Članki za dušo

Tu se dodaja članke, ki so povzeti po drugih internetnih straneh. Prosim, da se navedejo viri kje je bilo povzeto.

This entry was posted in Domov. Bookmark the permalink.

15.023 Responses to Članki za dušo

  1. Miro says:

    Ne samo v postnem času, ampak tudi ob petkih se spominjamo Jezusovega prebridkega trpljenja in njegove smrti na križu. Ko o tem zbrano premišljujemo in molimo, tudi naša človeška bolečina ni več tako težka.

    KRIŽEV POT NAŠIH ODNOSOV (p. Andraž Arko OFM)

    X. POSTAJA: JEZUSA SLEČEJO

    Tako rad govorim o svojih bližnjih. Ja, je pač lažje kot o sebi. Zakaj bi govoril o sebi, o svojih težavah, problemih, o svojih napakah, ko pa jih imajo drugi toliko več in njihove so toliko bolj sočne in vidne. Pa še nekaj: prav dobro je komu povedati kakšno sočno novico, da oni kar pisano pogleda. Ja, včasih res uživam, ko koga prav podrobno seciram, tudi njegove najmanjše napake in slabosti. V resnici pa sem sam velik bednik, ki si ne upa biti to, kar je. Ne upam si govoriti o sebi, o svojih stiskah, svojih problemih, o svojem počutju in doživljanju. Namesto da bi odpiral svoje srce, da bi bližnjim odkrival sebe, rajši slačim druge.

    Gospod, daj, da se bom ugriznil v jezik, ko bom hotel z besedami slačiti bližnjega in daj mi moči in poguma, da se bom zmogel razkrivati bližnjim v svojih potrebah, željah, občutkih in v vsem, kar sem.

    Celoten Križev pot naših odnosov na:
    https://www.nm-kloster.si/wp-content/uploads/KP-na%C5%A1ih-odonsov-Andra%C5%BE-Arko-OFM.pdf

    Molimo te Kristus in te hvalimo, ker si s svojim križem svet odrešil!

  2. Miro says:

    RAJE SE OTRESIMO ČEZMERNEGA GOVORJENJA! NAJ SVETI NAŠA LUČ PRED LJUDMI PO NAŠIH DOBRIH DELIH! (John Henry Newman)

    – O moj učlovečeni Bog, ti si vsemogočnost, ki se je hkrati dala poviti v plenice nemoči, ujetnik človeka, katerega si sam ustvaril.

    – Čim bolj človek razumeva svoje lastno srce, tem bolj razumeva tudi evangeljske nauke.

    – Raje se otresimo čezmernega govorjenja! Naj sveti naša luč pred ljudmi po naših dobrih delih!

    – Vsak človek beži pred polnostjo, ker se je boji, in bi rad užival nad praznoto v sebi, če bi mogel.

    – Bogu služimo na plemenit način, če delamo dobro, ne da bi mislili na to, brez računov in pretehtavanja, iz ljubezni do dobrega in sovraštva do zla.

    – Kristus nas ne kliče le enkrat, ampak večkrat, skoz vse življenje. Prvič nas kliče pri krstu, pozneje pa prav tako. Najsi poslušamo Njegov glas ali ne: spet in spet nas ljubeznivo kliče.

    – Verujem, da sem nesmrten; toda ta vera, ta grozljivi pogled v neskončnost bi me strl, če ne bi zaupal in molil v neomajnem upanju, da bo ta večnost napolnjena z Bogom, da bom večno v navzočnosti troedinega Boga.

    John Henry Newman, izbor misli, Ognjišče

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  3. Miro says:

    PROSIMO ŽALOSTNO MATI BOŽJO, DA BI ZMOGLI VZTRAJATI V TEŽKIH TRENUTKIH Z MISLIJO NA ‘BLAGRE ŽALOSTI’, Z VERO V LEPO, KI PRIDE ZA PRESTANIM TRPLJENJEM. DA BOMO LAHKO VSAK DAN Z NJO PREPEVALI: MOJA DUŠA POVELIČUJE GOSPODA …

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO JANEZU (Jn 19,25-27)

    Poleg Jezusovega križa pa so stale njegova mati in sestra njegove matere, Marija Klopájeva in Marija Magdalena. Ko je Jezus videl svojo mater in zraven stoječega učenca, katerega je ljubil, je rekel materi: »Žena, glej, tvoj sin!« Potem je rekel učencu: »Glej, tvoja mati!« In od tiste ure jo je učenec vzel k sebi.

