Članki za dušo

15.019 Responses to Članki za dušo

1. Janez says:

   26. avgusta, 2021 at 9:13

   MOLITEV ZA VSE NAŠE DUHOVNIKE
   Vsemogočni Bog,
   Glej nevreden grešnik stojim pred Teboj.
   Prosim Te za vse naše duhovnike,
   ki si jih poklical v duhovniško službo.
   Vzel si jih izmed nas
   in jih naredil po Svoji Milosti za oznanjevalce Evangelija
   ter za delilce vseh Božjih skrivnosti v zakramentih in Božji Besedi.
   Prosim Utrjuj Njihovo Vero,
   da bodo vse to kar Oznanjajo vernikom tudi sami Živeli!
   Prosim Pomagaj in Navdihuj Jih, da bodo stanovitno Oznanjali Jezusove Nauke!
   Prosim Blagoslavljaj vse Njihovo Delo in Molitev
   in jih Varuj pred hudobijo ter malodušjem.
   Prosim Pomagaj jim, da bodo radi opravljali dušnopastirsko delo za ljudi.
   Pošlji Svetega Duha in jih napolni z Veseljem do Poklica.
   Daj jim Zaupanje v Večno Plačilo pri Tebi.
   Hvala Ti Gospod,
   Ki Živiš in Kraljuješ Vekomaj.
   Amen.

   Družina, Mali Molitvenik, 1997.

   Odgovori
2. Janez says:

   26. avgusta, 2021 at 8:45

   Dr. Viljem Lovše nam je daroval v prispevku/pridigi lepo razlago Lukovega Evangelija 0 Bogu, ki je použivajoč ogenj (povzetek); trudimo se in se radi nenehno učimo, da bomo pravilno razumeli Božjo Besedo in se po Njej Ravnali!

   Luka pravi: Božjega ognja ni mogoče pogasiti
   49. vrstica 12. poglavja Lukovega evangelija pravi: »Prišel sem, da ogenj vržem na zemljo, in kako hrepenim, da bi se že vnel«. V luči te besede lahko dojameva tudi smisel Jezusovih besed o razdeljenostih med nami in o razumevanju znamenj časa. V 5 Mz knjigi 4,24 je Bog imenovan »použivajoč ogenj«. Kaj to ime pomeni?

   Gregor Veliki prvi odgovarja: »Bog je imenovan ogenj zato, ker odstrani rjo grehov. O tem ognju pravi Resnica: Prišel sem, da vržem ogenj na zemljo, in ničesar si bolj ne želim kot to, da bi se že razplamtel. Zemlja pomeni srce vseh posvetnih, ki v srcu nenehno zbirajo hudobne misli, zato jih hudobni duhovi pomendrajo. Gospod pošlje ogenj na zemljo takrat, ko z ognjem Svetega Duha vžge srce tistega, ki živi po mesu. Zemlja plameni v ognju, kadar srce posvetnega človeka, ki je zakrknjen v svoja perverzna hotenja, zapusti hlepenja sedanjega časa in se vname v Božji ljubezni«. V apokrifnem (ni objavljen v Svetem pismu, ker po mnenju Cerkvenih Očetov ni primeren tako kot drugi štirje Evangeliji !) Tomaževem evangeliju je zapisan drugi odgovor, ki so ga antični cerkveni očetje in ga tudi današnji razlagalci pripisujejo Jezusu: »Kdor mi je blizu, je blizu ognju, in kdor je daleč od mene, je daleč od kraljestva.« Origen je te besede takole razložil: »Človek, ki po krstu ponovno greši, se mora, če hoče biti očiščen, približati Jezusu. Jezusova ljubezen vznemirja srce tega človeka, vse dokler z močjo svojega ognja ne stali vse, kar se upira njemu in bratom. Če pa bo človek zaradi svojega greha ostal zaprt v svojo sramoto ali domišljavost, bo daleč od Jezusa. Zanj bo Božje kraljestvo nedosegljivo. Ne bo našel niti svobode niti življenja.«

   Tretji odgovor sta dojela dva učenca na poti v Emaus, ko sta med srečanjem z Jezusom vzkliknila: »Ali ni najino srce gorelo v nama, ko nama je govoril in razlagal pisma?« Tudi prerok Jeremija vzklikne: »A v mojem srcu je bil kakor goreč ogenj, zaprt v mojih kosteh; hotel sem ga ugasniti, pa nisem mogel.« Ognja našega Boga ni mogoče pogasiti. Zato njegov ogenj imenujejo »použivajoč«. Bog je ljubosumen. Ne prenese, da bi ga jemali za eno od stvari. Božji ogenj použiva vse naše notranje razdeljenosti in razklanosti, zaradi katerih smo razpršeni, dvojni, dvoumni, lažnivi, hinavski, zaprti in hudobni, nič več sposobni solidarnosti z Bogom in svojimi brati in sestrami. Srce se očisti in poenoti z ognjem. To je resnica našega Boga.

