Članki za dušo

15.027 Responses to Članki za dušo

1. Miro says:

   7. oktobra, 2021 at 9:48

   KATEHEZA: KRISTJAN JE SVOBODEN. VIR SVOBODE JE KRISTUSOV KRIŽ

   PAPEŽ FRANČIŠEK JE MED SPLOŠNO AVDIENCO NADALJEVAL CIKEL KATEHEZ O PISMU GALAČANOM. V SREDO, 6. OKTOBRA, JE GOVORIL O KRŠČANSKI SVOBODI. SVOBODA JE GOSPODOV DAR, KI IZVIRA IZ NJEGOVEGA KRIŽA. OSTATI SVOBODNI JE NAPORNO, A NI NEMOGOČE.

   Splošna avdienca v sredo, 6. oktobra, je bila namenjena krščanski svobodi, ki je sad Kristusovega križa. Sveti oče je zbranim v vatikanski dvorani Pavla VI. dejal, da je vir človekove svobode ravno tam, kjer se je Jezus pustil pribiti: torej križ. In to nas nikoli ne neha presenečati: da lahko kraj, kjer nam je bila odvzeta vsa svoboda, to je smrt, postane vir svobode. To je skrivnost Božje ljubezni, je poudaril papež Frančišek pri katehezi ter spregovoril o dveh stebrih svobode: prvi je dar, drugi pa resnica.

   Svetopisemski odlomek: Gal 4,4-5; 5,1

   »Ko pa je nastopila polnost časa, je Bog poslal svojega Sina, rojenega iz žene, rojenega pod postavo, da bi odkupil tiste, ki so bili pod postavo, da bi mi prejeli posinovljenje. […] Kristus nas je osvobodil za svobodo. Zato stojte trdno in se ne dajte ponovno vpreči v jarem sužnosti.«

   Kateheza svetega očeta na:
   https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2021-10/kateheza-kristjan-je-svoboden-vir-svobode-je-kristusov-kriz.html

   Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

   Odgovori
2. Miro says:

   6. oktobra, 2021 at 18:45

   APOSTOLI PROSIJO JEZUSA, NAJ JIH UČI MOLITI – TUDI MI VEDNO PROSIMO: GOSPOD, NAUČI NAS TAKO MOLITI, KOT SI MOLIL TI!

   IZ SVETEGA EVANGELIJA PO LUKU (Lk 11,1-4)

   Nekoč je na nekem kraju molil. Ko je nehal, mu je eden izmed njegovih učencev dejal: »Gospod, naúči nas moliti, kakor je tudi Janez naučil svoje učence.« Rekel jim je: »Kadar molite, recite: Oče! Posvečeno bodi tvoje ime. Pridi tvoje kraljestvo. Naš vsakdanji kruh nam dajaj od dne do dne in odpústi nam naše grehe, saj tudi sami odpuščamo vsakomur, ki nam je dolžan, in ne vpelji nas v skušnjavo!«

   https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Lk+11%2C1-4&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

   RAZLAGA BOŽJE BESEDE (Ervin Mozetič)

   Ko so učenci videli, kako je Jezus molil, so ga prosili, naj tudi nje nauči moliti. Zakaj? Prepričan sem, da jih je pogled na Jezusa, ki je v molitvi povezan s svojim Očetom, tako navdušil in privlačil, da so si takšne molitve tudi sami močno želeli. Ob tem lahko rečemo, da je prvo, kar je pomembno za molitev to, da je lepa in da s svojo lepoto pritegne tudi druge. Kaj je bilo tako lepega in privlačnega v Jezusovi molitvi?

   To je bila lepota odnosa. Pa se s to mislijo resnično ukvarjamo, ko razmišljamo o naši molitvi ali o molitvi drugih.

