in Vera ter Božja Pomoč vzajemno pomagale
   meni in bližnjim ter osmislila vsem ljudem dobre volje naša življenja. Amen.

   Ob Tebi Bog in naš Odrešenik zmorem več in vse, ker mi daješ moč, in ta moč se pretaka med nama in gre kot pozitivna nesnovna energija naprej. Povem Ti lahko vse in vem, da tudi Ti meni lahko poveš čisto vse. Včasih si dava vzajemno še vedno več drug drugemu. In ljubezen je, ki premaga vse, kar življenje prinese in odnese. In v duši vlada mir in spokojnost. Bogat sem, ker imam vse to. S Teboj premorem vse kar potrebujem. Bogu Čast in Slava Vekomaj. Amen.

   Addendum
   O Bog, daj mi moč, da sprejmem tisto, česar ne morem spremeniti, daj mi pogum, da spremenim tisto, kar lahko spremenim in daj mi modrost, da razlikujem to dvoje! — Sv. Frančišek Asiški

   Pripravite Gospodovo pot, zravnajte njegove stèze! In vse človeštvo bo videlo, kako naš Bog rešuje. Aleluja.
    

   Odgovori
3. Janez says:

   25. avgusta, 2021 at 13:12

   Pridiga nadškofa Alojzija Cvikla na 4. svetovni dan ubogih 16. 11. 2020: »Ponudi svojo roko siromaku«
   Iz svetega evangelija po Mateju (Mt 25,14-30) »V malem si bil zvest, čez veliko te bom postavil. Vstopi v veselje svojega gospodarja!« (Mt 25,21)
   Današnja prilika ni prilika v klasičnem pomenu, gre bolj za napoved: »Tako bo, tako se bo zgodilo!« (Mt 25,14).
   Talent je bila mera za težo, vrednost talenta pa zelo velika. S tem bogastvom se je dalo lepo živeti kar nekaj let. S tem želi Jezus podčrtati, kako velik je Bog Oče v svoji dobroti in svojem usmiljenju. Navadno, ko poslušamo razlago o talentih, se želijo podčrtati naše sposobnosti in darovi, pa čeprav, kot božji dar. Prilika jasno pove, da se je gospodar odpravljal na dolgo potovanje in je zato izročil svoje premoženje svojim služabnikom. Prilika tudi pove, da je razdelil talente vsakemu po njegovih zmožnosti.

   Kateri darovi so mišljeni kot talent?
   Na prvem mestu je božje kraljestvo, ki ga Jezus oznanja in prinaša; to je božje usmiljenje, ki je neskončen dar namenjen nam grešnikom. Ta dar je zastonjski in je namenjen nam, da bi postali novi ljudje, v katerih se pretaka božje življenje. Bog nam ta dar podarja, da bi med nami bilo vedno bolj vidno božje kraljestvo.Ta dar me vedno odpira za skupnost, za bližnjega. Božje kraljestvo, to božje življenje, je vedno občestveno življenje, je nekaj, kar me odpira za bližnjega in me z njim povezuje. To je sad, ki da Gospodar želi najti na koncu, ko se vrne, želi ga imeti, kot sad mojega prizadevanja in sodelovanja. Talent, ki ga gospodar zaupa, predstavlja poslanstvo, ki je zaupano vsakemu izmed nas. Vsako življenje ima smisel. Gospodar, ki ga Jezus opiše, ne pričakuje uspeh, ampak odgovornost v zaupanem poslanstvu. Ta odgovornost osmisli moje življenje. Jezusova logika se razlikuje od logike v kateri mi danes živimo, ko se vrednost meri po tem, kaj imaš in kaj si dosegel. Za Jezusa je življenje samo po sebi vrednota in zato nas vabi, da se ne utrudimo v rasti in zorenju tega življenja, kajti to nas osrečuje. Talent je bil podarjen meni, kot posamezniku, podarjen mi je zato, da postanem človek občestva, Cerkve. To, kar sem prislužil s podarjenim talentom je to, da sem postal človek za druge. To je pot, ki vodi v odrešenje. Zadnji služabnik tega ni bil sposoben. V njem je prevladal strah in misel, da Bog od nas zahteva nekaj nemogočega.

   Njegov problem je bil v tem, da ni bil sposoben narediti koraka k drugemu, da ni postal človek občestva, z drugo besedo ni vstopil v logiko božjega kraljestva. Papež Frančišek v Poslanici za 4. svetovni dan ubogih z naslovom: »Ponudi svojo roko siromaku«, ugotavlja, da se ne moremo dobro počutiti, kadar je nek član človeške družine odrinjen v ozadje in postane senca. Ponujena roka temu človeku pomeni, da je v nas sposobnost za dejanja, ki življenju dajejo smisel. Ponuditi roko pomeni znamenje, ki neposredno spominja na bližino, na solidarnost, na ljubezen. Papež nadaljuje: »V teh mesecih, ko je svet preplavil virus, ki prinaša bolečino in smrt, obup in zmedo, smo lahko videli veliko ponujenih rok, kot je ponujena roka zdravnika, bolniške sestre, tistih, ki delajo v administraciji, ponujena roka prostovoljca, ponujena roka duhovnika, redovnika ali redovnice…. Te ponujene roke so kljubovale kljub okužbi in strahu, samo, da bi tem, ki so v preizkušnji, nudile oporo in tolažbo«.