   Kako pa, da Jezus na vse to pravi, da ni prišel, da prinese na zemljo mir, ampak delitev. Če Božji ogenj stopi naše notranje razdeljenosti, potem se nama ni treba več bati zunanjih razdeljenosti, čeprav so boleče in jih nismo sami hoteli. Srce čuti, da če hoče ostati trdno v najbolj bistvenem, te trdnosti ne more zapravljati v nebistvenih ali priložnostnih stvareh. Razklanosti in delitve med nami so zato neizogibne. Ljubezen, Ogenj, ki gori v prsih, namreč ni enako kot dobro razumevanje. Ljubezen je pripravljenost na mučeništvo. To je veljalo za Jezusa in velja tudi za nas. Razdeljenost, ki se bo zdela proti drugim, samo izrecno pokaže pripravljenost na žrtev iz ljubezni do drugih, ki so že deležni skrivnosti Božje ljubezni ali Božjega ognja. Prepoznavanje znamenj časa pa je odkrivanje, da je naša osebna in skupna zgodovina del veliko večje svete Božje zgodovine. Razločevati znamenja časa pomeni, da v svoji zgodbi odkrijemo Božje delovanje. Če naju je oplazil Božji ogenj, skoraj ne bova mogla narediti drugače, kot da bova v vsakem dogodku življenja odkrivala uvod in odprtost v Božje vodenje.

   Avtor pater Vili Lovše, Radlje ob Dravi na Koroškem

   Addendum:
   »Bog je imenovan Ogenj zato, ker odstrani vso človeško rjo grehov. O tem ognju pravi Resnica: Prišel sem, da vržem ogenj na zemljo, in ničesar si bolj ne želim kot to, da bi se že razplamtel. Zemlja pomeni srce vseh posvetnih, ki v srcu nenehno zbirajo hudobne misli, zato jih hudobni duhovi pomendrajo. Gospod pošlje ogenj na zemljo takrat, ko z ognjem Svetega Duha vžge srce tistega, ki živi po mesu. Zemlja plameni v ognju, kadar srce posvetnega človeka, ki je zakrknjen v svoja perverzna hotenja, zapusti hlepenja sedanjega časa in se vname v Božji ljubezni«.

   Dva učenca na poti v Emaus, sta med srečanjem z Jezusom vzkliknila: »Ali ni najino srce gorelo v nama, ko nama je govoril in razlagal pisma?« Tudi prerok Jeremija vzklikne: »A v mojem srcu je bil kakor goreč ogenj, zaprt v mojih kosteh; hotel sem ga ugasniti, pa nisem mogel.« Ognja našega Boga ni mogoče pogasiti. Zato njegov ogenj imenujejo »použivajoč«. Bog je ljubosumen. Ne prenese, da bi ga jemali za eno od stvari. Božji ogenj použiva vse naše notranje razdeljenosti in razklanosti, zaradi katerih smo razpršeni, dvojni, dvoumni, lažnivi, hinavski, zaprti in hudobni, nič več sposobni solidarnosti z Bogom in svojimi brati in sestrami. Srce se očisti in poenoti z ognjem. To je resnica našega Boga. Ljubimo Boga in Ljudi in bodimo podobni Jezusu!

   Odgovori
3. Janez says:

   26. avgusta, 2021 at 8:37

   JEZUS PRIDI IN NAS PROSIM OSVOBODI ZAPRTOSTI VASE IN V NAŠO SAMOZADOSTNOST
   Prosim Jezus osvobodi me zaprtosti in moje samozadostnosti
   v svoj dom, v službo, v moj svet misli in prepričanj, v moje posle in delo, v mojo rutino.
   Osvobodi me prepričanja, da sem sam sebi dovolj, torej samozadosten in da ne rabim drugih ljudi!
   Pomagaj mi prosim moj Bog,
   da ga s Tvojo Pomočjo odprem zase in za vse ljudi, ki me potrebujejo,
   kajti ko bom širil dobroto in upanje med ljudi, bom pomagal sebi in drugim!
   Naj bom Orodje Tvoje Dobrote, Milosti in Ljubezni, Pomoči in Usmiljenja.

   Osvobodi me prosim moje zaprtosti
   v moja ozka razmišljanja in v skrb za vsakdanje skrbi, za rutinske delovne obveznosti,
   za del doma in v službio in hitro molitev moj Bog, kjer ni dovolj časa za Boga in zame, da poglobim duhovnost!
   Pomagaj mi, da odslej delim z drugimi in jim Samaritansko pomagam in jim prinašam Veselje!.
   Osvobodi me prepričanja, da kristjanu zadostuje le molitev, spokoritev in evharistija,
   In da ni treba, da obenem z Dobroto pomagam in služim ljudem, tako kot nas Učiš Jezus v Evangeliju!
   Zakaj Vera brez dobrih del je mrtva.