   Poleg tega, je naša civilizacija, civilizacija trgovine, potrošništva in užitka. Zato so pogosto tudi naši osebni odnosi podobni tistim, ki jih ustvarjamo v vsakdanjem življenju, ko predvsem kupujemo in uporabljamo najrazličnejše storitve. Kaj se pri tem dogaja? Pridemo do prodajnega mesta, upamo na čim krajšo vrsto, vzamemo iz žepa denar ali kartico, čim hitreje želimo priti mimo, v najboljšem primeru se prijazno zahvalimo in gremo naprej. A odnos je nekaj kar nas globoko spreminja. Žal nas tudi potrošniški odnos spreminja. Poneumlja nas! Postajamo ljudje roboti, ki se jim mudi doseči svoj cilj, ne glede na žrtve okrog sebe. Ne zanima nas drugi, zanimajo nas le naše potrebe in želje. Bojim se, da je tej logiki podrejena tudi naša molitev.

   Kaj je lep odnos? To je gotovo odnos, ki so ga videli pri Jezusu. Ta se je potopil v skrivnost svojega Očeta. Hotel je vedeti, kje je, kaj od njega pričakuje in zakaj. Za Jezusa je bilo bistveno spoznati Očetovo voljo in jo izpolniti. Sam zase celo pravi: Moja jed je, da izpolnim Očetovo voljo. Naša molitev naj bi torej bila:

   – najprej lepa. Ne na zunaj, ampak zaradi ljubečega odnosa, ki naj bi ga molitev ustvarjala in izražala. To naj bi bil prisrčen odnos z Očetom.

   – Če hočemo, da bo lepa, se moramo več ukvarjati s podobo Očeta, kot svojimi željami. Priti moramo do globokega spoznanja, da je Oče resnično dober, da je vedno dober in da vedno daje le dobro.

   – Naša molitev je najprej veselje nad dobrim Očetom in želja, da ga naše življenje potrjuje in posvečuje.

   – In ker je Jezus najbrž vedel, kako težko je dojeti Očetovo dobroto, je vztrajal, da moramo videti v vsem, kar nam Oče daje, čudovit dar. Mi bi pogosto radi izsilili in dopovedali Očetu, kaj potrebujemo. On ve, kaj potrebujemo!

   – Naša molitev mora biti vztrajna. Vztrajna prav zaradi izgradnje odnosa med nami in Očetom, ne zaradi trmarjenja, naj nam že da tisto, kar prosimo.

   Vedno torej prosimo: Gospod, nauči nas tako moliti, kot si molil ti.

   Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

   Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!

   Odgovori
3. Miro says:

   6. oktobra, 2021 at 14:47

   ZGODBA O MOČI ROŽNEGA VENCA IN ČUDEŽIH, KI JIH MARIJA IZPROSI V ŽIVLJENJU SVOJIH OTROK. ROŽNI VENEC JE REŠIL ARTURJEV ZAKON, POLEG TEGA PA JE V NJEGOV VSAKDAN PRINESEL MIR IN VESELJE (Aleteia)

   Artur pravi, da rožni venec vedno nosi s seboj ter da ga skuša redno moliti. Je tudi član poljske molitvene skupine Živi rožni venec. Po spreobrnjenju, ki je trajalo nekaj let, si težko predstavlja življenje brez njega.

   Kot poudarja Artur, Bog prihaja naproti v težkih preizkušnjah in tako je bilo tudi v njegovem primeru. V nekem trenutku sta njegov zakon in obstoj njegove družine visela na nitki.

   Rešila ga je spoved. Zgodilo se je natanko tako, kot je govoril spovednik – ko se spreobrne glava družine, se ponavadi spreobrne cela družina. K temu je pripomogel prav rožni venec.

   O Arturjevi življenjski zgodbi več na:
   https://si.aleteia.org/2021/09/27/bog-nam-prihaja-naproti-v-tezkih-preizkusnjah-tako-je-bilo-tudi-v-arturjevem-primeru/

   Marija, Kraljica presvetega rožnega venca, prosi za nas!