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Jn+19%2C25-27&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE (Ervin Mozetič)

    Natanko mesec pred praznikom Žalostne Matere Božje smo obhajali praznik Marijinega vnebovzetja. Marijino vnebovzetje je praznik njenega slavja in veselja v nebeški sreči, praznik Žalostne Matere Božje pa je, kakorkoli že obračamo, praznik njene žalosti, njenih temnih trenutkov življenja. Je praznik Marije s sedmimi bolečinami, Marije, ki jo je življenje trdo preizkušalo. Poglejmo, katere žalosti je ljudstvo posebej opazilo pri Mariji.

    1. napoved starca Simeona,
    2. beg pred Herodom,
    3. tridnevna izgubitev Jezusa v templju,
    4. srečanje z Jezusom na križevem potu,
    5. križanje,
    6. položitev Jezusa, snetega s križa, v Marijino naročje,
    7. položitev v grob.

    Pa se vrnimo k prvi misli. Na eni strani slavimo Marijo vnebovzeto, v nebeški slavi in sreči, danes pa Žalostno Mati božjo. Kako naj praznujemo žalost?

    Poglejmo, kako je Marija vztrajala v žalosti.

    – napoved starca Simeona,

    Blagor žalostnim, kajti potolaženi bodo. Kljub zavesti o trpljenju, ki pride, se veseli: Moja duša poveličuje Gospoda in moj duh se raduje v Bogu mojem zveličarju. Majhnost, ponižnost in izreden pogum za vse napore, ker zaupa, da je Bog vse. Glej dekla sem Gospodova, naj se zgodi po tvoji Besedi!

    – beg pred Herodom,

    Mariji beg ni krivica, ampak veselje, da lahko zavaruje Novorojenega kralja. Veseli se, da bo nekega dne ta kralj zavladal in prinesel svetu oznanilo pravičnosti in miru.

    – tridnevna izgubitev Jezusa v templju,

    Na ostro zavrnitev sina: Kaj sta me iskala? Marija kot ponižna Gospodova služabnica išče odgovor v premišljevanju in molitvi. Marija se kot mati uči od svojem sinu. Kakšna ponižnost in majhnost, priznanje svoje ne moči in uboštva. Ne obup, ampak vedno novo zaupanje, da ji bo Bog razodeval odgovore, ko bo to potrebno.

    – srečanje z Jezusom na križevem potu,

    – križanje,

    – položitev Jezusa, snetega s križa, v Marijino naročje,

    – položitev v grob.

    Pravičnost, resnica, zvestoba Bogu bodo vedno naleteli na nasprotovanje. Marija bi lahko Jezusa odvračala od navidezne samovolje, ko je ostal v templju, lahko bi ga svarila, naj ne ozdravlja v soboto; lahko bi ga zapustila, ko je potem ne bi poslušal. A zvestoba pravičnosti, jo je pripeljala do preganjanja. To ni nesreča, to je veselje, da je uspela vztrajati. Kajti ve, da jo čaka krona pravice oni dan.

    Prosimo žalostno Mati božjo, da bi zmogli vztrajati v težkih trenutkih z mislijo na ‘blagre žalosti’, z vero v lepo, ki pride za prestanim trpljenjem. Da bomo lahko vsak dan z njo prepevali: Moja duša poveličuje Gospoda …

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič,

    Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!

  4. Miro says:

    JEZUSOVO TRPLJENJE – »KO SEM UMIRAL NA KRIŽU, NISEM MISLIL NA SEBE, AMPAK NA UBOGE GREŠNIKE IN ZANJE SEM MOLIL K OČETU« (Dn 324)

    Besede življenja, ki jih je Usmiljeni Jezus zaupal sv. Favstini Kowalski, veliki glasnici Božjega usmiljenja, nagovarjajo tudi nas:

    – Želim, da globlje spoznaš mojo ljubezen, s katero je moje Srce razvneto do duš. To boš razumela, ko boš premišljevala moje trpljenje (186).