   Gospod z naklonjenostjo vidi vsa naša dejanja Pomoči in Dobrote, zakaj poplačani bomo za vse dobro!
   Gospod Pomaj mi, da vzdržim vse križe in težave, napolni me z Močjo Svetega Duha, da bom vzdržal !
   Pomagaj mi tudi, da bom ostal pravičen in ponižen,
   da se poboljšam, da bom odslej pobožno živel,
   da bom vedno orodje Božje Volje in Božje Ljubezni in,
   da bom odslej vedno rad Širil Luč Upanja in Božje Dobrote med ljudi in jim pomagal ter jim služil! Amen.

   Kapucin dr. Anton Rottzeter Molitve: Bog, ki mi daje dihati (izbrana dopolnjena in razširjena molitev).

   Psalm 40, 12: Ti, GOSPOD, mi ne boš odtegnil svojega usmiljenja, tvoja dobrota in tvoja zvestoba me bosta vedno čuvali.

   Addendum:
   Bog nas Ljubi in nas nikoli ne bo zapustil same. Zaupajmo Bogu, zakaj On vse Vidi in Vse Ve! Ko se prepustimo Njegovi volji, nas On postavi na točno tisto mesto v svojem stvarstvu, ki nam je najbolj prav in kjer lahko najbolj ljubimo in pomagamo drugim. Vsak v svojem položaju, stanju, glede na svoje moči ter zmožnosti in na način, na katerega Stvarnikova podoba v njem lahko najlepše odseva ter ga obsije z Dobroto in Pomaga z Usmiljenjem. Ne glede na to, kakšna je naša situacija, ko vanjo povabimo Boga brez vseh Omejitev, On vstopi s svežimi silami Ljubezni in Dobrote, prinese v nas Novo Upanje in pozitivno deluje v nas in nam pomaga tudi zato, ker smo ga povabili, se na Gospodov prihod in vstop v nas ustrezno pripravili in ga po Njegovi Milosti tudi dočakali. Dopustimo Bogu, da v nas neomejeno deluje tako, da bo delal čudeže v našem življenju, saj je Bog veliko večji kot vsi problemi, ki nas pestijo. In kdor ima vero v Boga, kdor bo stanovitno verjel Bogu in potrpel v preizkušnjah, bo deležen uslišanja in čudežev, zakaj vse človeško pride in vse mine.

   Če smo grešili se spokorimo in prosimo Boga Milosti! Povejmo mu, da obžalujemo grehe in da smo v žalosti in trpljenju kaj narobe naredili! Skesajmo se in prosimo Boga odpuščanja, da bomo v naši duši naredili prostor Bogu, zakaj Bog je Ljubezen, ki ne mara greha! Prosimo ga odpuščanja in se spreobrnimo in poboljšajmo, da nas bo obsijala Njegova Milost in Ljubezen Nebeškega Boga, ki nas ima vedno rad; tudi takrat, ko grešimo in ko smo zašli na brezpotja, kjer ni Boga; in prosimo Boga za Vodstvo in Pomoč, da se rešimo in da bomo spet hodili k Njemu in bili podobni Jezusu!

   Odlomek iz objavljenega prispevka OHRANI VESELJE IN LJUBEZEN DO JEZUSA.

   Odgovori
4. Janez says:

   26. avgusta, 2021 at 8:29

   ČLOVEK NE SODI, DA TI NE BO SOJENO PRAVI GOSPOD
   O Bog, daj mi, da ne sodim o drugih –
   kako naj vem od kod,
   iz kakšnih globin izvira greh?
   Moj greh in greh drugih ljudi,
   posameznika in naroda?
   O Bog, daj mi, da ne sodim.
   O Bog, daj mi, da ne obsojam –
   Da vrlino, napako in zmoto
   vidim kot mogočno ravnovesje.
   Stvari so preveč zapletene,
   a se na koncu po Božji Milosti poravnajo
   in skupaj pred tvoje noge padejo Usmiljenui Bog.
   Mi tako nespametno obsojamo, brez Usmiljenja in Modrosti.
   Stvari pa so preveč zapletene in globoke, ki jih ne umemo in ne poznamo.
   O Bog, daj mi, da postanem tišji –
   da v pesmi in besedičenju
   govorim le DA in Ne in drugo najnujnejše.
   Da raje delam in pomagam ter služim ubogim.
   da nisem tisti ki kaže na iver v očesu svojega brata,
   bruna svojega greha in napak, ki štrli iz lastnega očesa pa ne vidim.
   Jezus je rekel: “kdor je brez greha naj vrže kamen v grešnico”.
   Vsi so odšli, ker smo vsi grešniki; Jezus pa je rekel hotnici: “pojdi in o0dslej ne greši več”.
   Pa mi zmoremo odpuščati krivice, napake in grehe drugim kot Jezus?
   Pomagaj mi Usmiljeni in Dobrotni Bog, da bom spoolnjeval Evangeliojsike nauke in Božjio Voljo!
   Pomagaj mi, da ne bom sodil, ampak molil in pomagal ter služil Bogui in Ljudem!
   Ponagaj mi, da bom prinašal Ljudem Luč in Milost Odrešenja in bil na strani rešitve ne problemov!
   Mojim besedam in dejanjhem Gospod Jezus prosim daj moč in težo ter modrost.
   Naj postanejo vedno bolj božajoče moje besede in dejanja tolažbe in pomoči,
   učinkovitejše od tisočih mislecev in učenih razprav ter mečev vojskovodij.
   In na koncu naj postanem
   skromen, krotek, strpen in razumevajoč in da bi z razsvetlenjem bil moder in bolj sočuten do ljudi.
   Da bi več poslušal, kot govoril in več razmišljal, preden bi se prenagloma odločal in deloval ter sodil in obsojal.
   Moje misli in besede naj bi bile le DA ali NE.
   A čedalje bolj DA.
   AMEN in DA na vse, zakaj pa naj imam vedno jaz vse prav, drugi pa ne?!
   Kot blagi metulj, ki se usede na kelih srca naj bo odslej vse moje početje in nehanje.
   AMEN. DA. In od hudobneža je vse, kar je povedano več od tega.
   Za več preprosto ni prostora.

   Naj raje prvo poslušam,opazujem, premislim za kaj gre, ne da prenagljeno sodim.
   Naj raje pomagam ljudem graditi kot kritizirati, kar so naredili v potu svojega obraza.
   Naj dajem dober zgled krščanskega pobožnerga življenja drugim in jim pomagam.
   Prosim pomagaj mi, da bom vztrajal v dobroti, razumevanju in strpnosti, čeprav bom trčil na težave.
   Naj ne škodujem in naj pustim v svoji duši vso glasbo in lepoto ter mir in harmonijo, ko oddidem iz narave in od ljudi.
   Naj sveti tisoč sonc in naj pojejo ptice na drevesih vsem, ki so blage volje in dobrega srca.
   In ko se vrnem iz življenja k Tebi v Oče v naročje, naj se krog sklene in spirala razširi.
   Naj vlada onomatopoija vsega dobrega in lepega, kar nas napolnjuje z radostjo in upanjem.
   Bog nam pravi, da ne sodimo drugih, da ne bomo sojeni! Ubogajmo Boga!
   Težko se je vzdržati in vztrajati; ampak kjer je volja in Božji blagoslov
   je tudi spolnjevanje Božje Volje in Pot k Njemu.
   In prosimo Boga, da po Njegovi Milosti k alju dozorijo časi,
   ko ga bomo sprejeli v srce in dušo in ljubili tako, kot nas je Učil Jezus. Amen.

   Pustimo Bogu, da pride k nam in ostane v nas. Molimo in prosimo ga za Milosti Vere in Ljubezni, za vodstvo in navdih, da bomo vedno hodili po Jezusovi Poti Odrešenja. Prosimo Jezusa za Milost, da bomo vedno hodili po Poti Odrešenja, živeli pravično, bili dobri in usmiljeni, delali dobra dela in molili, se ogibali stranpoti greha, da ne bomo sodili in obsojali drugih, ampak zanje molili in jim pomagali ter spolnjevali Božjo Voljo in bili podobni Jezusu Učeniku in Odrešeniku. Gospod nas ima vedno rad, tudi ko grešimo in žalimo Božjo Ljubezen. In smisel življenja je, da pride med nas Božje kraljestvo Ljubezni, Odpuščanja, Dobrote in Usmiljenja. Tudi mi bodimo Kristonosci in prispevajmo k prihodu Božjega kraljestva med nas!

   Janez AKA Dichter Hansi

   Addendum v razmislek
   Ko prejmeš Sveto Evharistijo, ko moliš Boga in si poln Svetega Duha si blagoslovljen in greš kot apostol in/ali misijonar poln Luči in Vere med ljudi ter jim goreče in prizadevno prinašaš Veselo Oznanilo Jezusovih naukov v Evangeliju in Novico Odrešenja, je to evangelizacija in prinašanje Radosti in Veselja Odrešenja med ljudi. Zakaj vse smo prejeli in dobili v dar od Boga, zato se moramo ponižno in skromno vprašati, kaj pa jaz lahko storim za Boga? To da sem misijonar Ljubezni in Usmiljenja tako kot Sveta Mati Terezija, sveta Faustina Kowalska in drugi svetniki in svetnice; to da si kot Sveti Maksimiljan Kolbe pripravljen dati v nemškem taborišču dati življenje namesto poljskega očeta z otroci; to da si Jezusov misijonar in dobrotnik na Madagaskarju 8000 ljudem, ki trpijo lakoto in pomajkanje ter so sprejeli Jezusa; to da živiš in delaš dobro, ker si poln Svetega Duha kot Pavel in Peter ter drugi apostoli in greš in prinašaš Luč Vere in Dobrote med ljudi; brez besed in poln verske vneme in Ljubezni, ko izžarevaš Kristusa in prinašaš Božji Mir in Tolažbo Ljudem, ki iščejo pomoč in Boga. Ljubimo Boga in Ljudi ter Spolnjujmo Božjo Sveto Voljo. Vse je potrebno tako zakramentalizacija kot evangelizacija. Tako Evharistija kot Evangelijski nauki Jezusa. Tako Molitev, Vera, delo, služenje Bogu in Ljudem in pravično Življenje. Vera naj bo dejavna, iskrena, globoka iz duše in srca, naj pomaga in služi, naj z zgkedsom širi Božjo Besedo med ljudi in naj Časti in Slavi Boga ter se mu Zahvaljuje. Amen. Janez

   Rimljanom 14,13: Zato nehajmo soditi drug drugega. Rajši pazíte na to, da ne boste bratu v spotiko ali v pohujšanje.

   Nulla gratiam populo auxilium benefacite iustitiae exemplum statuit silentium.

   Odgovori
   • Miro says:

     26. avgusta, 2021 at 11:13

     POSLUŠAJMO BESEDE APOSTOLA SV. PAVLA O PONIŽNOSTI, KROTKOSTI, POTRPEŽLJIVOSTI, O LJUBEZNI DRUG DO DRUGEGA TER O PRIZADEVANJU ZA EDINOST!

     »Zato vas jaz, jetnik v Gospodu, opominjam, da živite vredno klica, s katerim ste bili poklicani, v vsej ponižnosti, krotkosti in potrpežljivosti. V ljubezni prenašajte drug drugega. Prizadevajte si, da ohranite edinost Duha z vezjo miru: eno telo in en Duh, kakor ste tudi bili poklicani v enem upanju svojega poklica. En Gospod, ena vera, en krst: en Bog in Oče vseh, nad vsemi in po vseh in v vseh. Vsakomur izmed nas pa je bila dana milost po meri Kristusovega daru.« (Ef 4,1-7)

     Odgovori
5. Miro says:

   26. avgusta, 2021 at 7:15

   VESELJE V GOSPODU

   »SLÁVI, MOJA DUŠA, GOSPODA,
   VSA MOJA NOTRANJOST NJEGOVO SVETO IME.
   KI TVOJA LETA NASIČUJE Z DOBRINAMI;
   KAKOR ORLU SE OBNAVLJA TVOJA MLADOST.«

   (Ps 103,1.5)

   MOLITEV ZA VEČ VESELJA V VSAKDANJEM ŽIVLJENJU

   Ljubi Jezus, prosim Te, da iz mojega srca za vedno odstraniš
   vso potrtost in slabo voljo. Naj bom vesel, zadovoljen in srečen,
   ko uživam vse Tvoje milosti. Kajti, o Bog, če mi naklanjaš svojo
   milost, ali naj ne bi bil radosten in zadovoljen? Ali naj ne bi
   izžareval Svetega Duha, ki vpliva na mojo dušo, da jo povzdiguje
   nad vse drobne vsakdanje nevšečnosti, ki nikoli ne bi smele zlomiti
   miru tistih, ki stremijo za tem, da bi služili Tebi? O, naj bodo moji
   mir, potrpežljivost, krotkost in drugi darovi Svetega Duha: naj vodijo
   in tolažijo moje srce ter dvigajo moje prizadevanje visoko nad ta svet,
   k Tebi, moj Gospod, ki si moj začetek in moje zadnje upanje. Amen.
   (vir: aleteia.si)

   Božje usmiljenje, ti veselje in neizmerna radost vseh svetih zaupamo vate!

   Odgovori
6. Miro says:

   26. avgusta, 2021 at 7:05

   BOŽJA ZAMISEL O NAS JE VEDNO V SKLADU Z NAJGLOBLJIM IN NAJLEPŠIM, KAR JE V NAS (Stanko Cajnkar)

   – Njegova ljubezen išče prostora v nas, njegova iskrenost in vnema budita našo voljo. Kako čudno je, da po vsem tem ne gledamo sveta v njegovi, to je v Kristusovi luči.

   – Pravičnost je strog sodnik. Ničesar ne spregleda in se ne da podkupiti. Na starih slikah je upodobljena z obvezo na očeh. To pomeni, da se ne bi smela ozirati veljavo človeka, ki ga mora soditi.

   – Z vso odkritostjo moramo premeriti moči svoje ljubezni, svoje pravičnosti, svoje požrtvovalnosti, svoje nesebičnosti in zvestobe. Globina teh vrednot je tudi mera naše moči v svetu.

   – V ničemer ni človek tako iznajdljiv kakor v iskanju izgovorov. V tej spretnosti ima skoraj vsak dolgo šolo za seboj.

   – Kdor ima Boga za tujca, se je odtujil samemu sebi. Njegovo življenje je usmerjeno v praznoto, kjer ni nič.

   – Božja zamisel o nas je vedno v skladu z najglobljim in najlepšim, kar je v nas. Njegov zakon ni tuj. Njegove zapovedi so izraz vsega našega iskanja in pričakovanja.

   (Stanko Cajnkar, izbor misli, Ognjišče)

   Božje usmiljenje, ki si nas iz niča poklicalo v življenje, zaupamo vate!

   Odgovori
7. Janez says:

   25. avgusta, 2021 at 23:41

   Sveti oče papež Frančišek: Izkazano nam je bilo usmiljenje, postanimo usmiljeni

   Sveti oče je med homilijo spregovoril o tem, kako so učenci, ki so od Jezusa prejeli usmiljenje, tudi sami postali usmiljeni. Povabil je, naj isto storimo tudi mi ter dopustimo, da nas mir, odpuščanje in rane usmiljenega Jezusa obudijo v življenje.

   Sporočila sestra Leonida Zamuda SL – Vatikan
   Vstali Jezus se večkrat prikaže učencem. Potrpežljivo tolaži njihova potrta srca. Po svojem vstajenju tako Jezus udejanja »vstajenje učencev«. In oni potem, ko jih Jezus ponovno dvigne, spremenijo življenje. Pred tem jih mnoge Gospodove besede in zgledi niso mogli preoblikovati. Zdaj, na veliko noč, se dogodi nekaj novega. In zgodi se v znamenju usmiljenja. Jezus jih ponovno dvigne z usmiljenjem. In oni, ki so prejeli usmiljenje, postanejo usmiljeni. Zelo težko je biti usmiljen, če se nekdo ne zaveda, da je prejel usmiljenje.

   1. Usmiljenje prejmejo predvsem preko treh darov: najprej jim Jezus podari mir, nato Duha, na koncu rane. Na začetku jim podari mir. Učenci so bili zaskrbljeni. Zaprli so se v hišo iz strahu, ker so se bali, da bi jih aretirali in bi končali tako kot Učitelj. Vendar pa niso bili zaprti samo v hiši, ampak so bili zaprti tudi v svojih krivdah. Zapustili in zatajili so Jezusa. Čutili so se nesposobne, za nobeno rabo, zgrešene. Jezus pride in jim dvakrat ponovi: »Mir vam bodi!« Ne prinese miru, ki odvzame zunanje težave, ampak mir, ki vlije zaupanje znotraj. Ne zunanji mir, ampak mir srca. Pravi: »Mir vam bodi! Kakor je Oče mene poslal, tudi jaz vas pošiljam.« (Jn 20,21) Kot da bi rekel: »Pošiljam vas, ker verjamem v vas.« Tisti potrti učenci se spravijo s samimi seboj. Jezusov mir stori, da preidejo od krivde k poslanstvu. Jezusov mir namreč vzbudi poslanstvo. Ni brezskrbnost, ni lagodnost, je izstopiti iz sebe. Jezusov mir osvobaja zaprtosti, ki hromijo, pretrga verige, ki zasužnjujejo srce. In učenci čutijo, da so prejeli usmiljenje: čutijo, da jih Bog ne obsoja, jih ne ponižuje, ampak verjame vanje. Da, v nas verjame bolj kot mi verjamemo sami vase. »Ljubi nas bolj kot mi ljubimo same sebe.« (prim. J. H. Newman, Meditations and Devotions, III,12,2). Za Boga ni nihče zgrešen, nihče nekoristen, nihče izključen. Jezus danes ponovno ponavlja: »Mir tebi, ki si dragocen v mojih očeh. Mir tebi, ki si pomemben zame. Mir tebi, ki imaš poslanstvo. Nihče ga ne more opraviti namesto tebe. Si nenadomestljiv. In jaz verjamem vate.«

   Nadalje Jezus učencem podeli usmiljenje s tem, da jim podeli Svetega Duha. Podari jim ga v odpuščanje grehov (prim. v. 22-23). Učenci so bili krivi, pobegnili so in zapustili Učitelja. In greh muči, zlo ima svojo ceno. Naš greh, pravi Psalm (prim. 51,5) je vedno pred nami. Sami ga ne moremo izbrisati. Le Bog ga odstrani, le On s svojim usmiljenjem stori, da izstopimo iz svoje najgloblje bede. Kakor tisti učenci, moramo dopustiti, da nam odpusti in reči iz srca: »Odpusti Gospod«. Odpreti srce, da nam je lahko odpuščeno. Odpuščanje v Svetem Duhu je velikonočni dar, da bi notranje vstali. Prosimo za milost, da bi ga sprejeli, da bi objeli zakrament odpuščanja. In da bi razumeli, da v središču spovedi nismo mi s svojimi grehi, ampak Bog s svojim usmiljenjem. Ne spovemo se zato, da bi se zrušili, ampak da bi bili ponovno dvignjeni. To zelo potrebujemo, vsi. To potrebujemo tako kot majhni otroci, ki jih mora očka vsakič, ko padejo, ponovno dvigniti. Tudi mi pogosto pademo. In Očetova roka je pripravljena, da nas postavi na noge, da lahko gremo naprej. Ta gotova in zanesljiva roka je spoved. Je zakrament, ki nas ponovno dvigne, ki nas ne pusti na tleh, da bi jokali na trdih podih naših padcev. Gre za zakrament vstajenja, je čisto usmiljenje. Tisti, ki sprejema spovedi ljudi, mora dati čutiti sladkost usmiljenja. To je pot tistih, ki sprejemajo spovedi ljudi, da dajo čutiti sladkost Božjega usmiljenja, ki vse odpušča. Bog vse odpušča.

   Po miru, ki ponovno usposobi, in odpuščanju, ki ponovno dvigne, je tukaj tretji dar, s katerim Jezus izkaže usmiljenje učencem: On jim podari rane. Po tistih ranah smo ozdravljeni (prim. 1 Pt 2,24; Iz 53,5). Vendar pa kako nas lahko rana ozdravi? Z usmiljenjem. V tistih ranah se, kakor Tomaž, z roko dotaknemo, da nas Bog ljubi do konca, da je naše rane storil za svoje, da je na svojem telesu nosil naše slabosti. Rane so odprti kanali med Njim in nami, ki razlivajo usmiljenje na našo bedo. Rane so poti, ki nam jih je Bog na široko odprl, da bi vstopili v njegovo nežnost ter z roko otipali, kdo je On. In da ne bi več dvomili o njegovem usmiljenju. Ko častimo, poljubimo njegove rane, odkrijemo, da je vsaka naša slabost sprejeta v njegovo nežnost. To se zgodi pri vsaki maši, kjer nam Jezus podari svoje ranjeno in vstalo telo. Dotaknemo se Ga in On se dotakne našega življenja. In stori, da se v nas spustijo nebesa. Njegove blesteče rane razparajo temo, ki jo nosimo v sebi. In mi, kakor Tomaž, najdemo Boga, odkrijemo ga v notranjosti in blizu, ter mu ganjeni rečemo: »Moj Gospod in moj Bog!« (Jn 20,28) Vse se začne tukaj, iz milosti, da nam je bilo izkazano usmiljenje. Tukaj se začne krščanska pot. Če pa se opiramo na svoje sposobnosti, na učinkovitost naših struktur in naših načrtov, ne bomo prišli daleč. Le če sprejmemo Božjo ljubezen, bomo lahko dali svetu kaj novega.

   2. Tako so storili učenci: ker jim je bilo izkazano usmiljenje, so postali usmiljeni. To vidimo v prvem berilu. Apostolska dela pripovedujejo, da »nihče ni trdil, da je to, kar ima, njegova last, ampak jim je bilo vse skupno.« (4,2) Ne gre za komunizem, ampak za neokrnjeno krščanstvo. In to je toliko bolj presenetljivo, če pomislimo, da so se ti tisti učenci malo prej prepirali glede nagrad in časti, o tem, kdo med njimi je največji (prim. Mr 10,37; Lk 22,24). Zdaj si delijo vse, imajo »eno srce in eno dušo« (prim. Apd 4,32). Kako so se lahko tako spremenili? V drugem so videli isto usmiljenje, ki je preoblikovalo njihovo življenje. Odkrili so, da jim je skupno Jezusovo poslanstvo, odpuščanje in Telo. Podelitev zemeljskih dobrin se je zdela naravna posledica. Besedilo nato pravi, da »nihče med njimi ni trpel pomanjkanja.« (v. 34) Njihovi strahovi so se razblinili, ko so se dotaknili Gospodovih ran, sedaj se ne bojijo zdraviti ran pomoči potrebnih. Ker tam vidijo Jezusa. Ker je tam Jezus, torej v ranah pomoči potrebnih.

   Sestra, brat, ali želiš dokaz za to, da se je Bog dotaknil tvojega življenja? Preveri, če se sklanjaš nad rane drugih. Danes je dan, v katerem se je potrebno vprašati: »Ali sem jaz, ki sem tolikokrat prejel mir od Boga, njegovo odpuščanje, njegovo usmiljenje, usmiljen z drugimi? Ali jaz, ki sem se tolikokrat hranil z Jezusovim Telesom, naredim kaj, da bi nasitil tistega, ki je reven?« Ne ostanimo brezbrižni. Ne živimo polovičarske vere, ki prejema, vendar ne daje, ki sprejme dar, vendar pa se ne podarja. Izkazano nam je bilo usmiljenje, postanimo usmiljeni. Saj če se ljubezen konča pri nas samih, se vera posuši v nerodovitno intimnost. Brez del usmiljenja umre (prim. Jak 2,17). Bratje in sestre, dopustimo, da nas mir, odpuščanje in rane usmiljenega Jezusa obudijo v življenje. In prosimo za milost, da bi postali priče usmiljenja. Le tako bo vera živa. In življenje bo poenoteno. Le tako bomo oznanjali Božji evangelij, ki je evangelij usmiljenja.

   Papež Frančišek, nedelja, 11. april 2021

   Odgovori
   • Miro says:

     26. avgusta, 2021 at 7:26

     GLOBOKO RAZMIŠLJANJE PAPEŽA FRANČIČKA NAS SPODBUJA K OPRAVLJANJU TELESNIH IN DUHOVNIH DEL USMILJENJA

     TELESNA DELA USMILJENJA:
     1. lačne nasičevati,
     2. žejne napajati,
     3. popotnike sprejemati,
     4. nage oblačiti,
     5. bolnike obiskovati,
     6. jetnike reševati,
     7. mrliče pokopavati.

     DUHOVNA DELA USMILJENJA:
     1. grešnike svariti,
     2. nevedne učiti,
     3. dvomljivcem prav svetovati,
     4. žalostne tolažiti,
     5. nadležne prenašati,
     6. žaljivcem odpustiti,
     7. za žive in mrtve Boga prositi.

     Pridi, Sveti Duh …

     Božje usmiljenje, ki izviraš iz Presvetega Srca Jezusovega, zaupamo vate!

     Odgovori
8. Hvala says:

   25. avgusta, 2021 at 22:40

   SVETNIKI

   Svetniki imajo pogum trpeti preganjanje zaradi pravice, biti zaradi vere imenovani nesodobni, zaradi poštenosti biti odrinjeni in zaradi Boga zapostavljeni. Imajo
   pogum reči laži laž, grehu greh, nezvestobi nezvestoba, goljufiji goljufija, čeprav
   jih zato oplazi marsikateri pomilovalen pogled. Ne kličejo groma z neba na svoje
   nasprotnike. Vedo, da so na svetu pričevalci višjih vrednot, zato se veselijo. Vztrajajo v zvestobi svoji vesti, so luč sveta in sol zemlje, oznanjevalci Boga. Vedo, da ta
   nepopolni svet in to nepopolno življenje dobi šele v večnosti svoje dopolnilo.
   prirejeno po: Franc Cerar, DJ

   Odgovori
9. Hvala says:

   25. avgusta, 2021 at 22:35

   Prijatelja ne moreš spoznati, če se ne pogovarjaš z njim. Prav tako ne moreš spoznati Boga, če z njim ne komuniciraš. Zato … Vadite! Vzemite vero zares, molite. Četudi vsakokrat, ko moliš, ne boš “nečesa” začutil. Ni treba. Bog ne deluje na čustva, ampak na srce. To, ko moliš, skoči kot magnet na železo in se poveže z Bogom.”(Martin Golob).

   Odgovori
10. Miro says:

    25. avgusta, 2021 at 18:49

    KATEHEZA: HINAVŠČINA SE BOJI RESNICE. HINAVEC NE ZNA LJUBITI

    KATEHEZA MED SPLOŠNO AVDIENCO, 25. AVGUSTA, JE BILA NAMENJENA »NEVARNOSTIM POSTAVE«. PAPEŽ FRANČIŠEK JE GOVORIL O »VIRUSU HINAVŠČINE«, KI VODI V PRETVARJANJE. PRETVARJANJE PA OVIRA POGUM, DA BI ODKRITO POVEDALI RESNICO IN JO GOVORILI VEDNO, POVSOD IN KLJUB VSEMU. HINAVŠČINA SE NAMREČ BOJI RESNICE …

    Več o katehezi svetega očeta na:
    https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2021-08/kateheza-hinavscina-se-boji-resnice-pismo-galacanom.html

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
    Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!
    Sv. Jožef, prijatelj Najsvetejšega Srca, prosi za nas!

    Odgovori