   Odgovori
4. Miro says:

   6. oktobra, 2021 at 13:24

   SV. BRUNO, USTANOVITELJ KARTUZIJANSKEGA REDA, KI VELJA ZA NAJSTROŽJEGA

   God sv. Bruna praznujemo 6. oktobra, ko je umrl. Bruno je izhajal iz nemške plemiške družine. Bil je duhovnik in predstojnik visoke šole v Reimsu, kjer je zaslovel kot odličen predavatelj. Zaradi boja proti simoniji je imel veliko nasprotnikov. Ko je razkril simonijo ob dodelitvi nadškofa, je moral zapustiti rodno mesto.

   Bruno ni bil nikoli uradno razglašen za svetega, vendar so mu papeži ta naziv priznali, ker je papež Leon X. leta 1514 kartuzijanom dovolil, da molijo v njegovo čast. Sto let pozneje je papež Gregor XV. razglasil spoštovanje svetega Bruna za celotno Cerkev.

   Kot benediktinec v samostanu Malešem je spoznal, da si želi strožjega reda, zato je ustanovil nov samotarski red, ki zahteva poglobljeno razmišljanje in molitev, samoto, popoln molk, zbranost, obvladovanje samega sebe, delo, brezmesno prehrano …

   Ime kartuzija in kartuzijani izhaja iz kraja Chartrese v Franciji, kjer je sv. Bruno ustanovil Grande Chartrese oz. Veliko kartuzijo.

   Pri nas je edini delujoč kartuzijanski samostan Pleterje. Deluje že od leta 1403, ko ga je ustanovil Herman II. Celjski. Sicer pa je bil prvi kartuzijanski samostan na slovenskih tleh Žička kartuzija in je tudi prvi samostan tega reda na neromanskem ozemlju. Ustanovljen je bil leta 1165, le štiri leta pozneje so se kartuzijani naselili v Jurkloštru, stoletje pozneje pa še v Bistri. Tega in samostan v Žičah so pokopale reforme Jožefa II.

   Povzeto po: družina.si

   Božje usmiljenje, ti veselje in neizmerna radost vseh svetih, zaupamo vate!
   Sv. Bruno, prosi za nas!

   Odgovori
   • Miro says:

     6. oktobra, 2021 at 14:59

     KAKO JE FOTOGRAF TAMINO OBISKOVAL “PRIZEMLJENE ANGELE”: “BIL SEM GANJEN, VESEL, POČAŠČEN” (Aleteia)

     Kako je videti svet kartuzijanov v Pleterjah? Pove vam Tamino Petelinšek, fotograf, ki je v samostanu v zadnjem letu preživel skoraj mesec dni.

     Več o tem na:
     https://si.aleteia.org/2021/04/10/kako-je-fotograf-tamino-obiskoval-prizemljene-angele-bil-sem-ganjen-vesel-pocascen/

     Odgovori
5. Miro says:

   5. oktobra, 2021 at 19:07

   MARTA JEZUSU STREŽE, MARIJA GA POSLUŠA – MARTA IŠČE UGODJE IN ZADOVOLJSTVO, LAHKO BI REKLI DA IŠČE SAMO SEBE IN SE NE MORE UMIRITI, KER V TEM NE NAJDE PRAVEGA ZADOVOLJSTVA – MARIJA VIDI JEZUSA, POZORNA JE DO NJEGA IN VIDI NJEGOVO ŽELJO, DA BI PRINESEL SVETU ODREŠENJE, VESELO NOVICO. VERJAME VANJ IN V NJEGOVO SPOROČILO!

   IZ SVETEGA EVANGELIJA PO LUKU (Lk 10,38-42)

   Ko so potovali, je prišel v neko vas in žena z imenom Marta ga je sprejela v svojo hišo. Imela je sestro, ki ji je bilo ime Marija. Ta je sedla h Gospodovim nogam in poslušala njegove besede, Marta pa je imela s postrežbo veliko dela. Pristopila je in rekla: »Gospod, ti ni mar, da me je sestra pustila sámo streči? Reci ji vendar, naj mi pomaga!« Gospod ji je odgovoril: »Marta, Marta, skrbi in vznemirja te veliko stvari, a le eno je potrebno. Marija si je izvolila dobri del, ki ji ne bo odvzet.«

   https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Lk+10%2C38-42&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

   RAZLAGA BOŽJE BESEDE (Ervin Mozetič)