   Papež pravi, da je »čas, ki ga preživljamo, ugoden čas, ko moramo spet začutiti, da potrebujemo drug drugega, da smo odgovorni za druge in svet…« Papež Frančišek izpostavi tudi odnos tistih, »ki imajo roko v žepu in jih ne gane revščina, ki so je pogosto sami krivi.« To so ljudje, ki so pripravljeni narediti vse za svojo kariero, slavo, bogastvo. Da to dosežejo, so pripravljeni pohoditi ljudi ob sebi, zanemariti družino, izdati prijatelja. Tako komolčarji postanejo groza za ljudi okoli sebe. Dar, ki so ga prejeli, je za druge nesreča, zanje pa le ambicija, ki pa v globini srca ne osreči niti njih samih. Papež Frančišek zaključi svojo poslanico z mislijo, da smoter vsakega našega dejanja ne more biti nič drugega kot ljubezen. To je cilj, proti kateremu smo usmerjeni, in nobena stvar nas ne more odvrniti od njega. Ta ljubezen je podelitev, predanost in služenje, začenja pa se z odkritjem, da smo najprej sami ljubljeni in prebujeni za ljubezen. Smoter se pojavi v trenutku, ko se otrok sreča z maminim nasmehom in začuti, da je ljubljen zgolj zaradi tega, ker obstaja. Tudi nasmeh, ki ga izmenjamo z ubogim, je izvir ljubezni in omogoča, da živimo v veselju.« Če dar, ki sem ga prejel, postavim v službo bližnjega, skupnosti, Cerkve, lahko obrodi svoj sad. S tem ne bom nič izgubil, obratno, z veseljem v srcu bom čutil, kako sem podarjeni dar izkoristil in s tem osmislil svoje življenje. Prilika o talentih naj vse nas spodbudi, da bomo znali biti za vse darove hvaležni, jih odgovorno živeti v pozorni drži do bratov in sester.
   Amen.

   Msgr. Alojzij Cvikl DJ
   Mariborski nadškof metropolit in
   podpredsednik SŠK

   Dodatek: skrajšane misli patra Marka Ivana Rupnika v premislek

   Tlačiti in siliti človeka nekritično v neke kalupe in formule duhovnosti ni duhovno. Potrebna je Milost in Dobrota, da postanejo plodna tla in da se odpre duša in srce človeka za Boga. NIČ NE GRE NA SILO. Bog je Usmiljenje in Dobrota, ki časka in vabi Človeka k Sebi. Posebno takrat je prenagljeno, ko nima temelja v Božji Milosti in v Živi Stvarnosti, ko to ni Božja Volja in Božji Načrt in ko človek še ni zrel in pripravljen, vendar hoče preseči trenutno stanje. Vse dozori in takrat je pravi čas, ki ga bo blagoslovil Gospod. Ker bo človeku, ki ga nagovarjajo neki človeški kalupi in formule, le s težavo pomagalo k boljšemu in pristnejšemu življenju. Duhovno življenje, ki je Notranja Resničnost, po Božji Milosti in Usmiljenju je namreč Življenje prav zato, ker izhaja iz Njega in se dotika po Božji Volji človeka kot Žive Osebe. Zato naj si vedno prizadevam, da bi poslušal in ohranjal srce in dušo v ponižni Bogaboječi Drži, v molitveni prošnji in v Učljivem položaju in prositi Boga MIlosti, da bi slišal in uresničeval vedno znova NJEGOVO RESNICO in da bi se SRCE VEDNO UČILO PRAVIČNOSTI, DOBROTE IN LJUBEZNI, ki je najvišja Božja Zapoved.

   Božja Pomoč in Usmiljenje Ostani Vedno z Nami Vsemi!

   Odgovori
   • Janez says:

     25. avgusta, 2021 at 13:18

     Ojej, kako sem neroden. Oproščam se za pomoto in dvakratni vnos čudovite pridige g. nadškofa Alojzija Cvikla. Kdor dela greši. BVB. Janez

     Odgovori
4. Miro says:

   25. avgusta, 2021 at 12:51

   MISEL SVETNICE O VESELJU

   »OHRANITE VESELJE LJUBEČEGA BOGA, LJUBEČEGA JEZUSA V SVOJEM SRCU IN RAZDELITE TO VESELJE Z VSEMI, KI JIH SREČATE.« (sv. Mati Terezija)

   Božje usmiljenje, ti veselje in neizmerna radost vseh svetih, zaupamo vate!
   Sv. Mati Terezija, prosi za nas!

   Odgovori
5. Janez says:

   25. avgusta, 2021 at 12:33

   Molitev za osebni odnos z Gospodom
   Jezus te želi obvarovati, da bi lahko bil napolnjen s Svetim Duhom.
   Če še nikoli nisi povabil Jezusa, princa Miru in Ljubezni, da bi bil tvoj Gospod in Odrešenik,
   stori to sedaj. Zavzeto moli naslednjo molitev,
   in če si zares odkrit, boš začutil novo življenje v Kristusu. Amen.

   Bog Oče,
   ti si tako zelo ljubil svet, da si dal svojega
   edinorojenega Sina,
   da bi umrl za naše grehe,
   da bi mi verovali vanj in bi ne bili pogubljeni,
   ampak bi imeli večno življenje.
   Tvoja beseda nam govori,
   da smo odrešeni po
   milosti z vero vate, ki je tvoj dar.
   Sami si ne moremo pridobiti odrešenja.
   Verujem in izpovedujem,
   da je Jezus Kristus, tvoj Sin, odrešenik sveta.
   Verujem, da je zame umrl na križu,
   kamor je nesel vse moje grehe.
   Tako je plačal ceno zanje.
   Verujem z vsem srcem in vso dušo,
   da si ga Ti Bog Oče obudil od mrtvih. Amen.

