Članki za dušo

15.025 Responses to Članki za dušo

1. Miro says:

   20. septembra, 2021 at 8:29

   “NAJPREJ ŽELIM BITI PRIČA OBČESTVA BOGA S ČLOVEKOM” (celjski škof Maksimilijan Matjaž)

   V prvem intervjuju za Družino je celjski škof Maksimilijan Matjaž, ki je škofovsko posvečenje prejel 30. maja, nakazal temeljne poudarke svoje škofovske službe. Med drugim je izpostavil tudi naslednje misli:

   – »Ključno, kar se zdaj spreminja, pa je gotovo to, da moram od profesorja in učitelja postajati vedno bolj oče duhovnikom in vernikom. Oče pozna vsakega osebno, ga spremlja, vodi, ustvarja prostor srečevanja in razločevanja, sprejema odločitve in ščiti.«

   – »Pričevanje, ki bo tudi danes pritegnilo, je pričevanje odrešenega in svobodnega življenja. To mora biti prva in glavna slika Cerkve in njenih duhovnikov.«

   – »Prva lekcija za poklic življenja v Bogu pa je, da sprejmeš Dar, ki že ustvarja novo življenje, da se mu poskušaš zgolj priključiti.«

   – »Kako naj mlad človek živi celibat v okolju, kjer se niti “verni” ne upajo v javnosti ali po domačih družinah postaviti za evangeljske vrednote in jih izpolnjeno živeti, če vse svoje želje po “svetosti” prelagajo na duhovnika, češ ti pa moraš tako živeti, saj te za to vzdržujemo … V taka okolja Bog ne more pošiljati niti si jih ta ne zaslužijo.«

   Več o pogledih celjskega škofa Maksimiljana Matjaža v intervjuju na:
   https://si.aleteia.org/2021/09/19/najprej-zelim-biti-prica-obcestva-boga-s-clovekom/

   Odgovori
2. Miro says:

   20. septembra, 2021 at 8:02

   KRISTJAN MORA BITI V SVOJI OSNOVNI USMERITVI ČLOVEK UPANJA IN ZAUPANJA, V ZAVESTI, DA IMA KONČNO VSE SVOJ SMISEL, TUDI ČE GA TRENUTNO TAKOJ NE UVIDI (nadškof Alojzij Šuštar)

   – Srečeval sem vesele, srečne, dobre duhovnike, pa sem mislil, da bom tudi sam zmogel. Privlačilo me je, da bi za ljudi kaj dobrega naredil.

   – Človek si ne oblikuje vesti z učenjem na pamet, ampak predvsem ob dejanjih … Dobro človek odkrije, če ga dela. Življenje po vesti je najboljša pot do razvite in zrele vesti.

   – Odgovornost iz ljubezni je najgloblja in najmočnejša in ne potrebuje nobenih drugih predpisov ali sankcij.

   – Kristjan mora biti v svoji osnovni usmeritvi človek upanja in zaupanja, v zavesti, da ima končno vse svoj smisel, tudi če ga trenutno takoj ne uvidi.

   – Marija je tolažnica žalostnih in pomoč kristjanov le, ker je začetek našega veselja. To pa je zato, ker nam je dala Kristusa.

   – Dostojanstvo in veličina človeka je v tem, da s svojim razumom spozna različne možnosti, jih presodi in se svobodno odloči za to, kar se mu zdi prav.

   – V nekem smislu je vsak človek zvezna in ojačevalna oddajna postaja za svojega bližnjega. Vprašanje je le, ali je v zvezi s prvo oddajno postajo, ki je Bog.

   Misli nadškofa Alojzija Šuštarja, izbor iz Ognjišča

   Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

   Odgovori
3. Hvala says:

   20. septembra, 2021 at 6:45

   KRITIČNOST – MERILA DOBREGA

   ZAKAJ JE TAKO TEŽKO BRATI ZNAMENJA?

   KAJ USTVARITI, KO STOPAMO NA SVOJO POT, SI USTVARJAMO SVOJO DRUŽINO? ČE ŽELI ITI OTROK IZ DRUŽINE NAPREJ, MORA PRETRGATI Z DRUŽINO, MORA PRERAST STARI OKVIR IN USTVARITI NOVO OKOLJE, DRUGAČE DEJANSKO VEDNO OSTAJA SUŽENJ SVOJEGA IZVORNEGA OKOLJA.

   S STARŠI POVEZANI, NE NAVEZANI IN NE ZVEZANI
   ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

   V smislu pogleda na svet. Kakšen je pogled na svet v mojem domu? Kaj so kriteriji nekega ocenjevanja? Kaj je merilo dobrega v našem domu?

   Primeri:

   samo, da je mir

   nič spreminjati-tako je zmeraj bilo in bo še naprej (rutina, tradicija)

   pri nas problemov ni

   varnost

   udobje, lagodje

   všečnost

   kaj pravijo drugi

   blagostanje

   nevpadljivost

   videz, dobro ime

   hvaležnost

   držimo skupaj

   delavnost

   status

   Kaj pa Marija?

   Za Marijo ni več pomembno dobro ime, niti videz, niti kaj bodo rekli drugi ampak le, da je zvesta Bogu. Niti videz, niti dobro ime ne štejeta nič – to bi moralo biti merilo! Pomembna je le zvestoba Bogu. Dobro ime Mariji odpade-zaradi spočetja pred poroko je njeno ime umazano.

   Mir. Kaj je z Marijinim mirom? Tveganje, gibanje. Neprestano gibanje kot odziv na poslanstvo. Biti Božja Mati – biti neprestano zvesta Bogu, biti neprestano na poti. Mir tudi odpade-mora iti k Elizabeti, mora iti v Betlehem, mora iskati prenočišče, mora v Egipt, iz Egipta spet nazaj-skratka, neprestano je nekaj narobe.

   Nevpadljivost. Nevpadljivost da, ko gre za to, da se ne dela pomembno; ko pa gre za njeno enkratnost pa zopet tvega, se izpostavi. V Kani se izpostavi in Jezus jo zavrne, pod križem se izpostavi kot mati, nevpadljivo, kljub temu, da ji nebi bilo potrebno biti tam. Pride pod križ, ga spremlja na križevem potu, neprestano je zraven. Nevpadljivost ni njena vrlina-njena vrlina je zvestoba. Neprestana zvestoba Božjemu klicu, izpolnitev svojega poslanstva, ne glede na to kako bo izpadla. Odpoved vsemu zaradi poslanstva-ne zaradi stereotipov.

   Rutine absolutno ni. Ni nikakršnih zakonov-razen ljubezni. Merilo je človekovo dostojanstvo, dostojanstvo pa je Bog.

   Hvaležnost je-vendar ne takšna, kakršne smo vajeni mi. Jezus se v Kani na svatbi Mariji ne zahvali (Ja, pa res, hvala, da si me spomnila, mama saj bom priden. Hvala, hvala.), temveč le reče: ‘Kaj ti je žena, moja ura še ni prišla.’ Ni navidezne hvaležnosti, je pa izredna odgovornost. Mati ve, da je sin odgovoren, da ji je hvaležen-globoko, notranje, za to, da je zanj zastavila življenje ampak tega ne bo plačal On, to bo plačal Bog, Oče.

   itd……………..

   ZAKAJ JE TAKO TEŽKO BRATI ZNAMENJA?

   Zakaj je Marija težko prebrala znamenje? Poskušajmo se vživeti – Marija je slišala, da bo/je to Božji sin. Kakšen bi bil ta Božji sin? Priden otrok, izjemno. Potem pa naenkrat ta otrok začne nasprotovati. Pa si misli: ‘Ja, to je pa zdaj nekaj čudnega? Božji sin? Nagaja, se skriva, potem se pa še pametnega dela. Hm, hm, Božji sin, Božji sin? Kaj mi je že rekel angel? Ti boš mati Božja. Kaj je to? Kaj je to?’ Živela je s svojimi predstavami in prosila Boga, naj ji pomaga, da bi razumela, da bo popolna mati. Da se bo trudila, da bo res vse prav in da bo naredila vse, da bo ta Božji sin res priden otrok. Stalno je težila k temu, da bo vse prav, da bo pridna. Jezus pa jo meče s tečajev.

   In potem reče, če je pač Božji sin, mora že biti tako (kot reče) prav, razumem pa nič! Zakaj mora biti trd? Zakaj mora delati po svoje? Zakaj ne dela nič od tega, kar imam jaz v glavi? Predstave. Znamenja.

   Saj je želela videti znamenja, pa jih ni mogla zaradi predstav v glavi. Kar je logično. Bil je Božji sin in je imel Božjo ne človeško logiko. In iz te človeške logike je morala skakati tudi Marija. Čudežno spočetje in naprej – kdo pa si ti, tisti, ki me poslušajo so moja mati, moji bratje. Mama je rekla, vedno hujši je ta Božji sin! Ko bi šel vsaj približno po mojih stopinjah, gre pa čisto po svojih. Marija znamenj ni razumela, a jih tudi ni nekam poslala. Razmišljala je in prosila, da bi razumela. Ravno to dolgo iskanje, ta dolga pot kaže, da je sprejemala to negotovost. Da je vedno znala sprejeti to negotovost.

   ITD………………..

   http://arhiv.mirenski-grad.si/duhovne-vaje-za-prostovoljce-bozicna-zgodba

   Odgovori
4. Hvala says:

   19. septembra, 2021 at 19:22

   V BOŽJI LUČI JE TUDI ZLO DOBRO, ZARADI DOSEGA SVETOSTI

   Sam zadnje čase razmišljam še bolj radikalno, glede tega ali Bog zlo dopušča ali ga stori. Zdi se mi, da smo z logiko dopuščanja prešli v stanje, ko pozabimo, da je Bog gospodar vsega, tudi nad Satanom. Torej, če dopusti, je to zlo na nek način v njegovem načrtu. Nam pa se zdi, da mu je to ušlo iz rok. Prepričan sem, da Bog zlo dopusti – če ga lahko prepreči in v to verjamem, da ga lahko, pomeni skoraj isto, kot da ga stori, – vedno ZA DOBRO! Kot npr. pri Niku Vujičiču (intervju, ki ga je dodala Urška), zlo ‘stori’ da se iz povprečnega človeka razvije čudovit pričevalec, prava božja podoba.

   Zlo torej Bog vedno lahko prepreči, a ga ne, torej je skoraj enako kot da ga stori. A to zlo v nobenem primeru ni za pogubljenje, za samo trpljenje, ampak za bolj polno življenje, vstajenje iz povprečja v svetost. Če pomislim na trpljenje v koncentracijskih taboriščih nacistov. Mar ni Bog sam dovolil, da npr. atentati na Hitlerja niso uspeli, mar ne bi mogel brez da bi vzel svobodno voljo človeku, doseči smrt diktatorja?! Saj bi lahko umrl tako ali drugače. Mar ni življenje v božjih rokah. Torej je v božji luči tudi zlo dobro. Dobro zaradi dosege svetosti, tistega več. Zlato se prečiščuje v ognju, ljubezen v trpljenju, svetost raste, ko raste zaupanje v Boga – kdaj, če ne v trpljenju.

   Vsekakor kruta božja logika, a verjamem, da se ne moti. Težko pa si stvari oprijemljivo razlagam drugače, kot sem napisal. Verjetno me do smrti čaka še kaj hujšega, kar sem že preživel. Upam, da bom v trpljenju zaupal, da ima Bog vedno prav, da mu bom lahko rekel: “Hvala!”, tudi ko bo videti vse narobe (Mirenski grad).

   http://arhiv.mirenski-grad.si/n32-bogu-hvala-tudi-ko-gre-vse-narobe

   Odgovori
5. Miro says:

   19. septembra, 2021 at 10:03

   40. STIČNA MLADIH – V CISTERCIJANSKEM SAMOSTANU V STIČNI JE 18. SEPTEMBRA 2021 POTEKALO TRADICIONALNO SREČANJE KATOLIŠKE MLADINE STIČNA MLADIH

   Dopoldanski del je minil v znamenju svete maše, ki jo je daroval predsednik Urada za mlade pri SŠK in mariborski nadškof metropolit msgr. Alojzij Cvikl, poleg njega pa sta zbrane nagovorila tudi apostolski nuncij v Republiki Sloveniji msgr. Jean-Marie Speich in predsednik republike Borut Pahor. Popoldanski del Stične je minil v znamenju delavnic, dogajanje pa se je sklenilo z večernim koncertom.

   Več na https://katoliska-cerkev.si/v-sticni-potekala-40-sticna-mladih

   Prosimo sv. Janeza Boska, naj bo mladim vodnik na poti prijateljstva z Jezusom.

   MOLITEV K SV. JANEZU BOSKU

   Sveti Janez Bosko,
   oče in učitelj mladine!
   Sprejemljiv za darove Svetega Duha
   in odprt za razmere svojega časa,
   si bil za mlade, zlasti male in uboge,
   znamenje prednostne Božje ljubezni.

   Bodi naš vodnik
   na poti prijateljstva z Jezusom,
   da bomo v njem in njegovem evangeliju
   našli smisel svojega življenja
   in izvir prave sreče.

   Pomagaj nam,
   da bomo velikodušno opravljali poklic,
   ki smo ga prejeli od Boga,
   da bomo v vsakdanjem življenju
   ustvarjali občestvo
   in v povezanosti z vso Cerkvijo
   navdušeno sodelovali
   pri graditvi civilizacije ljubezni.

   Izprosi nam milost vztrajnosti,
   da bomo v duhu blagrov
   živeli dosledno krščansko življenje.
   Daj, da se bomo
   pod vodstvom Marije Pomočnice
   nekoč mogli srečati s teboj
   v veliki nebeški družini. Amen.

   Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!
   Sv. Janez Bosko, prosi za nas!

   Odgovori
6. Miro says:

   18. septembra, 2021 at 19:08

   JEZUS JE BESEDA, KI SE NE BO VRNILA, DOKLER NE OPRAVI, KAR JE OČE HOTEL IN ZA KAR JO JE POSLAL. ON JE SEJALEC, KI JE ŠEL SEJAT IN ON – UČLOVEČENA BESEDA JE HKRATI SEME, KI JE POSEJANO NA POTA, MED TRNJE IN V BRAZDE SVETA – TUDI V MOJE SRCE …

   IZ SVETEGA EVANGELIJA PO LUKU (Lk 8,4-15)

   Ko se je zbirala velika množica in so ljudje iz raznih mest prihajali k njemu, je spregovoril v priliki: »Sejalec je šel sejat svoje seme. Ko je sejal, je nekaj semena padlo ob pot. Pohodili so ga in ptice neba so ga pozobale. Drugo je padlo na skalo, in ko je pognalo, se je posušilo, ker ni imelo vlage. Drugo je padlo med trnje, in trnje, ki je zrastlo z njim, ga je zadušilo. In spet drugo je padlo v dobro zemljo in pognalo ter obrodilo stoteren sad.« Ko je to povedal, je zaklical: »Kdor ima ušesa za poslušanje, naj posluša!«

   Njegovi učenci so ga spraševali, kaj pomeni ta prilika. Rekel jim je: »Vam je dano spoznati skrivnosti Božjega kraljestva, drugim pa je to dano v prilikah, da gledajo, pa ne vidijo, in poslušajo, pa ne doumejo.«

   »Prilika pa pomeni tole: Seme je Božja beseda. Ob poti so tisti, ki poslušajo, nato pa pride hudič in jim vzame besedo iz njihovih src, da ne bi verovali in ne bi bili rešeni. Na skali so tisti, ki z veseljem sprejmejo besedo, ko jo slišijo, vendar ti nimajo korenine: nekaj časa verujejo, v trenutku preizkušnje pa odpadejo. Seme, ki je padlo med trnje, so tisti, ki slišijo, vendar se zaradi skrbi, bogastva in naslad življenja na svoji poti zadušijo, tako da ne obrodijo sadov. Seme v dobri zemlji pa so tisti, ki z lepim in dobrim srcem besedo slišijo in jo ohranijo ter v stanovitnosti obrodijo sad.«

   https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Lk+8%2C4-15&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

   RAZLAGA BOŽJE BESEDE (Ervin Mozetič)

   Jezus, učlovečena Božja Beseda, prihaja iz Očetove hiše prav k nam, k našim vsakdanjim opravilom. Stopi v čoln, s katerim vsak dan lovimo, večkrat z veliko napora in brez uspeha. Prav tu notri sede in začne oznanjati – v prilikah, ki so vzete iz našega vsakdanjega življenja. Zato je prišel. On je Beseda, ki se ne bo vrnila, dokler ne opravi, kar je Oče hotel in za kar jo je poslal. On je Sejalec, ki je šel sejat in on – učlovečena Beseda je hkrati seme, ki je posejano na pota, med trnje in v brazde sveta – tudi v moje srce … In ptice neba? Kdo so te ptice, ki med setvijo neprestano preletavajo teren? Naše misli. Vse polno jih je, precej nadležnih, ki se jih nalezemo kar tako s klepetanjem, druge so sad spominov, fantazij, skrbi …, največ pa je povezanih z odnosi. Te misli nas tako zaposlujejo, da »pozobljejo« vsa semena Božje besede… V nas je polno sodb o drugih – te še zlasti spreminjajo zemljo našega srca v trdo in trnjevo pot, kjer nič ne vzklije …

   Da Besedo poslušam in se jo potrudim razumeti, je najprej potreben odnos – živ in dobrohoten odnos s Tistim, ki seje Besedo. Jezus pravi: »Vam je dano razumeti.« Beseda mi je dana, na meni pa je, da to seme sprejmem in Besedo v sebi varujem. Ko je enkrat sprejeta v zemljo mojega srca, ji ptice ne morejo več blizu. Lahko še naprej preletavajo teren, Besede pa ne ogrožajo več, ker je globlje – je že pognala korenine in bo ob svojem času rodila sad …

   Prilika o sejalcu nam govori, da je od nas odvisno, kaj bomo naredili iz tega, kar nam Bog podarja.

   A prilika ima še drugo sliko – sejalca, ki predstavlja Boga. Tudi to je podoba, ki naj bi jo vzeli za res. Bog je strašansko radodaren. Ko seje ni preračunljiv, ne skopari s semenom. Verjame v še tako slabo zemljo, želi ji dati priložnost, naj enkrat obrodi.

   Tako gleda Bog na nas. Saj pravi: Kdor ima ušesa naj posluša. Ne vpraša najprej, kdo hoče poslušati, ampak najprej pove, da priložnost vsakemu, da sliši. Potem pa pravi, če hočeš, vzemi za dobro, če nočeš pusti.

   Tako se pri sv. maši daruje za vse. Ne vpraša, ali smo vsi pripravljeni. Najprej pravi: to je kelih moje krvi, nove in večne zaveze, ki se za vas in za vse preliva v odpuščanje grehov. Kako nora, nepreračunljiva, velikodušna ljubezen.

   Nepreračunljivost, velikodušnost, darežljivost. Vera v človeka! Bog upa do zadnjega, da bo dobra beseda, ljubeznivost, dobrota padla na rodovitno zemljo in obrodila stoteren sad. Videti možnost v drugem, nikoli obupati, vztrajno deliti dobroto – to je Božja logika. To ni logika preračunljivega kapitala. To je logika Božje ljubezni. Skušajmo povabilo vzeti bolj za res. To je nespamet križa. Za eno ovco v trnju, se Jezusu splača iti na pot v puščavo. Želi si, da bi imeli več te nore ljubezni. Svet bi bil zagotovo drugačen!

   Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

   Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

   Odgovori
7. Miro says:

   18. septembra, 2021 at 18:53

   ČE NAM JE KRISTUSOVA MATI MARIJA KOLIČKAJ DRAGA, NE BOMO OPUSTILI NOBENE PRILIKE, DA BI JI DALI ČAST IN SE VSE TESNEJE POVEZALI Z NJO, KI JE TUDI NAŠA DUHOVNA MATI IN SREDNICA VSEH MILOSTI (Stanko Janežič)

   – Obup je tam, kjer ni bratstva, kjer je doma sovraštvo, samoljubje, nasilje. A v srcih, v katerih Bog kraljuje, tam v ljubezni upanje zmaguje, tam se že tu na zemlji začenja raj.

   – Kristjan je zavezan spoznanju, da je vsak človek poklican k življenju in ljubezni, življenjski vedrini in prepričanju, da nas Bog spremlja na vsakem koraku, da se nam razodeva po vsem stvarstvu.

   – Če nam je Kristusova mati Marija količkaj draga, ne bomo opustili nobene prilike, da bi ji dali čast in se vse tesneje povezali z njo, ki je tudi naša duhovna Mati in srednica vseh milosti.

   – Resnica vodi do pravice. Z ljubeznijo do resnice in pravice mora biti povezana srčna dobrota. Dobrota, plemenitost, usmiljenje – to bo reševalo človeštvo.

   – Vstali Zveličar / hodi pred nami / in mi za njim, / božje ljudstvo / veselih obrazov, / otroških src, / zmagoslavno pesem / pojoč / v mlado jutro.

   – Kakor mislimo, tako moramo govoriti in tako tudi delati. Naša dejanja morajo biti iskren izraz našega mišljenja in govorjenja.

   – Slovenski verniki so molitev rožnega venca vzljubili in se z njo skozi stoletja borili ne le proti osebnim nevarnostim, temveč tudi proti skupnim.

   – Kaj pomaga poznati vesolje in na luno meriti poti, če zanemarjamo, kar je najvažnejše – Stvarnika vsega vesolja?

   – Naši krščanski predniki so se zavedali, da je bistvo krščanstva sotrpljenje s Kristusom. Zato niso bežali pred križem.

   – V naših srcih luč prižigaj, / ti, ki si življenja Pot, / k vsemu dobremu nas dvigaj / in obvaruj nas zablod.

   (Stanko Janežič, izbor misli, Ognjišče)

   Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!

   Odgovori
8. Miro says:

   17. septembra, 2021 at 19:19

   JEZUS JE NA VRHUNCU SVOJE DEJAVNOSTI. UČENCI SO OB NJEM. SPREMLJAJO GA TUDI NEKATERE ŽENE, KI JIH JE OZDRAVIL IN MU OD TAKRAT POMAGAJO. SKUPAJ Z ŽENAMI SE BOM ZAVEDAL, DA JEZUS POVSOD PRINAŠA OSVOBODITEV OD GREHA IN ZLA, DA NASTAJAJO OB NJEM NOVI ODNOSI OSVOBAJANJA IN SLUŽENJA!

   IZ SVETEGA EVANGELIJA PO LUKU (Lk 8,1-3)

   Potem je hodil od mesta do mesta in od vasi do vasi, oznanjal in razglašal evangelij o Božjem kraljestvu. Z njim so bili dvanajsteri in nekaj žená, ki jih je ozdravil zlih duhov in bolezni: Marija, imenovana Magdalena, iz katere je odšlo sedem demonov, Ivana, žena Herodovega oskrbnika Husa, Suzana in veliko drugih, ki so jim stregle iz svojega premoženja.

   https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Lk+8%2C1-3&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

   RAZLAGA BOŽJE BESEDE (Ervin Mozetič)

   V evangelijih je največkrat rečeno kaj Jezus dela za ljudi: pridiga, zdravi, izganja demone. V tem odlomku pa vidimo ljudi, ki skrbijo za Jezusa iz svojega premoženja.

   Jezus je na vrhuncu svoje dejavnosti. Učenci so ob njem. Spremljajo ga tudi nekatere žene, ki jih je ozdravil in mu od takrat pomagajo.

   Skupaj z ženami se bom zavedal, da Jezus povsod prinaša osvoboditev od greha in zla, da nastajajo ob njem novi odnosi osvobajanja in služenja.

   Kaj jaz lahko dam Jezusu? Ali si želim, da bi mu kaj podaril ali je v meni odpor in nezaupanje?

   Žene iz odlomka skrbijo zanj iz hvaležnosti za to, kar je on storil zanje. Premislim, kaj vse je Gospod storil zame. Morda mu bom potem lažje odgovoril s svojim »premoženjem« (to kar sem in imam) v odnosu do bližnjih. Ljubim ga namreč lahko le tako, da ljubim tiste ljudi, ki so z menoj na življenjski poti, danes in tukaj. Ne včeraj ne jutri.

   Žene so mu čudežno ozdravitev vračale z ljubeznijo in nesebično zvestobo ter ga skupaj z drugimi spremljale, skrbele zanj in njegove učence. Niso pa samo skrbele za hrano in jim stregle, pač pa so bile tudi one deležne njegovega nauka, saj se Jezus ni prav nič oziral na predsodke tedanjega časa, da so žene manjvredna bitja. Nasprotno, vedno se je zavzemal zanje in branil njihovo dostojanstvo. Svojo predanost in zvestobo so mu na najlepši način pokazale prav v urah trpljenja in smrti, saj so ostale z njim do konca, tudi potem, ko so se učenci prestrašeni razbežali. Evangelisti med njimi vedno na prvem mestu omenjajo prav Marijo Magdaleno. Jezus ji je to njeno zvestobo poplačal na najlepši način: v velikonočnem jutru, ko je s tovarišicami zaskrbljena pohitela h grobu in tam jokala, se ji je prvi prikazal in razodel kot vstali Zveličar. Še več: naredil jo je za prvo pričo vstajenja in ji naročil, naj veselo novico sporoči učencem. Kar vidimo jo, kako je žarečega obraza, sijočih oči in urnih nog stekla v dvorano zadnje večerje, butnila v zaprta in zaklenjena vrata, jih odprla na stežaj in iz vsega grla vpila, prepevala to veselo novico vseh novic.

   Gospod, reši me vsega, kar me ovira v tvoji službi. Prosim te za dar pozornosti, da bom pomagal ljudem.

   Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

   Božje usmiljenje, ki izviraš iz Presvetega Srca Jezusovega, zaupamo vate!

   Odgovori
9. Hvala says:

   17. septembra, 2021 at 17:58

   Z UČITELJEM CERKVE: msgr. PETER ŠTUMPF-KDO STORI SMRTNI GREH?

   Nekaj povzetka iz poučevanja: Gospod škof pravi, da po njegovo je NAJVEČJI GREH-VERSKA BREZBRIŽNOST, GREH PROTI ŽIVLJENJU, GREHI NEPOŠTENOSTI, NEPRAVIČNOSTI….

   KORONAVIRUS JE TUDI ZNAMENJE ČASA, TUDI KUGA JE BILA ZNAMENJE ČASA.

   https://www.youtube.com/watch?v=GEOm70Hen30

   JEZUS JE REKEL, DA ZNAMO PRESOJATI VREMENA , OBLAKE, NE ZNAMO PA PRESOJATI ZNAMNJA ČASA, TO JE RES GROZA.

   VSE KUGE, TUDI KORONAVIRUS JE POSLEDICA BEŽANJA DRUG PRED DRUGIM. DRUG PRED DRUGIM PA BEŽIMO ZATO, KER BEŽIMO PRED BOGOM. KO PA BEŽIMO PRED BOGOM, HOČEMO PREŽIVETI V SVOJIH SKRIVALIŠČIH. KO PA ČLOVEK HOČE PREŽIVETI SAM, PA POSTANE ZELO EGOISTIČEN.

   SOVRAŠTVO JE KUGA, KI POVZROČA ŠE NOVE OBLIKE , BOLEZNI, TEGOBE, VIRUSE………….

   MOLIMO KRIŽEV POT ZA OZDRAVITEV VIRUSOV, TUDI CORONAVIRUSA….

   Odgovori
   • Hvala says:

     17. septembra, 2021 at 18:03

     ČLOVEK, KI SE VEDNO BOLJ ODDALJUJE OD BOGA, SE VEDNO MANJ ZAVEDA SVOJE GREŠNOSTI!

     Odgovori
10. Hvala says:

    17. septembra, 2021 at 16:10

    Z UČITELJEM CERKVE: msgr. PETER ŠTUMPF -ALI SO VSI GREHI ENAKI?
    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    Priloženo si lahko ogledate in poslušate poučevanje msgr. Petra Štumpfa, Prekmurskega škofa o GREHIH.

    Nekaj malega o tem predavanju povzemam:

    Smerokaz za v Nebesa so Zapovedi. Če eno oh Zapovedi ukinemo, padejo vse. Tako je nekako tako , kot bi ukinili STOP ZNAK, OSTALE ZNAKE PA OBDRŽALI, posledično pride do KATASTROFE.

    MORALNI ZAKON JE ABSOLUTEN. VEST VSAKEGA ČLOVEKA JE DOLŽNA, DA MORALNI ZAKON SPOZNAVA IN SE PO NJEM RAVNA.

    KDAJ IMA VEST SVOJE DOSTOJANSTVO? TO JE TAKRAT, KADAR SPOZNA SVOJO DOLŽNOST!