   V Martini izjavi: »Gospod, ti ni mar, da me je sestra pustila sámo streči?« vidim splošno znano krivico, ki jo izražamo tako ali drugače. Ali je Martin položaj res krivičen? Tudi če bi bil, ne vidim rešitve tam, kjer jo išče Marta. Če Marta streže z veseljem, če v tem vidi temeljno držo življenja, ne bo razlike, ali ji sestra pomaga ali ne. Če pa je streči krivica, je potem rešitev potrebno iskati globlje. Kje je rešitev te krivice? Kaj je tisto več, kar je izbrala Marija?

   Marta išče ugodje in zadovoljstvo, lahko bi rekli da išče samo sebe in se ne more umiriti, ker v tem ne najde pravega zadovoljstva. Če se nekoliko ustavimo in pomislimo, lahko ugotovimo, da nas vrtenje okrog samih sebe nikoli ne osreči, ampak pripelje do iste nesreče in krivice. Ali je Marija ob Jezusovih nogah lahko v miru, če išče le samo sebe? Kaj bi to, da išče sebe ob Jezusovih nogah, sploh pomenilo? Če si predstavljamo Marijo, ki išče samo sebe, lahko razumemo, da dela, kar ji paše. To bi pomenilo, da ne vidi, da je Jezus lačen in utrujen od poti, pa se mu vrti pod nogami in ga zaustavlja z neumnimi vprašanji, samo da zavlačuje čas, ki ga bo pridobila zase. Mar ni to zloraba, ki prinaša eno samo praznino? Ob Mariji, ki bi se vrtela okrog sebe, bi Jezus zagotovo ne izgubljal časa.

   Kaj pa dela Marija in kaj Jezus? Marija vidi Jezusa, pozorna je do njega in vidi njegovo željo, da bi prinesel svetu odrešenje, veselo novico. Verjame vanj in v njegovo sporočilo. Vidi, da mu na obisku pomeni največ srečanje, ne hrana, ne počitek. Srečanje ga nahrani in odpočije. V srečanju vidi tudi Marija največ in se ob Jezusu scela ustavi. Tako se v srečanju prepleta ljubezen do Jezusa in Marijina ljubezen do same sebe. Služenje in poslušanje se v njeni drži združita in ustvarjata lep prostor srečanja.

   Kaj pa se dogaja Marti? Ujeta je v pravila lepega obnašanja in tradicije. Ta nenapisana pravila naročajo, da je potrebno gosta postreči z najboljšo hrano, mu ponuditi vodo, da se umije in mu omogočiti udoben počitek. Pravila tako nikakor ne morejo zajeti srečanja, zajamejo lahko le tehniko postrežbe. Marta jim slepo sledi, ker je tako najlaže. Poenostavljeno rečeno, Marta streže sama sebi, zgreši cilj Jezusovega obiska, tj. srečanje. Kaj je torej tisto največ? Največ je srečanje, ki je enako pomembno pri poslušanju kot pri strežbi. Pomeni izstopiti iz sebe, da bi videli drugega, ga razumeli, srečali in mu podarili tisto, kar dejansko išče. Marija je to storila, Marta pa se vrti okrog sebe. Ne sprašuje se o drugem, ampak ostaja ujeta v svoje predstave. Enako ‘naporna’ bi bila ob Jezusovih nogah kot je pri strežbi. Vse je krivica in strašno breme. Torej ni vprašanje streči ali poslušati, ampak srečati.

   Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

   Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

   Odgovori
6. Miro says:

   5. oktobra, 2021 at 17:15

   OKTOBER, MESEC ROŽNEGA VENCA – ROŽNI VENEC JE MOGOČNO OROŽJE – PROTI SAMOLJUBJU, STRASTEM; OROŽJE, KI NAM PRIBLIŽA ŠTEVILNE KREPOSTI, KOT SO POTRPEŽLJIVOST, PONIŽNOST IN USMILJENA LJUBEZEN! (Aleteia)

   Nekoč je pater Pij dejal sobratu, ki mu je pomagal v posteljo: “Prosim, vzemi in daj mi orožje, ki ga imam v žepu kute.” Ta je iskal in potem rekel patru Piju: “Oče, tu ne najdem nobenega orožja, samo rožni venec,” nakar je svetnik odgovoril: “In kaj je rožni venec? Mar ni orožje?”