   Joyce Meyer Exodus Martibor: Odkrito o osamljenosti

   Molitev in blagoslov
   Sedaj bi rada molila za vas in vas obogatila z opogumljajočimi besedami:
   Bog Oče, v Jezusovem imenu prihajam k tebi,
   saj si ti pričujoč v njem.
   Prosim te za milost in usmiljenje.
   Prosim te za osebo, ki je potrta, žalostna, bolna in/ali notranje duhovno ranjena.
   Prosim te, da Sveti Duh pride prav sedaj na to osebo in jo začne tolažiti.
   Božja beseda pravi, da si zdravnik žalostnih in zlomljenih src.
   Ti so obljubil, da boš s svojimi ranami zacelil naše odrgnine.
   Zremo vate, Gospod, kajti ti si resnična pomoč
   V tistih trenutkih, ko te potrebujemo.
   Obljubil si, da boš dal osamljenim in zapuščenim pomoč, tolažbo in družine.
   Prosim te, da storiš po svoji besedi.
   Daj temu svojemu otroku prijatelja in družino, ki bo skrbela zanj.
   Sveti Duh, pomagaj tej osebi, da bo storila svoj korak v veri
   in bo gradila novo življenje v Tvoji Božji Milosti in Dobroti.
   Prosim te za to osebo, da se bo miselno, fizično in duhovno razvila. Amen.

   Božji otrok, verjamem, da Sveti Duh prav sedaj deluje v tebi.
   Ostani z upanjem in Miru v Srcu določen čas v Božji bližini,
   da ti lahko pomaga. Naj se besede, ki sem jih delila z vami, usidrajo v njem.
   Medtem ko čakaš nanj, zaupaj, da bo lahko deloval v tebi. Amen.

   Joyce Meyer na Exodus Maribor: Odkrito o osamljenosti

   1 Krn 8,45: Poslušaj v nebesih njihovo molitev in prošnjo in ravnaj z njimi pravično!

   Odgovori
   • Janez says:

     25. avgusta, 2021 at 13:27

     Notranje rane Ognjišče, odgovor pripravil upokojeni nadškof RKC Maribor dr. Marijan Turnšek

     V vsakem primeru pa je prav poudariti, da je zadnji zdravnik in zdravilo Jezus Kristus. Zato je osnovni korak ozdravljanja notranjih ran v tem, da se človek sam, ali pa mu kdo pri tem pomaga, v vsej iskrenosti bliža Kristusu in mu izroča ter odpira določeno duhovno rano in ga vabi, naj vstopi vanjo.

     Za zdravljene telesnih in duševnih bolezni imamo zdravnike, zdravila in bolnice. Ko pa je bolan duh, to pomeni, ko smo: jezni, ljubosumni, leni, nečimrni, oholi, preklinjamo, preziramo druge, sovražimo, delujemo agresivno (navzven ali navznoter) itd., tedaj potrebujemo drugačno zdravilo. Jezus je prišel, da nas osvobodi in ozdravi – duhovno ozdravi, kar pa lahko kdaj potegne za seboj tudi duševno in telesno ozdravljenje. Ko je Jezus zdravil telesne in duševne bolezni, je to delal iz sočutja. To je bilo vidno znamenje, da je prišlo Božje kraljestvo. Toda vsakokrat je rekel ljudem, naj o tem nikomur ne govorijo. Ko pa je ozdravljal na duhovnem področju, npr. ko je izganjal demone, je rekel: »Vrni se domov in pripoveduj, kaj vse ti je storil Bog« (Lk 8,39). Torej je bilo to slednje pomembnejše. Če bi Jezus zdravil samo telesne in duševne bolezni, bi kljub temu ostala greh in zlo v ljudeh in ne bi bili odrešeni. Jezus ni prišel popravljat starega sveta – ampak ustvariti nov svet, prenovljeni svet v duhovnem pomenu. Z njegovim vstajenjem je ustvarjen novi svet že na tem svetu. Ta naš sedanji svet bo razpadel, nima druge končne perspektive – in tedaj bosta prišla novo nebo in nova zemlja. Z Jezusovim vstajenjem se je začelo tudi novo stvarjenje. Sveti Duh deluje v nas. Vse trpljenje in vse zlo je zaradi greha. Torej je razumljivo, da bosta naša psiha in naše telo zdrava, ko se osvobodimo vsakega zla. Na področju duha se nahajajo vzroki bolezni. Ko se je človek uprl Bogu, ko sta se Adam in Eva odločila proti Bogu, je človek zaživel ločeno od njega. Življenje se je odcepilo od svojega izvira, zato ne teče več, marveč usiha. Torej človek, ki sovraži Boga ali mu ni mar zanj in se od njega življenjsko oddaljuje, duhovno životari ali celo ne živi več, funkcionira samo njegovo telo in duševnost. Takšnega človeka je prišel Jezus rešit, mu vrniti življenje.
     Začetek zdravljenja duha je vera, da so vse besede Svetega pisma zdravilne. Ko Jezus pravi: »Odpusti«, to ni samo moralno načelo, ampak je tudi zdravilo. Ko odpuščamo, se namreč osvobajamo jeze. Ta razdira naše telo in psiho. Naše telo tedaj ne funkcionira več celovito in svobodno. Otrok, ki ne dobi dovolj ljubezni od svojih staršev, prebuja v sebi sovraštvo do staršev in bližnjih in v odnosu z njimi zapada v napetosti, krčevitosti … ki se zrcalijo tudi v organizmu. Ali, če vzamemo za primer neko povsem drugo področje: kdor se želi zares izpolniti v spolnosti, je ne sme uresničevati v grehu, saj v tem primeru ne more biti izraz ljubezni, čemur je po Božjem načrtu namenjena, zato poraja lahko strah pred ljudmi, pa tudi pred Bogom in povzroča mnogo drugih notranjih ran. Zaradi tega lahko nato trpita tako telo kot duša. Telo, ki je ustvarjeno za Gospoda, kot nas uči Sveto pismo, čuti, kadar človek ni v prijateljstvu z Bogom. Radost doživljamo samo, kadar živimo v soglasju z Božjim zakonom. Šele tedaj uživamo vse življenje iz globine duše in telesa. Svet je ustvaril Bog in ne hudič. Zato lahko samo Bog da radost in zadovoljstvo. Greh veliko obljublja, malo daje in vse vzame. Greh je vedno prevara, laž in smrt.
     Na osnovi teh nekaj osnovnih uvidov glede zdravljenja notranjih ran bi vam svetoval najprej osebno poglabljanje v molitev, ki je živ osebni pogovor in odnos z Jezusom Kristusom. Še posebej branje Svetega pisma nove zaveze, zlasti odlomke, v katerih Jezus ozdravlja in naroča svojim učencem, naj delajo isto kot on. Knjig, ki bi vam pri tem lahko pomagale, je že veliko tudi v slovenskem jeziku. Naj omenim samo eno, ki je napisana prav kot ‘priročnik’ ali če hočete kot ‘duhovna priročna lekarna’, ki jo lahko nosimo vedno seboj (v torbici kot aspirin). To je knjižica Tomislava Ivančića Molitev, ki zdravi (izdala skupnost Molitev in beseda – MiR Slovenija). Obstajajo pa tudi različne molitvene skupine, ki molijo na svojih srečanjih za ozdravljanje notranjih ran: ta molitev je lahko karizmatična (zlasti v okviru duhovnega toka Prenova v Duhu) ali pa gre za ozdravljanje po redni molitvi, kar imenujemo tudi hagioterapeja (pri nas boste to našli v okviru skupnosti Molitev in beseda – MiR Slovenija, ki izvaja tudi razna srečanja in seminarje po vsej Sloveniji – spletna stran: http://www.rkc.si/mir-slovenija/).