    – Velik delež sprejemaš pri mojem trpljenju, zato ti podarjam velik delež pri svoji slavi in svoji radosti (205).

    – Ne čudi se, da te včasih po nedolžnem sumničijo. Iz ljubezni do tebe sem jaz prvi pil kelih trpljenja nedolžnih (289).

    – Dajem ti delež pri odrešenju človeškega rodu. Ti si mi olajšanje v trenutku mojega umiranja (310).

    – Ko sem umiral na križu, nisem mislil na sebe, ampak na uboge grešnike in zanje sem molil k Očetu. Hočem, da bi bili tvoji poslednji trenutki popolnoma podobni mojim na križu (324).

    – Čakal sem te, da bi s teboj delil trpljenje, kajti kdo more bolj razumeti moje trpljenje kakor moja nevesta (348).

    Jezusove besede iz Dnevnika sv. Favstine Kowalske (izbor iz knjižice: Besede življenja)

    Več o tem na http://www.sticna.com/Dnevnik_Svete_Favstine_Kowalske.pdf

    Božje usmiljenje, ki se na nas izlivaš iz Kristusovih ran, zaupamo vate!

  5. Miro says:

    “VIDEL SEM LUČ.” MLADENIČ SE JE PO IZKUŠNJI SKORAJŠNJE SMRTI SPREOBRNIL IN POSTAL DUHOVNIK (Aleteia)

    Poročanje o nenavadni svetlobi je pogosto vsebina pričevanja ljudi, ki niso bili le na robu smrti, ampak že “malo čez rob”. Nekateri celo trdijo, da so se počutili, kot da bi “lebdeli”, kot da bi se znašli “zunaj svojega telesa” in celo da so svoje telo videli “od zgoraj”, hkrati pa so zagledali močno svetlobo v nekakšnem “tunelu”, ki se je odprl pred njimi. Vendar so se iz nekega skrivnostnega razloga vrnili v svoja telesa in tako “preložili” svoj odhod s tega sveta. Obstajajo celo nevroznanstvene študije, ki poskušajo razložiti, kakšen pojav je tako imenovana “izkušnja skorajšnje smrti”.

    Oče Vincent Lafargue, ki živi v Švici, pripoveduje o takšni izkušnji: “Videl sem tisto znamenito luč.”

    https://si.aleteia.org/2021/09/15/videl-sem-luc-mladenic-se-je-po-izkusnji-skorajsnje-smrti-spreobrnil-in-postal-duhovnik/

    Božje usmiljenje, nedoumljiva skrivnost Presvete Trojice, zaupamo vate!

  6. Miro says:

    POVIŠANJE SVETEGA KRIŽA – PRAZNIK BOŽJE LJUBEZNI (Družina)

    Za praznik Povišanja Svetega Križa 14. september ni bil slučajno izbran. Na ta dan so bile namreč davnega leta 334 prvič v javno češčenje izpostavljene relikvije Jezusovega križa, ki ga je po nekaterih takratnih poročilih našla cesarica sv. Helena, mati cesarja Konstantina.

    Češčenje je bilo v novozgrajeni cerkvi Božjega groba v Jeruzalemu in od takrat naprej se na ta dan vsako leto obhaja praznik Povišanja Svetega Križa. Praznik sloni tudi na Jezusovih besedah iz Janezovega evangelija: »Ko bom povzdignjen (povišan) z zemlje, bom vse pritegnil k sebi« (Jn 12,32).

    Celoten članek o Povišanju Svetega Križa na:
    https://www.druzina.si/clanek/povisanje-svetega-kriza-praznik-bozje-ljubezni

    Molimo te Kristus in te hvalimo, ker si s svojim križem svet odrešil!