   Rožni venec je mogočno orožje – proti samoljubju, strastem; orožje, ki nam približa številne kreposti, kot so potrpežljivost, ponižnost in usmiljena ljubezen. Orožje, ki nas je osvobodilo v številnih duhovnih in drugih bitkah.

   15 zanimivosti o rožnem vencu na:
   https://si.aleteia.org/2018/11/13/15-zanimivosti-o-roznem-vencu/

   Marija, Kraljica presvetega rožnega venca, prosi za nas!

   Odgovori
7. Hvala says:

   5. oktobra, 2021 at 16:19

   KDO JE SVETNIK?
   ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

   Danes se bom namesto ob evangeliju ustavil ob prazniku vseh svetih, in sicer ob vprašanju, kdo so svetniki oz. kdo je pravzaprav svetnik? Zdi se mi, da ne moremo mimo predstav, da so to v vseh pogledih izredni ljudje. Ljudje z izrednimi lastnostmi, sposobnostmi. Ljudje izrednih dejanj, izredne življenjske poti. Ljudje, ki so vedeli, kaj hočejo in so šli naravnost za Bogom. Pa poglejmo, če je res tako.

   Vzemimo najprej najbližja in prva človeka ob Jezusu, Jožefa in Marijo. Kaj je na njima izrednega? Jožef je bil tesar celo življenje in mu je bilo zaupano, da je ob njem rastel sam Božji sin. Marija je bila vse življenje preprosta gospodinja. O nobenih izrednih delih ni ne duha ne sluha. Razen tega, da sta v svoje vsakdanje življenje sprejela izreden božji načrt, ni bilo pri njima nič izrednega, bi lahko rekli. Njuno življenje je bilo še naprej preprosto, vsakdanje, ob majhnih opravilih in nalogah moža in žene, gospodarja in gospodinje.

   Pogosto mislimo, da svetniki vedo za svojo življenjsko pot v naprej. Kot smo videli pri Mariji in Jožefu, ni čisto tako. Marija je hotela biti preprosta Jožefova žena, pa se je zgodilo angelovo oznanjenje in čudežno spočetje. Jožef je hotel imeli pošteno dekle in jo je dobil, a kazalo je, da se je zmotil. Ko je hotel Marijo odsloviti, ga je v spanju ustavil angel. Njune predstave o načrtih življenja so se porušile. Če pomislimo na Frančiška Asiškega, vemo, da je v mladosti želel biti vitez, Vincencij Pavelski pa je sanjal o dobri službi.

   Lahko bi rekli, da so svetniki ljudje, ki so se morali posloviti od mnogih svojih predstav in so uspeli slediti Božjim načrtom.

   Svetniki so ljudje, ki ne grešijo, je verjetno tudi ena od naših predstav. Pomislimo na apostola Pavla, ki je bil preganjalec Cerkve in morilec prvih kristjanov. Sveti Avguštin se je dolga leta izgubljal v užitkih tega sveta. Vincencij Pavelski se je gnal za denarjem in dobro službo. Svetniki so torej običajni ljudje, ki so spoznali ničevost greha in se obrnili k Bogu. Kljub spreobrnjenju so vedno ostajali grešniki, le da je bil v njih boj z grehom močan in jasen, želja po Bogu pa vedno bolj goreča.

   Pogosto si najbrž predstavljamo tudi, da je svetnik vedno dobrodušen, nikoli slabe volje ali osoren ipd. Današnji evangelij blagruje žalostne, ne nasmejane. Če se spomnimo patra Pija, ki nam je mogoče bolj poznan, bomo videli, da je bil kot spovednik izredno odločen. Marsikoga je celo nagnal iz spovednice. Apostol Pavel je vražarju Elimu zagrozil, da bo oslepel, ker ne neha čarati in to se je tudi zgodilo. Frančišek je na enem od zborov svojih bratov, ker ga niso poslušali, odšel na streho in začel podirati hišo. Preklel je enega od predstojnikov, ker ni upošteval navodil glede skromnosti in preprostosti. Svetost se torej ne odraža v prijaznem videzu, ampak v gorečem zavzemanju za resnico.

   V svetniku običajno vidimo nekoga, ki je očitno svet, saj je tako dober, da je vsem jasno, da je svetnik. A če se ustavimo pri prvih dveh svetnikih, bomo videli, da Jožef ni vedel za Marijino svetost, ko je nenadoma zanosila. Pater Pij je bil celo Cerkvi sumljiv, ker je imel stigme. Mislili so, da gre za prevaro. Imel je dolge maše, zato so mu dvakrat po eno leto prepovedali javno maševati. Mnogi svetniki so veliko trpeli celo s strani Cerkve, ker so hodili korak pred njo in izpadli zanjo sporni.

   KDO SO TOREJ SVETNIKI?
   :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

   Pogosto čisto preprosti ljudje s preprostimi nalogami.
   Pot v življenju jim največkrat ni jasna, hočejo pa slediti Bogu in to tudi storijo.
   Imajo zelo posvetne želje, a se od njih obrnejo k Bogu.
   Niso vedno prijazni, vedno pa iščejo resnico in pri njej vztrajajo.
   Njihova drža je dostikrat nenavadna za ta svet, zato se pogosto zgodi, da jih preganja celo Cerkev sama.
   Svetost torej ni le za izbrance, je preprosta pot zvestobe v malem. Zaznamuje jo goreča želja, da bi sledili Bogu in izpolnili njegovo voljo. To lahko naredimo tudi mi. Torej, vztrajno na pot svetosti!

   http://arhiv.mirenski-grad.si/20-vsi-sveti-kdo-je-svetnik

   Odgovori
8. Miro says:

   5. oktobra, 2021 at 16:12

   PAPEŽ FRANČIŠEK: SPOŠTOVATI ČLOVEKA, STVARSTVO IN STVARNIKA. COP26 MORA DATI UČINKOVITE ODGOVORE – V SREDIŠČU SO TRIJE KONCEPTI, KI JIH POVEZUJE S SODELOVANJEM MED VERO IN ZNANOSTJO: POGLED SOODVISNOSTI IN DELITVE, GIBALO LJUBEZNI IN POKLICANOST K SPOŠTOVANJU!

   Sveti oče se je 4. oktobra 2021 sestal z verskimi voditelji, znanstveniki in strokovnjaki z različnih področij, ki so se v Vatikanu zbrali na srečanju »Vera in znanost: v pripravi na COP26«. Izpostavil je pomen soodvisnosti in soodgovornosti pri zoperstavljanju držam, ki povzročajo rane našemu okolju in nam samim. Udeleženci srečanja so podpisali skupen poziv udeležencem podnebne konference Združenih narodov, ki bo v Glasgowu od 31. oktobra do 12. novembra 2021.

   Udeležence srečanja o veri in znanosti je v avdienco sprejel tudi papež Frančišek in jim pripravljeni govor izročil v branje. V središču so trije koncepti, ki jih povezuje s sodelovanjem med vero in znanostjo: pogled soodvisnosti in delitve, gibalo ljubezni in poklicanost k spoštovanju.

   O omenjenih konceptih več v nadaljevanju na:
   https://katoliska-cerkev.si/papez-francisek-spostovati-cloveka-stvarstvo-in-stvarnika-cop26-mora-dati-ucinkovite-odgovore

   Božje usmiljenje, ki obsegaš ves svet, zaupamo vate!