     Odgovori
6. Miro says:

   25. avgusta, 2021 at 12:22

   DANES GODUJE SVETA FAVSTINA KOWALSKA, VELIKA GLASNICA BOŽJEGA USMILJENJA!

   https://revija.ognjisce.si/revija-ognjisce/67-pricevanje/2203-sv-favstina-kowalska

   MISLI SVETE FAVSTINE KOWALSKE

   – Marija je moja učiteljica: ona me vedno uči, kako naj živim za Boga. Moj duh se razžarja v tvojem molku in ponižnosti, o Marija!

   – Usmiljeni Jezus, srh me spreletava ob misli, da bom morala dajati račun o svojem jeziku. V jeziku je življenje, pa tudi smrt. Včasih zagrešimo pravi umor – in imamo to še za majhno stvar?

   – Kar vidim dobrega pri drugih, me veseli, kot da bi bilo moje. Veselje drugih je moje veselje in trpljenje drugih je moje trpljenje.

   – Z molitvijo se duša oboroži za katerikoli boj; duša mora moliti. Duša mora moliti v katerem koli stanju. Samo z molitvijo prejmemo razne milosti.

   – Kako neskočno je Bog dober! Spremlja nas s svojo dobroto. Najpogosteje se zgodi, da mi Gospod podarja največje milosti takrat, ko jih sploh ne pričakujem.

   – Trpljenje je največji zaklad na zemlji – očiščuje dušo. V trpljenju spoznamo, kdo nam je pravi prijatelj. Prava ljubezen se meri s toplomerom trpljenja.

   – Ko prejemam Jezusa v svetem obhajilu; ga goreče prosim, naj ozdravi moj jezik, da bi z njim ne žalila ne Boga ne bližnjih.

   – Nihče naj ne dvomi, pa naj bo še tako beden: dokler živi, more vsak postati velik svetnik, kajti velika je moč božje ljubezni. Le mi ne smemo zavračati božjega delovanja.

   – Pomagaj mi, o Gospod, da bi bile moje oči usmiljene, da nikoli ne bi sumničila in ne sodila po zunanjosti, ampak iskala to, kar je v dušah mojih bližnjih lepo, in jim pomagala.

   – Trpljenje je velika milost. Ob njem človek postaja podoben Odrešeniku; v trpljenju se kristalizira ljubezen. Čim večje je trpljenje, tem čistejša je ljubezen.

   – Oče usmiljenja, kako majhno število ljudi te v resnici pozna! Kako goreče hrepenim, da bi ljudje poznali praznik usmiljenja! Krona tvojih del je usmiljenje, ti za vse skrbiš z občutjem najnežnejše matere.

   – Človek, ki ljubi Boga in je vanj potopljen, opravlja svojo dolžnost s prav enakim nagnjenjem, kakor prejema sveto obhajilo.

   – Usmiljenje je cvet ljubezni; Bog je ljubezen, in usmiljenje je njegovo delo; začenja se v ljubezni in v usmiljenju se razkriva.

   – Svetost Boga je razlita na božjo Cerkev in na vsako osebo, ki v njej živi – vendar ne v enaki meri- So duše, ki so popolnoma pobožanstvene, a so tudi duše, ki komajda živijo.

   – Ne se meniti za človeške ozire, ampak upoštevati, kar nam narekuje lastna vest. Boga imeti za pričo svojega delovanja.

   – Pomagaj mi, Gospod, da bi bil moj jezik usmiljen, da bi o svojih bližnjih nikoli ne govorila zaničljivo, pač pa da bi imela za vsakega besedo tolažbe in odpuščanja.

   – Najbolj smo podobni Bogu, ko odpuščamo bližnjim. Bog je ljubezen, dobrota, usmiljenje.

   – Jezus, iz vsega srca te prosim, daj mi spoznati, kaj ti v meni ni všeč, in hkrati mi daj spoznati, kaj naj storim, da bi ti postala ljubša.

   – Preteklost mi ne pripada več, prihodnost še ni moja, prizadevam pa si z vso svojo dušo izkoristiti sedanji čas.

   – Bog nikomur ne odreče svojega usmiljenja. Nebo in zemlja se lahko spremenita, božje usmiljenje pa je neizčrpno.

   – Pomagaj mi, Gospod, da bi bilo moje srce usmiljeno, da bi čutila vse trpljenje bližnjih in da nikomur ne odrečem svojega srca.

   – Kaj zato, če sem obdana z neprijaznostjo src, ako imam polnost sreče v svoji duši. Ali kaj mi pomaga naklonjenost drugih src. če v svoji notranjosti nimam Boga?

   – Sovražnik naj se boji nas, ne mi njega. Satan zmaguje samo nad ošabnimi in strahopetnimi, ponižni pa imajo moč.

   – Čutim, da sem velika, ko sem združena z Bogom. Kakšna sreča, zavedati se Boga v srcu in z njim živeti v prisrčni medsebojni skupnosti.

   – Glej, človek, zate sem na zemlji postavil prestol usmiljenja. Ta prestol je tabernakelj in s tega prestola usmiljenja želim stopiti v tvoje srce.

   – Usmiljenje je največja božja lastnost; vse, kar me obkroža, mi o tem govori. Usmiljenje je življenje duš, njegovo usmiljenje je neizčrpno.

   – Če je na svetu kakšna oseba resnično srečna, je lahko samo resnično ponižna oseba.

   – Uresničenje usmiljenja je trojno: usmiljena beseda – z odpuščanjem in tolažbo; drugo – kjer ne moreš z besedo nič opraviti, tam moli – tudi to je usmiljenje; tretje – dela usmiljenja.

   – Nikoli nisem iskala Boga kje daleč, ampak v svoji notranjosti; v globini svojega bitja se družim s svojim Bogom.

   – Molk je moč v duhovnem življenju. Blebetava duša nikoli ne bo prišla do svetosti. Ta moč molčanja odseka vse, kar se hoče obesiti na dušo.

   – Živim pod deviškim plaščem Božje Matere. Ona me varuje in poučuje: mirna sem ob njenem brezmadežnem Srcu.

   – Bog nikoli ne dela nasilja nad našo svobodno voljo. Od nas je odvisno, ali hočemo sprejeti božjo milost ali ne; ali bomo z njo sodelovali ali pa jo bomo zapravili.

   – Vse, kar je to leto obsegalo, je odšlo v večnost. Nič dobrega se ne izgubi; veseli me, da se nič ne izgubi.

   – Ljubezen je vrednota in daje našim delom veličino; čeprav so naša dela sama po sebi majhna in vsakdanja, bodo zaradi ljubezni postala velika in mogočna pred Bogom.

   – Nič mi ne kali globine miru. Z enim očesom gledam v brezna svoje bede, z drugim očesom pa v globine tvojega usmiljenja.

   – Poznam tvoje neskončno usmiljenje, ne morem sprejeti tega, da bi se pogubila duša, za katero si toliko trpel. Jezus, daj mi duše grešnikov, da se tvoje usmiljenje odpočije v njih.

   – Tiste, ki širijo češčenje mojega usmiljenja, bom varoval vse življenje kakor ljubeča mati svojega otročička, ob smrtni uri pa jim ne bom sodnik, temveč usmiljeni Odrešenik.

   Misli sv. Favstine, po izboru Ognjišča (zbral Marko Čuk)

   Božje usmiljenje, studenec bolnim in trpečim, zaupamo vate!
   Sv. Favstina Kowalska, prosi za nas!

   Odgovori
   • Miro says:

     25. avgusta, 2021 at 12:27

     Posredujem še povezavo: DNEVNIK SV. FAVSTINE KOWALSKE

     http://www.sticna.com/Dnevnik_Svete_Favstine_Kowalske.pdf

     Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!

     Odgovori
     • Miro says:

       25. avgusta, 2021 at 12:43

       Pomota v naslovu, se opravičujem. Kdor piše, tudi greši.

       25. AVGUSTA SE SPOMINJAMO ROJSTNEGA DNEVA SV. FAVSTINE KOWALSKE, GOD TE VELIKE SVETNICE PA JE 5. OKTOBRA!

       Odgovori
   • Janez says:

     25. avgusta, 2021 at 13:16

     MOLITEV ZA USMILJENJE
     Gospod Jezus, spremeni me v svoje usmiljenje! Daj, da bodo moje oči usmiljene, da ne bi nikoli sodil po videzu in nikogar sumničil, temveč da bi v vseh dušah videl lepo. Daj, da bodo moja ušesa usmiljena, vedno pozorna na potrebe bratov in nikoli zaprta za njihov klic. Daj, da bo moj jezik usmiljen, da ne bi nikoli rekel nič slabega o nikomer, temveč da bi imel za vse besede odpuščanja in tolažbe. Daj, da bodo moje roke usmiljene in polne ljubezni, tako da bi vzel nase vse, kar je težko in neprijetno in s tem olajšal breme drugim. Daj, da bodo moje noge usmiljenein vedno pripravljene priskočiti na pomoč bližnjemu kljub utrujenosti in izčrpanosti. Daj, da bo moje srce usmiljeno in odprto vsakemu trpljenju. Amen.