  7. Miro says:

    BOG TEDAJ, KO NEHAMO VEROVATI VANJ, NE UMRJE. MI PA UMREMO TISTI TRENUTEK, KO NAŠE BITJE NI VEČ PREŽETO Z NJEGOVO SVETLOBO (Dag Hammarskjoeld)

    – Ohrani me v svoji ljubezni, kakor hočeš, da bi tudi drugi ostali v moji ljubezni. O, da bi bilo vse v tem mojem bitju tebi v čast. O, da ne bi nikdar obupoval! Kajti v tvoji roki sem in vsa moč in dobrota sta v tebi.

    – Kaj je katera koli zemeljska sreča v primerjavi z Jezusovo obljubo: “Da boste tudi vi tam, kjer sem jaz”?

    – Ne sanjaj o prihodnosti: ne bo ti povrnila preteklosti, tudi ti ne bo uresničila drugih sanj po sreči! Tvoja dolžnost, tvoja nagrada in tvoja usoda so tukaj in zdaj!

    – Bog tedaj, ko nehamo verovati vanj, ne umrje. Mi pa umremo tisti trenutek, ko naše bitje ni več prežeto z njegovo svetlobo.

    – Vsak dan je kot celo življenje. Vsako jutro moramo povzdigniti skodelico svojega življenja, da prosimo, da sprejemamo, da dajemo nazaj.

    – Za minulo: hvala! Za prihajajoče: da!

    (Dag Hammarskjoeld, izbor misli, Ognjišče)

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  8. Miro says:

    TADEJ IN NJEGOVI TRIJE ČUDEŽI: »ZDAJ VEM, DA JE VSAK KORAK, KI GA NAREDIM, DAR« – »NI SAMOUMEVNO, DA SE LAHKO GIBAMO. TEGA SE ZDAJ ZELO MOČNO ZAVEDAM.« ZAKAJ, POJASNJUJE TADEJ (Aleteia)

    Tadej Zalar, študent ekonomije, je za Aleteio spregovoril o izzivih, ki ga čakajo na 40. Stično mladih, ter tudi o bolezni, ki ga je doletela in marsikaj naučila. Začelo se je lanskega junija, ko se je s prijatelji odpravil na sprehod. Ob vrnitvi domov je ugotovil, da nima le enega, ampak več klopov. Vse z izjemo enega je odstranil, ampak tega ni vedel, dokler se na tistem mestu ni pojavila srbečica.

    Kake tri tedne se ni zgodilo nič, nato pa sta se z bratom Mitjo odpravila ozvočit koncert Mengeške godbe. Tadeja je mučil glavobol, a je mislil, da je od vročine. Tudi voda ni pomagala, glavobol pa je kmalu dobil družbo slabosti, zato je še pred koncem prireditve moral oditi spat v avto …

    Več o navdihujoči zgodbi na:
    https://si.aleteia.org/2021/09/11/tadej-in-njegovi-trije-cudezi-zdaj-vem-da-je-vsak-korak-ki-ga-naredim-dar/

  9. Miro says:

    KRŠČANSTVO JE V BISTVU DAROVANJSKO. IZVIRA NAMREČ IZ BOGA, KI SE DARUJE, ČLOVEKU PA POSTAVLJA KOT PRVO IN OSNOVNO ZAHTEVO DAROVANJE ZA DRUGE (kardinal Franc Rode)

    – V Jezusu Kristusu Bog sprejema svet in mu pritrjuje. Sprejema človeka in mu pritrjuje. Pritrjuje njegovi želji po svobodi, po pravičnosti, po dostojanstvu, po ljubezni, po radosti in lepoti.

    – Po Kristusovi smrti in vstajenju je smrt nehala biti nesmiselna. Ni se spremenila njena oblika, saj ostane trpka in grenka do kraja. Spremenil se je njen smisel.

    – Človek je sposoben ljubezni in to je najplemenitejši sad njegove odprtosti v neskončnost.

    – Marija je edina od svetih žena, ki na velikonočno jutro ni šla h grobu. Verovala je brez prikazovanj.

    – Marijina nebeška slava nam zagotavlja, da zadnji cilj našega telesa ni strohnitev, temveč polnost veselja pri Bogu.