   Odgovori
9. Hvala says:

   5. oktobra, 2021 at 16:03

   IZ KNJIGE PROŠNJE FATIMSKE GOSPE, LUDVIK CEGLAR
   LUCIJA PIŠE V TRETJEM SPOMINU:

   O VIDENJU PEKLA PIŠE LUCIJA: “Zdelo se je, da je odsev (svetlobe rok) prodrl v zemljo in videli smo kakor ognjeno morje.
   ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

   NEKATERE, CELO POBOŽNE OSEBE, NOČEJO OTROKOM PRAVITI O PEKLU, DA BI JIH NE PRESTRAŠILE

   BOG PA SE NI POMIŠLJAL POKAZATI PEKEL TREM OTROKOM, ENI S SEDMIMI LETI, ČEPRAV JE VEDEL, DA JO BO PREVZELA TAKA GROZA, DA BO-SKORAJ SI UPAM REČI-OD STRAHU OSLABELA
   ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

   Potopljeni v ta ogenj so se hudiči in duše kakor prozorni in črni ali bronasto rjavi ogorki v požaru premetavali v plamenih, ki so obenem z oblaki dima švigali iz njih samih, in padali na vse strani, podobno kakor padajo iskre v velikih požarih, brez teže in ravnovesja, med kriki in vzdihi zaradi bolečin in obupa, kar nas je navdalo z grozo in trepetom.
   (Ob tem pogledu sem morala zakričati tisti ‘aj!’, ki pravijo, da so ga slišali.) Hudiči so se razlikovali po groznih in gnusnih oblikah strašnih in nepoznanih živali, prozornih kot črno oglje v žerjavici!”

   V tretjih Spominih je Lucija natančneje zapisala o peklu:

   “Zdelo se je, da je to veliko ognjeno morje pod zemljo. Pogled nanj je trajal le en hip. Kar povem, ni nič, kar se le da nejasen pojem.
   Zahvaliti se moramo naši nebeški Materi, ki nam je v prvi prikazni obljubila, da nas bo vzela v nebesa. Če bi tega ne bilo, mislim, da bi od strahu in groze pomrli.

   Nekatere, celo pobožne osebe, nočejo otrokom praviti o peklu, da bi jih ne prestrašile.

   Bog pa se ni pomišljal pokazati pekel trem otrokom, eni s sedmimi leti, čeprav je vedel, da jo bo prevzela taka groza, da bo – skoraj si upam reči – od strahu oslabela.
   Pogosto je sedla na tla ali kakšno skalo in zamišljena začela govoriti: ‘O pekel! O pekel! Kako se mi smilijo duše, ki gredo v pekel! In tam živi ljudje gorijo kakor drva na ognju.’ Kar malo tresla se je, pokleknila, sklenila roke in molila molitev, ki nas jo je naša Gospa naučila” (SF 89-91).
   “Pogled v pekel jo je tako zgrozil, da se ji vse pokore in mrtvičenja niso zdela nič, samo da bi rešila nekaj duš, da ne bi prišle tja…

   Hijacinta je pogosto sedla na tla na kakšen kamen in zamišljena začela govoriti: ‘Oh, pekel! Oh, pekel! Kako se mi smilijo duše, ki gredo v pekel. Žívi ljudje gorijo kakor drva na ognju!’

   ‘Molite, veliko molite in delajte žrtve za grešnike. Veliko duš gre v pekel, ker se zanje nihče ne žrtvuje in nihče ne moli zanje.’

   ‘Videli ste pekel, kamor gredo duše ubogih grešnikov. Da jih reši, hoče Bog vpeljati na svetu pobožnost do mojega brezmadežnega Srca(pet prvih sobot). Če bodo storili to, kar vam bom rekla, se bo rešilo mnogo duš in bo mir.
   …………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..

   VIDENJE PEKLA-MAGDALENA GORNIK,
   IZ KNJIGE MAGDALENA GORNIK, AVTORICE MARTINE KRALJIČ

   Gospod je dopustil, da je Magdalena nekajkrat v življenju občutila tudi muke pekla. V zapisih beremo, da je Magdalena že samo ob besedi pekel vsa trepetala. Ko ji je nekoč Gospod v zamaknjenju rekel, da gre v pekel, mu je odgovorila, naj se zgodi njegova volja.

   Nenadoma je padla v prepad. Črni peklenski plameni so jo zagrnili kot valovi. Prostor je bil tako tesen, da ni mogla premakniti nobenega uda. Njeno telo so mučile bolečine, ki so lahko le v peklu.

   V ustih je čutila, kot da bi imela žerjavico, bila je strašno lačna in žejna.

   Najhuje pa ji je bilo, da je čutila neizmerno pomanjkanje vsake tolažbe. Slišala je človeške in živalske glasove, ki so preklinjali drug drugega in kleli tudi Boga.
   Čas ji ni nikamor mineval. Čeprav je bila v peklu le nekaj minut, je mislila, da je bila notri več let in da ne bo našla na svetu nikogar več, ki bi ga poznala.
   Magdalena pravi peklu kraj večnega trpljenja, kraj večne smrti.

   Duše se v njem nahajajo v stanju obupa in strahu.
   Mučita jih večna lakota in žeja.
   Nikoli več ne bodo uživale Božje svetlobe.
   Gospod ji je povedal, da so tu duše, ki v svojem življenju niso izkazovale ljubezni
   …………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..

   IZ PRIČEVANJA MEĐUGORSKE VIDKINJE VICKE IVANKOVIĆ O PEKLU

   Z Jakovom sva bila pri njem doma. Prišla je Marija in rekla: “Zdaj bosta šla z mano, da vidita nebesa, pekel in vice.”

   A pekel. V peklu je na sredini veliki ogenj. Najprej so nama bili pokazani ljudje v normalnem stanju in kakšni so potem.
   Potem, ko izidejo iz ognja, so kot razne živali, kot da nikoli niso bili ljudje.
   In čim globlje se pogrezajo v ogenj, vse bolj so proti Bogu.
   Tako, da je Marija rekla, da so osebe, ki se nahajajo v peklu, odšle same s svojo voljo, ker so to same želele.
   A osebe, ki žive tu na zemlji pa delajo vse proti Božji volji, že tu na zemlji živijo pekel, potem to samo še nadaljujejo.
   Marija pravi, da obstaja veliko ljudi, ki živijo na zemlji in mislijo, ko se na zemlji umre, se vse konča. Nasprotno, varamo se. Tu na zemlji smo samo prehodno.

   Odgovori
10. Hvala says:

    5. oktobra, 2021 at 14:35

    POSLUŠAJ BOGA BOLJ KOT LJUDI (Vrtnice JMS)

    Julijana Olazar je bila učiteljica na osnovni šoli v Huajuapanu v Mehiki. V svoji veri je bila trdna in je to vero tudi širila, predvsem z zgledom. Vsak dan je s svojimi učenkami molila. Po Kaljesovi postavi je bilo prepovedano po vseh šolah moliti ali izobešati svete podobe. Ona je za te odredbe vedela, vendar je bila prepričana, da se mora ravnati po svoji vesti, ne pa po ljudeh, ki mislijo samo posvetno, ki nimajo Božjega Duha. Premišljevala je zapoved »poslušaj Boga bolj kot ljudi« ter se izpostavila vsem posledicam. Nekoč, ko so vsi skupaj molili, so v šolo vdrli vojaki in jo zalotili pri skupni molitvi. Na steni je viselo razpelo. Častnik je hotel vzeti najprej križ, vendar učiteljica reče: »Storite z menoj, kar hočete, a mojega Gospoda in Kralja na križu se ne dotikajte.« Častnik je pobesnel, učiteljico je zmerjal, pretepel, nazadnje pa jo vpričo učenk ubil. Učiteljici je pomenil Jezus Kristus več, kakor vse drugo, tudi lastno življenje.
    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    Za vse čase veljajo Božje Zapovedi. Tudi danes lahko opazujemo razna stanja, nestrpnost itd….NOBEN ČLOVEK NA SVETU NE MORE PODELITI MIR V DUŠI, TO STORI LAHKO SAMO BOG.

    ODDALJITEV OD IZVIRA ŽIVE VODE PELJE V PROPAD. Padimo na kolena in prosimo Gospoda ZA NJEGOVO USMILJENJE!!!

    Odgovori