    Če je vest normalna in zdrava, začuti, DA V NEIZPOLNJEVANJU VESTI PRIDE DO HUDEGA GREHA.

    V NEIZPOLNJEVANJU MORALNEGA ZAKONA PRIDE DO SLABE VESTI IN DO HUDEGA , TEŽKEGA GREHA.

    NISO VSI GREHI ENAKI, TUDI SMRTNI NE! IMAMO VNEBOVPIJOČE GREHE-TO SO SODOMSKI GREH, POTEM KAJNOV GREH, …….VSI SMRTNI GREHI VODIJO V PEKEL, ČE UMREMO NESKESANI, ZAKRKNJENI V SVOJI VOLJI, V SVOJEM SPOZNANJU, V SVOJI VESTI.

    TO SO GREHI POGUBLJENJA:
    -OŠABNOST,
    -NEVOŠČLJIVOST, –
    -NEČIMERNOST,
    -JEZA,
    – NEČISTOST,
    -POŽREŠNOST,
    -LENOBA

    Potem g. Peter Štumpf poučuje še o drugih zadevah- (UMETNE OPLODITVE, IZVENZAKONSKA SKUPNOST ,itd..)

    IZVENZAKONSKA SKUPNOST JE TEŽAK GREH. IZVENZAKONSKA SKUPNOST KRŠI ZAPOVED LJUBEZNI ŽENE DO MOŽA IN MOŽA DO ŽENE V MOČI ZAKRAMENTA SVETEGA ZAKONA, KI GA JE JEZUS POSTAVIL. JEZUS JE REKEL, DA BO ZARADI ŽENE MOŽ ZAPUSTIL SVOJEGA OČETA IN MATER, DA BOSTA POSTALA OBA ENO TELO. TO NE POMENI SAMO ZDRUŽITVE V SMISLU SPOLNOSTI, AMPAK GRE ZA ZDRUŽITEV OSEB V ENO OSEBO-DUHOVNO ZDRUŽITEV.

    SVETI PAVEL JE REKEL, DA VERNA ŽENA POSVEČUJE NEVERNEGA MOŽA. MOŽ IN ŽENA BOSTA V NEBESIH SKUPAJ.

    KDOR KRŠI TO ZAPOVED, KRŠI TUDI NARAVNI RED, KI GA JE BOG POLOŽIL V ČLOVEKA. ZATO JE ZAPOVED, NE DA SAMO ŽIVI S SVOJIM PARTNERJEM ALI PARNERICO, DA TA NARAVNI RED TUDI POSVETI Z ZAKRAMENTOM SVETEGA ZAKONA.

    ZATO JE ZA KRŠČENE OSEBE DOLŽNOST, DA SI ZAKRAMENT SVETEGA ZAKONA PODELIJO DRUG DRUGEMO V PRIČO CERKVE, OZ DUHOVNIKA, ŠKOFA…

    IMAMO PA TUDI NARAVNI ZAKON DVEH OSEB, KI NISTA KRŠČENI, VENDAR TUDI NJIJU VEŽE DOLŽNOST PO TEM, DA OSTANETA DRUG Z DRUGIM. V NARAVNEM ZAKONU, KI JE NERAZVEZLJIV IN SKUPAJ IŠČETA POT DO SVOJE VERE , DO BOGA IN DO ZAKRAMENTA SVETEGA ZAKONA.

    LJUDJE, KI ŽIVIJO V IZVENZAKONSKI SKUPNOSTI TVEGAJO VEČNO POGUBLJENJE , pravi dr. Peter-škof.
    …………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..
    ZLASTI TISTI, KI SO BILI POUČENI, KRŠČENI, KI SO DALI SKOZI OSEM ALI DEVET LET VEROUKA, KI HODIJO CELO K MAŠI , PA VENDAR VZTRAJAJO V TAKI IZVENZAKONSKI SKUPNOSTI SO V NEVARNOSTI POGUBLJENJA.

    Škof dr. Peter opozarja, na veliko odgovornost, ki jo bomo dajali Bogu vsi, tako laiki in duhovniki o tem, koliko smo ljudi opozorili, jih poučili , KAJTI NEVEDNOST JE VELIKA.

    https://www.youtube.com/watch?v=KrdOkc4fEuw

    Odgovori