Članki za dušo

15.015 Responses to Članki za dušo

1. Miro says:

   24. avgusta, 2021 at 16:02

   KRISTJANOVO NRAVNO ŽIVLJENJE PODPIRAJO DAROVI SVETEGA DUHA. TO SO TRAJNA RAZPOLOŽENJA, KI NAPRAVIJO ČLOVEKA VOLJNEGA, DA SLEDI POBUDAM SVETEGA DUHA!

   Priporočimo se Svetemu Duhu s prošnjo, naj nas ob branju in premišljevanju Katekizma katoliške Cerkve uvaja v skrivnosti vere, upanja in ljubezni do Boga in sočloveka.

   Molimo:

   Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
   vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
   Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
   prenovil boš obličje zemlje.

   Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
   razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
   bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
   vselej radi sprejemali njegove spodbude.
   Po Kristusu našem Gospodu. Amen

   DAROVI IN SADOVI SVETEGA DUHA

   1830 Kristjanovo nravno življenje podpirajo darovi Svetega Duha. To so trajna razpoloženja, ki napravijo človeka voljnega, da sledi pobudam Svetega Duha.

   1831 Sedmeri darovi Svetega Duha so: modrost, umnost, svet, moč, vednost, pobožnost in strah božji. V svoji polnosti pripadajo darovi Svetega Duha Kristusu, Sinu Davidovemu (prim. Iz 11,1-2). Darovi Svetega Duha spopolnjujejo in dovršujejo kreposti tistih, ki prejmejo te darove. Darovi Svetega Duha napravijo vernike voljne, da z vso pripravljenostjo sledijo božjim navdihom.

   Tvoj Duh je dobrotljiv, naj me vodi po ravni zemlji (Ps 143,10).

   Zakaj vsi, ki se dajo voditi božjemu Duhu, so božji sinovi (…). Če pa smo otroci, smo tudi dediči; dediči pri Bogu, sodediči pa s Kristusom (Rim 8,14.17).

   1832 Sadovi Duha so popolnosti, ki jih izoblikuje v nas Sveti Duh kot predujem večne slave. Cerkveno izročilo jih našteva dvanajst: “ljubezen, veselje, mir, potrpežljivost, blagost, dobrotljivost, dobrohotnost, krotkost, zvestoba, skromnost, zdržnost, čistost” (Gal 5,22-23 vulg.).

   http://www.marija.si/gradivo/kkc/iii-darovi-in-sadovi-svetega-duha/

   Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

   Odgovori
   • Hvala says:

     24. avgusta, 2021 at 16:10

     Ja, res je, kako zelo pomembno je, da se človek da voditi Svetemu Duhu, ne pa ravnati po svoji človeški volji. To je poanta in srčika ŽIVLJENJA NA TEM SVETU. PUSTITI SE VODITI BOGU!.

     Odgovori
2. Miro says:

   24. avgusta, 2021 at 12:08

   NAJHUJŠA IN NAJSTRAŠNEJŠA PREGREHA JE NEZAUPANJE DO NESKONČNO USMILJENEGA VEČNEGA OČETA … (božji služabnik Friderik Baraga)

   – Kakor si dan z molitvijo začel, tako ga tudi z molitvijo končaj. Opravi vselej zvesto in pobožno svojo večerno molitev. Če večerno molitev iz malomarne zanikrnosti in lenobe opuščaš, si grdo nehvaležen Bogu, kateri te je ves dan zvesto varoval.

   – Najhujša in najstrašnejša pregreha je nezaupanje do neskončno usmiljenega večnega Očeta … Velika božja Pravica je obenem tudi ljubezen večnega Usmiljenja.

   – Sovražite vse, kar je slabega, kakor to sovraži naš Gospod. Sprejmite pa in ljubite vse, kar je dobrega, kakor Bog to ljubi.

   – Če res skušamo živeti, kakor nas uči vera, potem je naša vera živa, in živa vera nam bo dala večno življenje v nebesih.

   – Bog ničesar ne stori in ne dopusti, kar bi tudi ti ne storil in dopustil, če bi mogel vse dogodke tako dobro pregledati, kakor jih on.

   – O milosti polna mati Marija, izprosi tudi meni od Boga vse tiste milosti, katerih od njega potrebujem, da bom mogel lepo živeti in enkrat biti zveličan.

   (božji služabnik Friderik Baraga, izbor misli, Ognjišče)

   Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

   Odgovori
3. Miro says:

   24. avgusta, 2021 at 8:43

   KDAJ BOMO RES SPOLNJEVALI BOŽJO VOLJO?

   »Večkrat smo že govorili in priporočali da je potrebno spolnjevati Božjo voljo. Vendar govoriti in razmišljati o tem je eno, drugo pa je, ali zares izpolnjujemo Gospodovo voljo? … Brez Gospodove pomoči ne moremo ničesar. Kdaj bomo res spolnjevali Božjo voljo? Spolnjevali jo bomo takrat, ko se bodo naše misli, besede in dejanja uskladile z voljo Gospoda.« (uvodni del članka: Razmišljanje …, ga. Hvala, objava: 18. avgust 2021, ob 20:09).

   O presveta Božja volja, ljubim Te nadvse! (sv. Angela Merici)

   Odgovori
4. Hvala says:

   23. avgusta, 2021 at 22:43

   PRIČEVANJE-PRENOVA V DUHU

   SREČANJE Z ZLOM IZ OČI V OČI
   :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

   https://drive.google.com/file/d/1jkqrYDCPA4vKfWTpObsTScSKqa5I8Ic-/view

   Odgovori
   • Hvala says:

     23. avgusta, 2021 at 22:56

     PRIČEVANJE ŽENSKI, KI SE JE ZNAŠLA PRED EKSORCISTOM , KAKŠNA BORBA, KAKŠNO TRPLJENJE , OSVOBODITEV OD ZLA, OD HUDIH DUHOVNIH BOJEV JE BILA ČISTO IZMUČENA, HUDI DUH JO JE HOTEL PRISILITI, DA SLUŽI ZLU………………………………………………..

     Eksorcizem pa je bil prehod in
     morala sem skozi to. V tej uri me
     je Bog osvobajal od težkih grehov

     prednikov: prekletstva, bogokle-
     tja, sovraštva do Cerkve in du-
     hovnikov, zlorabe, izdaje, prevare

     in veliko drugih težkih stvari.
     Nisem mogla verjeti, da lahko
     nekdo nosi bremena prednikov
     tako konkretno, na tako težek in
     boleč način! Obred me je tako
     zelo izčrpal, da sem morala skoraj
     uro in pol počakati, da sem lahko
     prišla do avta in se v spremstvu
     odpeljala domov. Spraševala
     sem se, zakaj to Bog dopušča.

     Spomnila sem se tudi svoje od-
     ločitve, da od mene dalje samo

     še Jezus Kristus na moje otroke
     … To mi je dalo moč in smisel in

     po milosti sem prejela dovolj po-
     guma, da sem se v prihodnosti še

     večkrat izpostavila eksorcizmu.
     Po tem prvem osvobajanju sem…………………..

     Odgovori
     • Hvala says:

       23. avgusta, 2021 at 23:13

       VEČKRAT SEM ŽE POUDARILA, KAKO LAHKO NEKDO NOSI TEŽKA BREMENA PREDNIKOV NA ZELO TEŽAK IN BOLEČ NAČIN. Mogoče niste bili pozorni na te trditve, v prispevku, ko pričuje neka ženska, lahko preberete kako je boleče trpljenje , vendar prednikom moramo odpustiti.

       ZATO PONAVLJAM, DA JE SEDAJ MOGOČE ŠE ČAS, DA MI NAŠIM OTROK NE PUSTIMO HUDEGA BREMENA, KI GA MOGOČE NE BODO ZMOŽNI NOSITI, ZATO DELAJMO POKORO ZA SVOJE GREHE, PROSIMO JEZUSA, DA POKAŽE TEMINE SRCA, TO POMENI VSE GREHE, KI MI NE VEMO ZA NJIH IN SE JIH ŠE NISMO SPOVEDALI. KAJTI NEIZPOVEDANI GREHI PREDNIKOV ZELO VPIVAJO NA ŽIVLJENJE, GOVORIM, DA JE TREBA DAROVATI ODPUSTKE ZA POKONJE ITD…………TREBA JE POČISTITI, KAR NI RAZČIŠČENO V ENI GENERACIJI, SE PRENAŠA NAPREJ….

       Odgovori
       • Miro says:

         24. avgusta, 2021 at 6:21

         Se močno strinjam. Res je, kar piše in poudarja gospa Hvala v prispevkih na tej spletni strani. Ljudje se v življenju premalo ali sploh nič ne zavedamo, kako se to prenaša iz roda v rod, iz generacije v generacijo, in nas peha v nesrečo. Na srečo ima GOSPOD z nami čisto drugačne načrte.

         »VEM ZA NAČRTE, KI JIH IMAM Z VAMI, GOVORI GOSPOD: NAČRTE BLAGINJE IN NE NESREČE, DA VAM DAM PRIHODNOST IN UPANJE.« (Jer 29,11)

         Smo pripravljeni poslušati BOŽJO BESEDO o spreobrnjenju, pokori, zadoščevanju za grehe …? Ali pa v življenju raje hodimo po poti udobnega spolnjevanja naše volje? Molimo torej, da bomo vendarle zapustili pot upornosti, trmoglavosti in nepokorščine ter v moči Svetega Duha stopili na pot spreobrnjenja in pokore!

         Božje usmiljenje, v spreobrnjenju grešnikov, zaupamo vate!

         Odgovori
5. Hvala says:

   23. avgusta, 2021 at 22:27

   NAŠA ODLOČITEV ALI BOŽJA VOLJA -PRENOVA V DUHU

   ZAKAJ NAS BOG PREIZKUŠA

   Piše: Niko Rupnik
   ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
   (Nadaljevanje)
   V naslednjih katehezah želim spregovoriti o temi,

   ki je zelo aktualna za verujoče: neštetokrat se znaj-
   demo pred dejstvom, da je treba izbrati, ali se bomo

   naslanjali na lastne zmožnosti in sile ali bomo vse
   izročili Jezusu, kateremu je vse mogoče.
   Za začetek je prav, da se soočimo z evangeljskim
   odlomkom o pomnožitvi kruha, ki med drugim tudi
   zelo osvetljuje ta dva vidika. Predlagam, da si tudi v
   tej luči preberemo evangeljski odlomek Jn 6,1–15.

   Evangelist Janez daje dogodku o čudežni pomnoži-
   tvi kruha nekoliko drugačen pomen kot drugi trije

   evangelisti. Ti govorijo o tem, da so učenci sami
   prišli k Jezusu in ga prosili, naj dovoli ljudem, da
   gredo v bližnje trge in mesta in si kupijo kruha, kajti
   ob Jezusu vztrajajo že nekaj dni in so lačni. Jezus
   jim odgovori, tako da jih preizkuša, kaj bodo oni
   odgovorili na Njegovo povabilo, naj jim oni dajo
   jesti. Janez opisuje, da Jezus daje isto naročilo le
   Filipu in po Filipu vsem. Ali bolje: Jezus sprašuje
   Filipa, kje da bodo lahko kupili kruh za tolikšno
   množico. Opazimo še drugo razliko. Drugi trije
   evangelisti poročajo, da Jezus pomnoži kruh in
   ga daje učencem, ti pa množicam. V Janezovem
   evangeliju pa piše, da Jezus sam vzame kruh, se
   zahvali in ga deli vsem, ki so posedli po travi. To
   pomeni, da Jezus vsakemu osebno daje kruh in da
   je vsak navzoči osebno videl čudež pomnožitve, kar
   pa sporoča, kako zelo se Jezus zavzame za vsakega
   človeka posebej.
   Jezus zastavlja Filipu vprašanje: »Kje naj kupimo
   kruha, da bodo tile jedli?« V nadaljevanju Janez
   zapiše, da je Jezus tako preizkušal učence, saj je sam
   vedel, kaj bo storil. Pa poizkušajmo razmišljati o
   tem dogodku z vidika preizkušnje. Za nas, ljudi, je

   kruh najpomembnejša dobrina za življenje. Če se

   ozremo v človekovo življenje nasploh, lahko reče-
   mo, da smo hrepeneli po kruhu, še preden smo se

   lahko kaj naučili v življenju. Večina med nami moli

   Očenaš že od malih nog. Zmolili smo ga že nešte-
   tokrat. In ena izmed glavnih prošenj, ki jih molimo

   v tej molitvi, je: »… daj nam danes naš vsakdanji

   kruh.« Sprašujemo se, kako to, da neprestano izre-
   kamo to prošnjo, izražamo to hrepenenje, čeprav le

   redkokdo med nami res pričakuje s srcem, da nam

   bo Bog dal kruha za življenje. Iz vsakdanjega življe-
   nja vidimo, da smo v svojem ravnanju ločili potrebo

   po kruhu od Boga in ves postopek za pridobivanje
   kruha vzeli v svoje roke. Zakaj nam je Jezus rekel,
   naj ponavljamo to prošnjo, če pa ravnamo tako, da
   nismo odvisni od Boga? In ravnamo prav nasprotno
   od tega, kar molimo.

   Zakaj nas Bog preizkuša? Zakaj nam enostavno ne
   daje vsega, kar potrebujemo? Jezus preizkuša Filipa.
   Rad ga ima, Njegov učenec je in prijatelj … Zakaj ga
   potem preizkuša? Kaj hoče s tem doseči? Prepričan
   sem, da je odgovor tak: Jezus hoče pridobiti in

   poglobiti zaupanje Vase, pa naj gre za Filipa, katere-
   gakoli izmed učencev ali pa za kogarkoli izmed nas.

   Preizkušenost namreč poraja vero. Tistega pa, ki ni
   dozorel skozi preizkušnje, se lotevajo strah, panika,
   sebičnost, opiranje na lastne načine rešitve …

   Tudi Jezus je bil preizkušan. Takoj na začetku javne-
   ga delovanja oziroma v pripravi na javno delovanje.

   In najprej je bil preizkušan na področju hrane in
   lakote. Ko je postal lačen po štiridesetih dnevih
   posta, ga hudič skuša in ga spodbuja, naj reče, da
   naj postanejo ti kamni kruh. Saj je vendar Božji
   Sin. Ko nas skušnjavec skuša, so njegove skušnjave

   vedno zelo prebrisane in jih ljudje težko prepozna-
   mo. Posledično jim nasedemo in se zavemo svoje

   nespametne odločitve šele, ko smo zabredli v greh.
   Jezus pa je takoj prepoznal zvijačnost skušnjave in

   odgovarja z močjo Božje besede. »Pisano je, naj člo-
   vek ne živi samo od kruha!« Poleg Jezusa pa ni bil

   le hudobni duh. Zelo pomembno je vedeti, da je bil
   Jezus poln Svetega Duha. Sveti Duh je bil z Njim in
   ga je vodil. Poslušal je torej Božji glas, ne le svojega,
   še manj pa glas hudiča.
   Vrnimo se k vprašanju, ki ga je Jezus postavil Filipu:
   »Kje naj kupimo kruha za toliko ljudi?« Če smo
   pozorni na to vprašanje, lahko v njem vidimo, da

   je pomembno »kje« in nabava (kruha). Filip sploh
   ne odgovarja Jezusu na vprašanje, »kje«, ampak

   odgovarja le na to, koliko denarja imajo (dvesto de-
   narijev), kar pa ne bi bilo dovolj, da bi vsakdo dobil

   le nekaj malega. Čeprav Filip ni imel denarnice, je
   dobro vedel, koliko denarja je v njej. Vedel je tudi,
   koliko je ljudi (verjetno so jih prešteli). Zakaj Filip
   odgovarja na tak način? Odgovarja podobno kot

   vsak človek, ko v preizkušnji, ki jo doživlja, ne pos-
   luša Boga in Njegove besede, ampak posluša svoj

   strah. Tudi mi ravnamo podobno, ko se znajdemo v
   položaju, ki je človeško (skorajda) nerešljiv. Takrat
   razmišljamo in gledamo le svoje zmožnosti, ki pa
   sploh niso dovolj močne, da bi lahko rešili problem.
   Kaj je Jezus pravzaprav vprašal Filipa? Vprašal ga
   je, »kje«. Kaj to ne pomeni, da ga sprašuje za kraj,
   v katerem je rešitev. V peti vrstici je evangelist
   zapisal, da je Jezus povzdignil oči. Kaj to pomeni?
   Povzdignil je oči prav tedaj, ko je skušal Filipa. Filip

   pa ni spoznal, da mu Jezus nakazuje odgovor, am-
   pak je ravnal kot vsakdo izmed nas. Njegov pogled

   je bil usmerjen v problem, ki ga ne bo mogoče rešiti,
   saj v okoliških vaseh ne bo mogoče kupiti toliko
   kruha, da bi lahko nasitili tolikšno množico.
   Prava rešitev pa je tam, kjer je vedno – pri Bogu.
   Filip je vedel, da imajo s seboj dvesto denarijev, to

   je dvesto dnevnic. S tem denarjem si lahko poma-
   gajo v kriznih časih in bi lahko apostoli nekaj časa

   dostojno živeli, če bodo z njim ravnali pametno.
   Če pa danes porabijo vse, da nasitijo množico, kaj
   bo pa ostalo za jutri? Kako bodo oni živeli? Zato
   on razmišlja povsem človeško in ga je strah, kaj bo
   potem, ko ostanejo v trenutku brez sredstev. Le za
   en dan pa so nahranili pet tisoč ljudi. Zato morajo s
   tem ravnati po človeško modro in preudarno.
   (Se nadaljuje)

   https://drive.google.com/file/d/1jkqrYDCPA4vKfWTpObsTScSKqa5I8Ic-/view

   Odgovori
6. Hvala says:

   23. avgusta, 2021 at 21:38

   GOSPODA SLAVIMO S CELIM TELESOM TUDI Z VZDIGOVANJEM ROK, S PLESOM

   DAVIDOV PLES VESELJA OB VRNITVI SKRINJE ZAVEZE
   :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

   Skrinja zaveze je potovala z Izraelci skozi puščavo. Ko je kralj David utrdil mesto Jeruzalem, je želel privesti skrinjo zaveze, ki je bila simbol za Božjo navzočnost med izvoljenim ljudstvom, v sveto mesto Jeruzalem. To naj bi se zgodilo kakšnih sto let pred Juditino zgodbo, okrog leta 600 pred Kristusom. David je zbral 30.000 pomembnih ljudi v Izraelu, da bi iz Galileje, (Pozor! Prav tam, kjer se odvija obisk Marije pri teti Elizabeti), slovesno pripeljali skrinjo zaveze v Jeruzalem. Bil je v dilemi, ali dela prav. Zato je zaradi nekega nepredvidenega dogodka prenos skrinje zaveze odoložil za tri mesece. Namestil jo je v hišo določenega Ebed-Edoma, skrinja zaveze je v tem času prinesla srečo in blagostanje družini, ki jo je sprejela. Po treh mesecih jo je kralj David prišel iskat in ob prihodu v Jeruzalem je priredil velik ljudski praznik. Druga Samuelova knjiga pravi: »David je na vso moč rajal pred Gospodom. Bil je opasan s platnenim efodom. Tako je David z vso Izraelovo hišo prenesel Gospodovo skrinjo med vzklikanjem in trobljenjem« (2 Sam, 6, 14-15). Evangelist Luka nam s to vzporednico želi povedati, da je Marija skrinja nove zaveze, svetišče učlovečenega Boga. Tako kot je skrinja stare zaveze ostala tri mesece v hiši Ebed-Edoma, je Marija, skrinja nove zaveze, tri mesece ostala pri teti Elizabeti. Tako kot je veselo plesal kralj David ob vrnitvi znamenja Božje navzočnosti, tako je v telesu Elizabete od veselja zaplesal Janez Krstnik. Smo zares na začetku nove zgodovine odrešenja. Evangelist Luka, ki si bil edini od evangelistov zdravnik in si občutil, kaj je v človeku in človeštvu zdravega in bolnega, ki si nam približal lik usmiljenega Samarijana in lik dobrega Očeta, ki sprejme izgubljenega sina, hvala ti za tvojo »žensko, občutljivo in globoko intuitivno« polovico tvoje duše, iz katere si mogel ustvariti dogodek obiskanja Device Marije in čudovite biblične vzporednice, ki nam odpirajo nov pogled na začetke zgodbe našega odrešenja. Marija, skrinja zaveze, prosi za nas!

   https://www.druzina.si/clanek/papezevo-sporocilo-ob-letnem-srecanju-krscanskega-zdruzenja-poslovnezev

   Odgovori
7. Hvala says:

   23. avgusta, 2021 at 21:21

   PSALM 149- GOSPOD NAROČA, DA GA SLAVIMO S CELIM TELESOM- S PLESOM

   Zmagoslavna pesem Siona
   149
   1 Aleluja!
   Pojte Gospodu novo pesem,
   njegovo hvalnico v zborih zvestih!
   2 Izrael naj se veseli v njem, ki ga je naredil,
   sinovi sionski naj se radujejo v svojem Kralju.
   3 Naj hvalijo njegovo ime s plesom,
   na boben in citre naj mu igrajo.
   ……………………………………………
   4 Zakaj Gospodu je po volji njegovo ljudstvo,
   ponižne venča z zmago.
   5 Zvesti naj vriskajo od veselja v njegovi slavi,
   naj vriskajo na svojih ležiščih.
   6 V njihovem grlu naj bodo Božji slavospevi
   in dvorezni meči v njihovi roki,
   7 da se maščujejo nad narodi,
   da kaznujejo ljudstva;
   8 da njihove kralje vklenejo v okove,
   njihove odličnike v železne verige;
   9 da izvršijo nad njimi napisano sodbo,
   to je čast za vse njegove zveste.
   Aleluja!

   Odgovori
   • Hvala says:

     23. avgusta, 2021 at 22:05

     NAJ NAŠE SRCE IN TELO SLAVI GOSPODA Z VSO MOČJO-BOGU ČAST IN HVALA NA VEKOMAJ!

     Odgovori
8. Hvala says:

   23. avgusta, 2021 at 20:59

   PRIČEVANJE: MOČ SVETEGA DUHA (Marijin Dom, Zavod Dominika)
   :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

   Apostol Pavel pravi v prvem pismu Korinčanom (12,3), da »nihče ne more reči ‘Jezus je Gospod’ razen v Svetem Duhu«. »Bog je poslal v naša srca Duha svojega Sina, ki vpije: ‘Aba, Oče!’« (Gal 4,6). To spoznanje po veri je mogoče samo v Svetem Duhu. Če hočemo biti res v stiku s Kristusom, spoznati Božjo besedo, če hočemo biti v občestvu z brati in sestrami, se nas mora najprej nujno dotakniti Sveti Duh.

   In kdo je Sveti Duh?

   Veliko razlag in zapisanih misli imamo o tem, kdo je Sveti Duh. Devetdnevnica pred Binkoštmi nas še posebej vabi, da se ustavimo ob tem vprašanju in razmislimo o Svetem Duhu v našem življenju.

   V Katekizmu katoliške Cerkve (683-810) imamo v razlago Nicejsko-carigrajske veroizpovedi, kjer v tretjem delu katoličani izpovedujemo:

   »Verujem v Svetega Duha,
   Gospoda, ki oživlja.
   Ki izhaja iz Očeta in Sina.
   Ki ga z Očetom in Sinom molimo in slavimo.
   Ki je govoril po prerokih.«

   In kdo je zame Sveti Duh?

   Prejela sem ga pri krstu, v Njem sem bila utrjena pri sveti birmi, pogosto sem ga klicala v svojem življenju, ga čutila, doživljala… Vrhunec Njegove navzočnosti pa sem doživela po tem, čemur pravi Janez Krstnik, »da bomo krščeni v Svetem Duhu« (prim Mt 3,11; Mr 1,8; Lk 3,16). Zgodilo se je sredi vsakdanjosti, za ljudi okoli mene neopazno. A v meni s tako močjo, da je v globini spremenilo moje življenje.

   Sveti Duh je Gospod, je oseba, je posvečevalec, spremljevalec, voditelj, tolažnik.

   Sveti Duh je tisti, ki nam daje življenje; ki nam daje spoznanje greha in nam vrača življenje.

   Sveti Duh je vez, je ljubezen med Očetom in Sinom, je ljubezen med menoj in Bogom.

   Sveti Duh je občestvo, je edinost v Cerkvi, v družini in skupnosti.

   Sveti Duh je Bog, ki ga častimo, molimo in slavimo.

   Sveti Duh nam govori po osebah, dogodkih, Svetem pismu, zakramentih …

   Moč Svetega Duha …

   Tri leta sem vsak dan molila, da bi v življenju zares izkusila Božjo ljubezen, da me ima Bog rad. Dokler se nisem nekega ponedeljka vrnila domov od svete spovedi na Brezjah in medtem ko sem se Bogu zahvaljevala za njegovo usmiljenje, sem zaslišala glas, ki mi je dejal: »Martina, ali ni odpuščanje dovolj velik dokaz, da te ljubim!« Od takrat naprej nisem nikoli več podvomila v Božjo ljubezen do mene. V meni pa so še vedno ostajale mnoge rane in spomini iz otroštva ter vsakodnevnega življenja, ki so mi preprečevali, da bi živela zares v notranjem miru in svobodi. Preveč je bilo še stvari, ko sem se borila zase, za svoj prav, svoje mesto in priznanje, ko sem se čutila ranjeno, velikokrat samo, zavrženo, zapuščeno, umazano. Vse dokler se nisem znašla na nekem molitvenem srečanju, ko sem po molitvi duhovnika občutila, kako se Sveti Duh spušča name. Sveti Duh je napolnil in prevzel vse moje srce, telo, misli, čustva … vse in to svoje delo v meni dopolnil čez nekaj tednov, znova po zakramentu svete spovedi. Takrat sem jasno zaslišala Jezusov glas: »Martina, tukaj sem, zakaj bežiš stran od mene? Zakaj hočeš pobegniti ali zakriti svoje rane in šibkosti? Ne boj se jih. Po njih sem najbolj navzoč v tvojem srcu, tvojem življenju in telesu.« Takrat sem začutila toplino, veselje, ljubezen, ki so se spustili name in spoznala sem, da je v meni naenkrat nastal mir in velika notranja svoboda. V solzah sem rekla: »Jezus, ne želim iti stran od tebe. Želim, da si moj Bog in moj Gospod. Želim ostati s teboj! Ljubim te!« Še globlje sem doživela, da je Bog živ, da prebiva v mojem srcu, da me neizmerno ljubi, da Jezus moli zame: “Posveti jo v resnici; tvoja beseda je resnica. Kakor si mene poslal na svet, sem tudi jaz njo poslal v svet, in zanjo se posvečujem, da bi bili tudi ona posvečeni v resnici.” (prim. Jn 17,17-19) Spoznala sem, da se ne rabim bati svojih ran in šibkosti, da je edina pomembna stvar ostati v Jezusu in ljubiti bližnje prav v njihovih šibkostih, ker bom samo tam vedno srečevala Njega. Darovanje za druge je dobilo še večji polet. Od tistega trenutka dalje sem se nehala boriti zase, za svoj prav, za svoje mesto v družbi in v poslanstvu, nehala sem se zagovarjat pred drugimi, ko so me obsojali ali napadali, ne bojim se napak, ki jih naredim, nerodnosti, nemoči in nevednosti. Moje srce je zahrepenelo po več molitve, jasno sem spoznala moj greh in Bog me je popolnoma očistil vsega, ozdravil je moje rane iz otroštva in tiste, ki mi jih je v kasnejšem življenju zadal greh, začutila sem globoko ljubezen do Božje besede in zakramentov, naenkrat sem začutila veliko veselje, mir in svobodo. Spoznala sem, da je v meni več prostora in več ljubezni do bližnjega. V tem trenutku se je moje geslo večnih redovnih zaobljub “Posveti me v resnici” izpolnilo in se izpolnjuje vsak dan znova. Sveti Duh mi je odkril najglobljo resnico o meni, to je, da sem ljubljena Božja hči in me na novo posvetil v njej. Dan mi je bil torej isti Duh, kot don Bosku in Mariji Dominiki Mazzarello, Duh ljubezni, ki usmerja merila mojega delovanja, prepaja vse odnose in slog mojega življenja, kakor pravijo naše redovne konstitucije Družbe hčera Marije Pomočnice (člen 7). Po delovanju Svetega Duha so zaobljube čistosti, uboštva in pokorščine dobile povsem novo lepoto in smisel. Tu sem za to, da ljubim in se darujem.

   To je pomenilo zame novo življenje ali rojstvo od zgoraj, kot pravi evangelist Janez (3,1-21): “Jezus je odgovoril in mu rekel: »Resnično, resnično, povem ti: Če se kdo ne rodi od zgoraj, ne more videti Božjega kraljestva.« Nikodém mu je dejal: »Kako se more človek roditi, če je star? Mar more drugič v telo svoje matere in se roditi?« Jezus mu je odgovoril: »Resnično, resnično, povem ti: Če se kdo ne rodi iz vode in Duha, ne more priti v Božje kraljestvo. Kar je rojeno iz mesa, je meso, in kar je rojeno iz Duha, je duh. Ne čudi se, da sem ti rekel: Morate se roditi od zgoraj. Veter veje, koder hoče, njegov glas slišiš, pa ne veš, od kod prihaja in kam gre. Tako je z vsakim, ki je rojen iz Duha.«

   Sveti Duh, posvečuj me še naprej, upodabljaj me po Kristusu, utrjuj v meni ljubezen do bližnjih in poživljaj apostolski polet. Amen.

   Naj bo slavljen Bog Oče!

   Naj bo slavljen Jezus Kristus!

   Naj bo slavljen Sveti Duh!

   https://marijindom.zavod-dominika.si/pricevanje-verujem-v-svetega-duha/#

   Odgovori
9. Hvala says:

   23. avgusta, 2021 at 20:29

   PRENOVA V DUHU ALI KARIZMATIČNA PRENOVA JE NAJPREJ IN PREDVSEM BOŽJI DAR
   ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

   Skupina je namenjena:
   – vsem, ki bi radi poglobili ali na novo oživili svoj odnos z Bogom,
   – vsem, ki verjamete ali pa bi radi verjeli, da je Bog resnično navzoč med nami tudi
   danes in nam govori,
   – vsem, ki radi preprosto slavili Gospoda kot otroci,
   – vsem, ki bi radi izkusili delovanje Svetega Duha v svojem življenju.

   Pridi, Gospod Jezus! Z močjo svojega Duha prenovi obličje zemlje! Raz 22,20)

   Prenova v Duhu ali Karizmatična prenova je najprej in predvsem Božji dar. Ne gre za kakšno izrazito specifično duhovnost, temveč le za resno razumljeno, mišljeno in živeto katoliško krščanstvo, katerega bistveni del je tudi dar Svetega Duha.

   Zakaj karizmatična?

   Uresničenje Jezusove in Očetove obljube o Tolažniku (Jn 16,7) oziroma moči z višave (Lk 24,49) je na binkoštni praznik in pozneje v prvih krščanskih občinah rodilo sadove, ki jih imenujemo karizme – darove Svetega Duha. Karizme v Cerkvi obstajajo tudi danes.
   Vsako krščansko občestvo v Cerkvi je lahko veselo in hvaležno, če mu Sveti Duh nakloni svoje darove, ki si jih je treba želeti in zanje moliti.

   Karizmatična izkušnja prve Cerkve, zapisana v Svetem pismu, je gotovo temelj vsakega govora o karizmah v Cerkvi danes. Začetek govora o karizmah je Jezusova obljuba apostolom, da bodo prejeli moč z višave (Lk 24,49) – to je Svetega Duha – kar se uresniči v Apd 2,1–13, kjer beremo o darovih Duha.

   Karizmatičnost je v resnici bistveni element krščanstva, vključen v prenovo vere in Cerkve. Ni se nam treba bati, da bi karizme ali karizmatična molitvena občestva “porušila” obstoječi Cerkveni red in vodila v zmedo, saj Sveti Duh ne ruši tistega, kar je sam sezidal.

   Prenova v Duhu ni gibanje

   Prenova v Duhu je poseben duhovni tok v pokoncilski Cerkvi. Pred njegovim začetkom je papež Janez XXIII. molil: “Blaženi Božji Duh, (…) obnovi v našem času svoja čudovita dela kot nove binkošti.”

   Je nova smer, ker je nastala šele po II. vatikanskem Cerkvenem zboru, a je stara, ker se sklicuje na življenje prvih krščanskih občestev, kakor jih opisujejo Apd.
   Kot pravi kardinal Suenens: “Če si razlagamo Prenovo kot “gibanje” med drugimi gibanji pomeni, da ne razumemo njene narave; to je vzgib Svetega Duha, ponujen celotni Cerkvi, da bi se njeno življenje znova pomladilo. Duša Prenove – izlitje Svetega Duha – je milost binkoštne poživitve ponujeno vsem kristjanom.” Prenovitelj je Sveti Duh.

   Več o Prenovi v Duhu preberite v knjigi V nove binkošti patrov frančiškanov Petra Vrabca in Michela Kurena.

   Zgodovina

   Prenova v Duhu se je začela leta 1967 v ZDA, ko je skupina študentov katoliške univerze v Duquesnu v Pittsburghu na duhovnem vikendu zavzeto premišljevala binkoštni dogodek prve Cerkve. Molili so k Svetemu Duhu, da bi milost prvih binkošti tudi sami doživeli. Prišlo je do izlitja Svetega Duha z manifestacijo karizem, tako kot beremo v Svetem pismu. Za ta dogodek se je v katoliških krogih v ZDA hitro razvedelo in karizmatična molitvena občestva so se brez kakršnekoli reklame in organizirane podpore naglo – toda vsekakor tudi s priložnostnim živim pričevanjem udeležencev po vsem svetu – razširila po vsej ZDA in nato po vsem svetu.

   Danes v molitvena občestva Prenove v Duhu redno prihaja več kot 100 milijonov katoličanov po vsem svetu, kar pomeni, da je daleč najmočnejši pokoncilski duhovni tok v Cerkvi.

   Pri nas se občestva Prenove v Duhu (trenutno jih je več kot 60) zbirajo že več kot 20 let.

   Značilnosti, sadovi, cilji

   Glavna značilnost je kristocentričnost, saj je Jezus Kristus začetek in konec vsakega našega snovanja, vse milosti prihajajo od Njega. Sledita dva stebra, iz katerih vse izvira:slavilna molitev izlitje Svetega Duha s karizmami (krst v Svetem Duhu).

   Sadovi

   ljubezen do Božje besede v Svetem pismu

   intimna povezanost z Bogom v molitvi

   otroško zaupanje

   potreba po adoraciji, kontemplativnosti

   spontano nastajanje in gojitev bratske ljubezni

   močna želja po pričevanju, apostolatu, evangelizaciji

   nova ljubezen do Cerkve in zakramentov

   močna želja po svetosti in zavest o realnosti duhovnega boja v nas

   poudarjena marijanskost

   Spodbujamo

   K nenehnemu spreobračanju k Jezusu Kristusu, našemu Odrešeniku odprtost za delovanje in moč Svetega Duha sprejemanje darov (karizem) Svetega Duha v vsej Cerkvi evangelizacijo z močjo Svetega Duha nevernih in novo evangelizacijo kristjanov, kulture in vse družbe nenehno rast k svetosti in vključevanje karizem v življenje Cerkve.

   Kaj delamo?

   Molitvena občestva

   Vsak teden se zbiramo v molitvenih občestvih, kjer veselo slavimo Gospoda. Slavilna molitev je po splošnem mnenju biblicistov prva molitev Svetega pisma, pred zahvalno in prosilno, in to ne le v psalmih. Gospoda slavimo z vsem svojim bitjem, ker smo celovita bitja in ker tako naroča Sveto pismo. Sveti Avguštin, ki je še posebej spodbujal dvigovanje rok, pravi, da so nebesa eno samo ljubezensko slavljenje Boga, da pa se moramo na to pripravljati in “vaditi” že na zemlji, saj je slavilna molitev predokus nebes (Razlaga psalmov 148,1).

   IZLITJE SVETEGA DUHA

   Prirejamo seminarje življenja v Duhu, na katerih se s predavanji in poglobljeno vodeno osebno molitvijo pripravimo na izročitev svojega življenja Jezusu Kristusu.
   Kaj je izlitje Svetega Duha? To ni nov zakrament, vseeno pa je velik dar, milost. Je osebno srečanje z živim Bogom. “Molitev za “krst v Svetem Duhu” ali izlitje Svetega Duha je molitev osebne izročitve svojega življenja Gospodu Jezusu Kristusu. Pogosto ta dogodek spremlja glosolalija ali govorjenje v jezikih.” (nadškof Paul Josef Cordes)

   Seminarji, maše za ozdravljenje, molitev za osvobajanje

   S seminarji za evangelizacijo se vključujemo v prizadevanja Cerkve za evangelizacijo. Pripravljamo maše za ozdravljenje notranjih ran in ozdravljenje družinskega debla. Molimo za posameznike, ki iščejo pomoč pri Bogu in mu želijo izročiti svoje življenje, tudi v molitvi za osvobajanje po metodi Neala Lozana.

   Poučevanje

   Vršimo ga prek rednih srečanj animatorjev (voditeljev), v molitvenih občestvih, na seminarjih in duhovnih vajah. Enkrat na leto se dobimo na vseslovenskem srečanju molitvenih občestev Prenove v Duhu.

   Založništvo

   Mesečno izdajamo revijo Prenova. Izdajamo tudi razno karizmatično literaturo in slavilno glasbo.

   VIR: Gibanje Prenova v Duhu

   http://www.marijino-oznanjenje.si/index.php/content/display/75/20/20
   …………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..

   Naj dodam še: V MOLITVENIH OBČESTVIH PRI PRENOVI SE VESELO SLAVI GOSPODA, S CELIM SVOJIM BITJEM, Z DVIGOVANJEM ROK, KER SMO CELOVITA BITJA IN KER TAKO NAROČA SVETO PISMO.

   Sveti Avguštin, ki je še posebej spodbujal dvigovanje rok, pravi, da so nebesa eno samo ljubezensko slavljenje Boga, da pa se moramo na to pripravljati in “vaditi” že na zemlji, saj je slavilna molitev predokus nebes (Razlaga psalmov 148,1).

   Vendar nekateri ljudje na začetku pristopa k Prenovi ne sprejmejo še tega, to se vidi na zunaj kot nekakšna zamorjenost, prestrašenost itd.

   Naš slovenski duhovnik Ciril Čuš je opisal srečanje s Prenovo, ko je še iskal Gospoda. takole: Sopotnik iz Medžugorja ga je peljal
   na molitveno skupino Prenove v Duhu. “Vsi so tam z dvignjenimi rokami slavili Boga. Zdelo se mi je, da so na drogah, da niso normalni. Tega res nisem bil navajen.” Odločil se je, da nikoli več ne stopi v cerkev, saj so bili ti ljudje “čisto nenormalni”.

   Sama sem na začetku tudi imela “trdo ” telo za slavljenje, bi temu rekla. Razmišljam o tem zakaj? Po mojem mišljenju je to zato, ker ko človek še išče Gospoda, oziroma je na začetku hoje za Njim, človekove misli , besede in vsaka celica v telesu še ni PREŽETA Z GOSPODOVO LJUBEZNIJO. Gospod pravi: Z VEČNO LJUBEZNIJO TE LJUBIM.

   To je tudi proces, ki traja. ČLOVEK NE MORE SAM OD SEBE SLAVITI BOGA. SVETI DUH NAS VODI, DA POSTANEMO SPOSOBNI SLAVLJENJA IN ZAHVALJEVANJA, SVETI DUH NAM POMAGA V MOLITVI PREPOZNAVATI BOŽJO VOLJO.

   PRENOVA V DUHU JE RES VZGIB SVETEGA DUHA, TO JE ČUDOVITI BOŽJI DAR, Z BESEDAMI SE NE DA OPISATI DOŽIVETJA. GOSPOD DELA RES ČUDEŽE.

   Zato je vsako omalovaževanje, posmehovanje, kritiziranje itd. Prenovo v Duhu, HUDO NASPROTOVANJE BOŽJI ODLOČITVI.
   KAKO SI ČLOVEK S SVOJO ČLOVEŠKO PAMETJO SPLOH DRZNE UGOVARJATI GOSPODOVIM ODLOČITVAM, DAROVOM
   IN NJEGOVIM NAČRTOM?
   Sama pravim : če nekaj ne poznaš, ne veš, o tem tudi ne moreš komentirati, sploh pa ne o Gospodovih odločitvah.

   SVETI DUH JE SILA, KI SPREMINJA SVET.

   Je pa res, da Prenova v Duhu ni edina pot, ki vodi k zveličanju. PRI BOGU JE VSE MOGOČE. GOSPOD IMA ČUDOVIT NAČRT ZA VSAKEGA ČLOVEKA, ZA VSAKEGA JE DOLOĆIL POT.

   Zakaj se nekateri bojijo, da bi karizme ali karizmatična molitvena občestva “porušila” obstoječi Cerkveni red in vodila v zmedo, saj SVETI DUH NE RUŠI TISTEGA, KAR JE SAM SEZIDAL.

   V Prenovi se moli za posameznike, ki iščejo pomoč pri Bogu in mu želijo izročiti svoje življenje, tudi v molitvi za osvobajanje po metodi Neala Lozana.

   Molitve nad posamezniki pri katerih Sveti Duh odkriva NAJGLOBJE RANE PRED ROJSTVOM, PO ROJSTVU, ODKRIVA KORENINO oz. IZVOR TEŽAV IN STISK V ŽIVLJENJU, ODKRIVA TUDI , ČE SO VZROK PROBLEMA PREDNIKI, itd…

   Te molitve oz. pot do osvoboditve in notranjega ozdravljenja lahko trajajo zelo dolgo časa, tudi več let. Grešiti proti prvi Božji zapovedi je tudi duhovno prešuštvo, ki je še hujše od telesnega.

   JEZUS DOLOČI ČAS V KATEREM OSVOBAJA IN OZDRAVLJA ČLOVEKA, MU SPOROČA PO MOLIVCU KAJ MORA NAREDITI, GA OPOGUMLJA, KAŽE itd…SKRATKA VODI ČLOVEKA PO POTI OSVOBODITVE, OZDRAVLJENA. JEZUS OSVOBAJA IN OZDRAVLJA TAKO KOT JE TO DELAL PRED 2000 LETI.

   Odgovori
   • Miro says:

     24. avgusta, 2021 at 6:58

     Izvrstna predstavitev Prenove v Duhu in drugih poudarkov na tej odrešenjski poti! Gospa Hvala, najlepša hvala za ta zapis, pa tudi za druge prispevke s tega področja, med katerimi je v rubriki “Članki za duše” tudi vaše razmišljanje z dne 18. avgust 2021 (objava ob 20:09). Veliko ste prejela od Svetega Duha, zato nam lahko veliko podarjate v Njegovi moči! Naj vas Sveti Duh še naprej obilno blagoslavlja pri vašem plemenitem poslanstvu. Naj bodo vaša prizadevanja v Njegovi moči še naprej v dušni in telesni blagor vsem, ki so se v srcu pripravljeni odpirati odrešenjskemu delovanju našega ODREŠENIKA JEZUSA, ki nas nenehno tolaži, očiščuje, posvečuje, opogumlja, osrečuje, odrešuje …

     SLAVA TEBI, JEZUS, TI SI NAŠ OSVOBODITELJ IN ODREŠENIK – ZDAJ IN VEKOMAJ. AMEN

     Odgovori
     • Hvala says:

       24. avgusta, 2021 at 8:32

       JEZUS JE REKEL: Bolnike ozdravljajte, mrtve obujajte, gobave očiščujte, demone izganjajte. Zastonj ste prejeli, zastonj dajajte (Mt 10,8).

       Zahvaljujem se tudi vam g. Miro, tudi vi ste prejeli Svetega Duha, naj vas še naprej vodi, kajti če ga ne bi prejeli, ne bi opazili in globoko razmišljali.

       NAJ VAM SVETI DUH ŠE NAPREJ PODARJA DAR MODROSTI!

       Vse dobro!

       Odgovori
       • Miro says:

         24. avgusta, 2021 at 8:49

         Tudi vam gospa Hvala in vsem sestram in bratom, ki se duhovno srečujemo s pomočjo te spletne strani, obilen blagoslov v moči Svetega Duha!

         Odgovori
10. Miro says:

    23. avgusta, 2021 at 18:28

    GORJE VAM, UČITELJI POSTAVE, KER ZAPIRATE NEBEŠKO KRALJESTVO – KLJUČ, KI ODPIRA VRATA VERE, JE MOLITEV. KO KRISTJAN NE MOLI, NJEGOVO PRIČEVANJE POSTANE NADUTO PRIČEVANJE. KDOR NE MOLI, JE NADUTEŽ, JE OŠABEN, JE ZAVEROVAN VASE. NI PONIŽEN. IŠČE LASTNO PROMOCIJO. NASPROTNO PA, KO KRISTJAN MOLI, SE NE ODDALJI OD VERE, KAJTI POGOVARJA SE Z JEZUSOM!

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO MATEJU (Mt 23,13.15-22)

    Toda gorje vam, pismouki in farizeji, hinavci, ker pred ljudmi zaklepate nebeško kraljestvo. Vi sami namreč ne vstopate, tistim, ki bi radi vstopili, pa ne dovolite vstopiti. Gorje vam, pismouki in farizeji, hinavci, ker prepotujete morje in kopno, da enega samega napravite za spreobrnjenca; toda ko to postane, ga naredite za sina peklenske doline, dvakrat hujšega od sebe. Gorje vam, slepi vodniki, ki pravite: ›Če kdo priseže pri templju, ni to nič, če pa priseže pri tempeljskem zlatu, ga prisega veže.‹ Norci in slepci! Kaj je vendar več: zlato ali tempelj, ki zlato posvečuje? Govorite tudi: ›Če kdo priseže pri oltarju, ni to nič, če pa priseže pri daru, ki je na njem, ga prisega veže.‹ Slepci! Kaj je vendar več: dar ali oltar, ki dar posvečuje? Kdor torej priseže pri oltarju, priseže pri njem in pri vsem, kar je na njem. Kdor priseže pri templju, priseže pri njem in pri tistem, ki prebiva v njem. Kdor pa priseže pri nebu, priseže pri Božjem prestolu in pri tistem, ki sedi na njem.

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Mt+23%2C13.15-22&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE (Ervin Mozetič)

    Ko hodimo po poti in naletimo na zaprto cerkev, se počutimo nenavadno, kajti težko je razumeti zaprta vrata cerkve. Včasih nam to pojasnjujejo, a gre za izgovore in opravičila. Dejstvo ostaja, da je cerkev zaprta, in ljudje, ki hodijo mimo, ne morejo vstopiti. Še slabše pa je, da Gospod ne more iz nje. V današnjem evangeliju nam Jezus govori o tej zaprtosti. Gre za zaprtost kristjanov, ki imajo v roki ključe, a namesto da bi odprli vrata, jih odnesejo stran. Ali še slabše, zaustavijo se na vratih in ne pustijo, da bi drugi vstopili, ter na ta način niti sami ne vstopijo. Do tega privede pomanjkanje krščanskega pričevanja, in ko je ta kristjan duhovnik, škof ali papež, je to še slabše.

    Kako to, da kristjan pade v takšno držo s ključi v žepu in zaprtimi vrati? Vera postane ideologija. Ideologija pa ne povezuje. V ideologijah ni Jezusa, njegove nežnosti, ljubezni, blagosti. Ideologije so vedno toge. Ko kristjan postane učenec ideologije, izgubi vero: ni več Jezusov učenec, ampak je učenec neke miselne drže. In zato Jezus pravi: ‘Odnesli ste ključ spoznanja’. Spoznanje Jezusa je spremenjeno v ideološko in moralistično spoznanje, kajti ti ljudje zapirajo vrata z mnogimi predpisi. Jezus sam je dejal: ‘Na ramena ljudi nalagate mnogo stvari, a samo eno je potrebno’. To je torej duhovni in miselni proces tistega, ki hoče imeti ključe v žepu in zaprta vrata. Vera tako postane ideologija, ideologija pa zbuja strah, odganja ljudi, jih oddaljuje od Cerkve in tudi Cerkev oddaljuje od ljudi. Gre za težko bolezen teh ‘ideoloških kristjanov’, ki pa ni nova. O njej govori že apostol Janez v svojem prvem pismu. Kristjani, ki izgubijo vero in imajo raje ideologijo postanejo togi, moralisti, zagovorniki etike, a brez dobrote.

    Vprašanje, ki se zastavlja, je: Kaj se zgodi s tem kristjanom? Kaj se zgodi v srcu tega kristjana, duhovnika, škofa, papeža, da postane takšen? Zgodi se preprosta stvar: ta kristjan ne moli. In če ni molitve, vedno zapreš vrata. Ključ, ki odpira vrata vere, je molitev. Ko kristjan ne moli, njegovo pričevanje postane naduto pričevanje. Kdor ne moli, je nadutež, je ošaben, je zaverovan vase. Ni ponižen. Išče lastno promocijo. Nasprotno pa, ko kristjan moli, se ne oddalji od vere, kajti pogovarja se z Jezusom. Pismouki namreč niso molili, zavrgli so vero in jo spremenili v moralistično ideologijo brez Jezusa. In ko je Jezus odšel od tam, so pismouki in farizeji začeli na sovražen način pritiskati nanj in poskušali še kaj izvabiti iz njega, da bi ga tako zalotili pri kakšni besedi. Niso transparentni, so ubogi ljudje, umazani z napuhom. Prosimo Gospoda milosti najprej, da ne bi nehali moliti, da ne bi izgubili vere, in nato, da bi ostali ponižni, da ne bi postali zaprti in ne bi zapirali poti za Gospoda.

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    Jezus krotki in iz srca ponižni, upodobi naša srca po svojem presvetem Srcu!

    Odgovori