     Sveta Favstina Kowalska

     Odgovori
7. Janez says:

   25. avgusta, 2021 at 11:56

   Pridiga nadškofa Alojzija Cvikla na 4. svetovni dan ubogih 16. 11. 2020: »Ponudi svojo roko siromaku«
   Iz svetega evangelija po Mateju (Mt 25,14-30) »V malem si bil zvest, čez veliko te bom postavil. Vstopi v veselje svojega gospodarja!« (Mt 25,21)
   Današnja prilika ni prilika v klasičnem pomenu, gre bolj za napoved: »Tako bo, tako se bo zgodilo!« (Mt 25,14).
   Talent je bila mera za težo, vrednost talenta pa zelo velika. S tem bogastvom se je dalo lepo živeti kar nekaj let. S tem želi Jezus podčrtati, kako velik je Bog Oče v svoji dobroti in svojem usmiljenju. Navadno, ko poslušamo razlago o talentih, se želijo podčrtati naše sposobnosti in darovi, pa čeprav, kot božji dar. Prilika jasno pove, da se je gospodar odpravljal na dolgo potovanje in je zato izročil svoje premoženje svojim služabnikom. Prilika tudi pove, da je razdelil talente vsakemu po njegovih zmožnosti.

   Kateri darovi so mišljeni kot talent?
   Na prvem mestu je božje kraljestvo, ki ga Jezus oznanja in prinaša; to je božje usmiljenje, ki je neskončen dar namenjen nam grešnikom. Ta dar je zastonjski in je namenjen nam, da bi postali novi ljudje, v katerih se pretaka božje življenje. Bog nam ta dar podarja, da bi med nami bilo vedno bolj vidno božje kraljestvo.Ta dar me vedno odpira za skupnost, za bližnjega. Božje kraljestvo, to božje življenje, je vedno občestveno življenje, je nekaj, kar me odpira za bližnjega in me z njim povezuje. To je sad, ki da Gospodar želi najti na koncu, ko se vrne, želi ga imeti, kot sad mojega prizadevanja in sodelovanja. Talent, ki ga gospodar zaupa, predstavlja poslanstvo, ki je zaupano vsakemu izmed nas. Vsako življenje ima smisel. Gospodar, ki ga Jezus opiše, ne pričakuje uspeh, ampak odgovornost v zaupanem poslanstvu. Ta odgovornost osmisli moje življenje. Jezusova logika se razlikuje od logike v kateri mi danes živimo, ko se vrednost meri po tem, kaj imaš in kaj si dosegel. Za Jezusa je življenje samo po sebi vrednota in zato nas vabi, da se ne utrudimo v rasti in zorenju tega življenja, kajti to nas osrečuje. Talent je bil podarjen meni, kot posamezniku, podarjen mi je zato, da postanem človek občestva, Cerkve. To, kar sem prislužil s podarjenim talentom je to, da sem postal človek za druge. To je pot, ki vodi v odrešenje. Zadnji služabnik tega ni bil sposoben. V njem je prevladal strah in misel, da Bog od nas zahteva nekaj nemogočega.

   Njegov problem je bil v tem, da ni bil sposoben narediti koraka k drugemu, da ni postal človek občestva, z drugo besedo ni vstopil v logiko božjega kraljestva. Papež Frančišek v Poslanici za 4. svetovni dan ubogih z naslovom: »Ponudi svojo roko siromaku«, ugotavlja, da se ne moremo dobro počutiti, kadar je nek član človeške družine odrinjen v ozadje in postane senca. Ponujena roka temu človeku pomeni, da je v nas sposobnost za dejanja, ki življenju dajejo smisel. Ponuditi roko pomeni znamenje, ki neposredno spominja na bližino, na solidarnost, na ljubezen. Papež nadaljuje: »V teh mesecih, ko je svet preplavil virus, ki prinaša bolečino in smrt, obup in zmedo, smo lahko videli veliko ponujenih rok, kot je ponujena roka zdravnika, bolniške sestre, tistih, ki delajo v administraciji, ponujena roka prostovoljca, ponujena roka duhovnika, redovnika ali redovnice…. Te ponujene roke so kljubovale kljub okužbi in strahu, samo, da bi tem, ki so v preizkušnji, nudile oporo in tolažbo«.

   Papež pravi, da je »čas, ki ga preživljamo, ugoden čas, ko moramo spet začutiti, da potrebujemo drug drugega, da smo odgovorni za druge in svet…« Papež Frančišek izpostavi tudi odnos tistih, »ki imajo roko v žepu in jih ne gane revščina, ki so je pogosto sami krivi.« To so ljudje, ki so pripravljeni narediti vse za svojo kariero, slavo, bogastvo. Da to dosežejo, so pripravljeni pohoditi ljudi ob sebi, zanemariti družino, izdati prijatelja. Tako komolčarji postanejo groza za ljudi okoli sebe. Dar, ki so ga prejeli, je za druge nesreča, zanje pa le ambicija, ki pa v globini srca ne osreči niti njih samih. Papež Frančišek zaključi svojo poslanico z mislijo, da smoter vsakega našega dejanja ne more biti nič drugega kot ljubezen. To je cilj, proti kateremu smo usmerjeni, in nobena stvar nas ne more odvrniti od njega. Ta ljubezen je podelitev, predanost in služenje, začenja pa se z odkritjem, da smo najprej sami ljubljeni in prebujeni za ljubezen. Smoter se pojavi v trenutku, ko se otrok sreča z maminim nasmehom in začuti, da je ljubljen zgolj zaradi tega, ker obstaja. Tudi nasmeh, ki ga izmenjamo z ubogim, je izvir ljubezni in omogoča, da živimo v veselju.« Če dar, ki sem ga prejel, postavim v službo bližnjega, skupnosti, Cerkve, lahko obrodi svoj sad. S tem ne bom nič izgubil, obratno, z veseljem v srcu bom čutil, kako sem podarjeni dar izkoristil in s tem osmislil svoje življenje. Prilika o talentih naj vse nas spodbudi, da bomo znali biti za vse darove hvaležni, jih odgovorno živeti v pozorni drži do bratov in sester.
   Amen.

   Msgr. Alojzij Cvikl DJ
   Mariborski nadškof metropolit in
   podpredsednik SŠK

   Odgovori
8. Hvala says:

   25. avgusta, 2021 at 11:12

   JEZUS POZNA VSAKO NAŠO MISEL ŠE PREDEN PRIDE V NAŠ UM IN VSAKO NAŠO BESEDO PREDEN JO IZREČEMO (Vrtnice JMS)

   Vsenaokoli te obdajam; lebdim nad teboj, kadar me iščeš. Bliže sem ti, kot si upaš verjeti, bliže kot zrak, ki ga dihaš. Ko bi le moji otroci mogli prepoznati mojo navzočnost, se ne bi nikdar več počutili osamljene.

   Vsako tvojo misel poznam, še preden pride v tvoj um, in vsako tvojo besedo, še preden jo izrečeš. Se zavedaš, kako absurdno je poskušati kaj skriti pred menoj? Lahko preslepiš druge ljudi, celo samo sebe lahko, toda jaz te berem kot odprto knjigo.

   Globoko v sebi večina ljudi sluti, da sem jim blizu. A ker jih moja bližina plaši, mnogi bežijo od mene in odločno zanikajo moj obstoj. Toda moji otroci se nimajo česa bati; umil sem jih s svojo krvjo in jih oblekel v svojo pravičnost. Bodi blagoslovljena z mojo tesno bližino. V tebi živim, zato mi dopusti, da živim tudi skozi tebe, da prinesem luč v temo.

   Psalm 139,1–4; Pismo Efežanom 2,13; Drugo pismo Korinčanom 5,21

   Odgovori
9. Hvala says:

   24. avgusta, 2021 at 22:39

   RAZMIŠLJANJE-nadaljevanje

   Večkrat sem že omenila, da nekateri ljudje ne morejo živeti, trpijo, ne najdejo izhoda, ne vejo zakaj. NEKATERI SE NE OBRNEJO K BOGU IN GA NE PROSIJO ZA POMOČ, AMPAK IŠČEJO SVOJE REŠITVE ALI PA NE IŠČEJO IN ŽIVOTARIJO IN PROPADAJO DO SMRTI. Tisti, ki se pa zatečejo k Bogu in prosijo za rešitev jih Gospod REŠUJE.

   Bog pravi:.. ..Jaz, Gospod, tvoj Bog, sem ljubosumen Bog, ki obiskujem krivdo očetov na sinovih, na tretjih in na četrtih, tistih, ki me sovražijo, toda izkazujem dobroto tisočem, tistim, ki me ljubijo in izpolnjujejo moje zapovedi (2 Mz 4-6).

   Če boste podrobno poslušali Božjo Besedo v Svetem Pismu boste ugotovili, kako so v hudih stiskah molili preroki z ljudstvom-omenjali so svoje grehe in grehe prednikov- napr.

   Moj Gospod, po vseh tvojih pravičnih delih naj se odvrneta, prosim, tvoja jeza in tvoj srd od tvojega mesta Jeruzalema in od tvoje svete gore. Zaradi naših grehov in zaradi krivde naših očetov sta Jeruzalem in tvoje ljudstvo v zasmeh vsem, ki so okoli nas ( Dan 9, 16),

   potem primer: DARITEV ZA MRTVE (2 Mkb 12, 39-45)

   38 Nato je Juda zbral vojsko in jo popeljal do mesta Adulám. Ker je napočil sedmi dan v tednu, so se tam po običaju očistili in obhajali soboto.
   39 Naslednji dan so se Judovi ljudje odpravili – bil je že skrajni čas –, da bi pobrali trupla svojih padlih in jih skupaj s sorodniki položili v grobnico njihovih očetov. 40 Tedaj so našli pri vsakem izmed njih, namreč pod tuniko, svetinje, posvečene jámnijskim malikom, ti pa so Judom po postavi prepovedani. Vsem je postalo jasno, zakaj so tisti vojaki padli. 41 Vsi so torej slavili pota pravičnega sodnika, Gospoda, ki razkriva, kar je skrito. 42 Potem so obhajali bogoslužje in prosili, da bi bila storjena pregreha popolnoma izbrisana. Plemeniti Juda pa je posvaril moštvo, naj se varujejo greha, saj vendar vidi, kaj se je zaradi prestopka zgodilo tistim, ki so malo prej padli. 43 Napravil je nabirko od moža do moža in poslal v Jeruzalem približno dva tisoč srebrnih drahem, da bi se opravila daritev za greh. V tem je ravnal zelo lepo in plemenito, saj je mislil na vstajenje. 44 Zakaj ko ne bi pričakoval, da bodo padli vstali, bi bilo odveč in nespametno moliti za mrtve. 45 Pred očmi je imel tudi sijajno nagrado, pridržano za tiste, ki zaspijo pobožno: sveta in pobožna misel! Zato je namreč naročil to spravno daritev za umrle, da bi bili oproščeni greha.

   Pa še veliko primerov je navedenih v Svetem Pismu, ki kažejo na tesno povezavo s predniki.

   Zato je potrebno grehe zapusti in živeti po Božji Postavi.

   PREKLETSTVO PRIDE ZARADI NEPOSLUŠNOSTI BOGU.

   Kot sem že omenila, človek propade lahko tudi finančno. Če boste brali knjige svetovnih karizmatikov, ki so o tem pisali zelo jasno in podrobno, BOSTE ZAZNALI, DA ŽIVLJENJE POD PREKLETSTVOM NIMA USPEHA. Tudi Prince Derek je pisal o tem, ker je sam imel primer -oče, ki je imel doma zmaja-za spomin. Človek lahko doživi totalni finančni propad, pa ne ve vzroka, je delaven, priden itd…vendar nikoli ni uspeha. O tem smo že pisali, več lahko preberete v Svetem Pismu- O PREKLESTVIH , KI PRINAŠAJO SMRT .

   Ko nekdo propade-tudi bankrotira, oklica tega ne razume, kajti če dela celo življenje in nima uspeha, ljudje ne razumejo, ne razume niti tisti, ki je sam vpleten v to.

   ZATO JE PA TAKO POMEMBNO ZAUPATI GOSPODU. ON ODKRIJE S SVOJIM SVETIM DUHOM IZVOR STISK, STALNEGA FINANČNEGA PRIMANJKLJAJA….itd.. Če človek dela in ima stalni finančno pomanjkanj, so lahko vzrok predniki.

   Ko nekdo reče svoj DA Gospodu, da vodi življenje, da odkrije vzrok nesreče, da pomaga, BO GOSPOD VSTOPIL V REŠEVANJE S SVOJIM NAČRTOM. Človeku najprej naroči, kaj mora storiti. SVETA MARIJA JE V KANI GALILEJSKI NAROČILA ZBRANIM, DA NAJ NAREDIJO VSE, KAR JIM BO JEZUS NAROČIL. TO VELJA RAVNO TAKO ZA ŽIVLJENJE DANES, KOT JE VELJALO PRED 2000 LETI. JEZUS JE NAROČIL ZBRANIM V KANI GALILEJSKI NAJ NATOČIJO VODO V VRČE. KAR PA BO NAROČIL VSAKEMU POSAMEZNIKU DANES , JE POTREBNO TUDI TAKOJ UBOGATI.

   LJUDJE SMO SLABOTNA BITJA, ZATO BI RADI NAVODILA JEZUSA PRESLIŠALI ALI JIH ODRINILI VSTRAN.

   POVEM PA VAM, DA JEZUS TO RESNIČNO NAREDI. TREBA JE POSLUŠATI IN ODITI NA POT, KI JO ZAČNE KAZATI.

   POTREBNO JE NAREDITI TUDI SPRAVO Z BOGOM, PRI SVETI SPOVEDI. ČE SO HUDI PROBLEMI , OZ PRIMERI, KI POTREBUJEJO EKSORCISTA IN MOLITVE ZA OSVOBODITVE, BO LAHKO OSEBA, KI VEČ LET NI BILA PRI SPOVEDI, PO SPOVEDI TUDI BRUHALA, TO JE LAHKO TUDI EDEN IZMED ZNAKOV, KAKO RESNO JE STANJE TE OSEBE.

   Če boste brali poučevanje patra Petra Vrabca eksorcista, boste slišali marsikaj. Mislim, da je imel tudi primer dojenčka, nad katerim je molil eksorcizem , ker je otrok pri Sveti maši, ko je bil z materjo, začel oddajati nenormalne glasove. Takoj so ugotovili zakaj gre.

   Zato je potrebno v vseh primerih in stiskah in problemih SE NAJPREJ OBRNITI NA JEZUSA, MU IZROČITI PROBLEME, STISKE, ZLO, KI NAPADA ČLOVEKA , ON JE REŠITELJ. NE PODLEGATI GREHU NAPUHA, DA BI SAMI NEKAJ ZMOGLI, DA
   JE ČLOVEK SAM SPOSOBEN VSE REŠITI. Samo tega ne delati! Ne zapadati še globlje v prepad.

   JEZUS JE REŠITELJ, KER JE ZA VSE NAŠE STISKE, GREHE IN PROBLEME PRELIL SVOJO KRI. SAMO PRI NJEM JE REŠITEV IN PREHOD IZ SMRTI NAZAJ V ŽIVLJENJE.

   Odgovori
   • Miro says:

     25. avgusta, 2021 at 10:38

     Za vse najlepša hvala.

     SLAVA TEBI, JEZUS, TI SI NAŠE ODREŠENJE!

     Odgovori
10. Hvala says:

    24. avgusta, 2021 at 20:32

    Potrebna je samo laskajoča ali kritična beseda, da se odkrije resnični jaz.

    (Anthony de Mello

    Odgovori