    – Krščanstvo je v bistvu darovanjsko. Izvira namreč iz Boga, ki se daruje, človeku pa postavlja kot prvo in osnovno zahtevo darovanje za druge.

    – Ljubezen se razdaja, ker je ljubezen. Ljubezen se ne more vsiliti. S tem je sleherno vsiljevanje krščanstva izključeno.

    (kardinal Franc Rode, izbor misli, Ognjišče)

    Božje usmiljenje, ki nas napolnjuje z milostjo, zaupamo vate!

  10. Hvala says:

    “PRVIČ V ZGODOVINI LAHKO VIDIMO SVETNIKA , OBLEČENEGA V JEANS IN SUPERGE”-CARLO ACUTIS

    Papež Frančišek ga je postavil , kako uporabljati medije v dobro vseh
    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    Carlo Acutis, ki je leta 2006 umrl za levkemijo, bo 10. oktobra razglašen za blaženega

    Italijan Carlo Acutis, ki se je rodil leta 1991, je bil po eni strani običajen najstnik, ki pa je, ko je zbolel za levkemijo, dejal, da noče iti v vice, ampak neposredno v nebesa. Temu primerno je tudi živel – vera je bila zanj način življenja, neizmerno rad je imel sveto obhajilo, svojim vrstnikom je posredoval veselo novico in jim razlagal skrivnosti vere.

    RAČUNALNIŠKI GENIJ

    Bil pa je tudi navdušenec nad tehnologijo, ki jo je uporabljal kot orodje za širjenje vere. Nekateri ga imenujejo kar računalniški genij. Med drugim je ustvaril spletno stran, kjer je zbiral podatke o evharističnih čudežih po vsem svetu. Papež Frančišek ga je postavil za zgled, kako uporabljati medije v dobro vseh.

    Carlo je umrl 12. oktobra 2006, star komaj 15 let. Potem ko je bil v Braziliji priznan čudež, ki se je zgodil na njegovo priprošnjo, je bil leta 2018 razglašen za Božjega služabnika. Njegove posmrtne ostanke so iz Monze prenesli v Assisi.

    Carlo Acutis, un geek au paradis

    Preberite še:
    Obhajilo – avtocesta v nebesa

    Telo rekonstruirali, organi nedotaknjeni
    Papež Frančišek je po še enem priznanem čudežu odločil, da bo Carlo 10. oktobra razglašen za blaženega. Pred tem dogodkom so njegov grob v Assisiju 1. oktobra odprli za javnost. Odgovorni so povedali, da njegovo telo, ko so grob odprli, sicer ni bilo strohnjeno, a tudi ni bilo nedotaknjeno.

    Ker od smrti še ni tako dolgo, so Carlovo telo so s posebnimi postopki ter “z občutkom in ljubeznijo” lahko rekonstruirali tako, da se zdi, da mladenič spi. Njegovi organi pa naj bi bili nedotaknjeni. Njegovo srce bo med slovesnostjo razglasitve za blaženega razstavljeno v baziliki.

    Spodaj si oglejte fotografije groba.

    Vidimo umrljivo telo, ki je podvrženo procesu propadanja, kar je dediščina greha, ki je človeka odvrnila od Boga. To telo čaka vstajenja, je ob odprtju groba dejal asiški nadškof.

    Svetnik v jeansu
    “Prvič v zgodovini lahko vidimo svetnika, oblečenega v jeans, superge in jopo,” pravi rektor svetišča, v katerem je Carlov grob. “To je odlično sporočilo za nas. Svetost lahko občutimo ne kot neko oddaljeno stvar, ampak kot nekaj, kar lahko doseže vsak, saj je Jezus Gospod nas vseh.”

    Carlo Acutis je torej dokaz, da svetništvo ni nekaj iz srednjega veka, ampak je stvar odločitve vsakogar od nas, da želi živeti kar se da blizu Bogu.

    https://si.aleteia.org/2020/10/02/prvic-v-zgodovini-lahko-vidimo-svetnika-oblecenega-v-jeans-in-superge/

    Priloženo si lahko ogledate fotografije trupla

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja