Članki za dušo

15.027 Responses to Članki za dušo

1. Hvala says:

   12. oktobra, 2021 at 19:27

   ZAKAJ BOG NE PREPREČI TRPLJENJA?

   TRPLJENJU SE NE DA IZOGNITI

   Trpljenje se prej ali slej dotakne vsakega izmed nas. Ločitev, rak, prometna nesreča, smrt otroka ali starša, izguba dela – vse to je vpisano v naše življenje. Tudi otroci trpijo, ko doživljajo ponižanje in nadlegovanje v šoli, doma pa ne najdejo opore.

   Smo tarča ogovarjanja, morda se spopadamo s težavami v zvezi ali pa smo pravkar preživeli silovito neurje. Vprašanje torej ni, ali bom trpel, temveč, kar je še pomembneje, kako?
   Nekaj Jezusovih najbližjih učencev ni razumelo pomena njegovega obstoja, ker so pričakovali nekaj drugačnega. Predvidevali so, da bo Jezus mogočen kralj, ne pa nekdo, ki bo križan kot navaden zločinec. Tudi mi imamo določena pričakovanja v zvezi z življenjem.

   Sanjarimo o hiši na morju, dveh avtomobilih in treh otrocih. Nismo pripravljeni na izgubo dela, usodno diagnozo ali zlom noge po padcu s kolesom. Na poročni dan takšne prihodnosti verjetno ne načrtujemo.

   https://si.aleteia.org/2021/09/16/zakaj-bog-ne-prepreci-nasega-trpljenja/

   Odgovori
2. Hvala says:

   12. oktobra, 2021 at 19:19

   SMISEL TRPLJENJA

   Tema današnjega dne je vedno zelo jasna: trpljenje. Ko nas doleti, verjetno največkrat protestiramo: Zakaj ravno jaz? Ko je zares hudo, se sprašujemo: Čemu? Kakšen smisel ima trpljenje? Ob grozljivem trpljenju nedolžnih pogosto slišimo: Kako to, da Bog to dopušča! Drugi spet rečejo: Če bi Bog resnično obstajal, potem bi se to ne zgodilo. Verniki pa v najboljšem primeru najbrž rečemo: Trpljenje ostaja skrivnost. Bog ve čemu, mi tega ne razumemo.

   Ko skušam vedno znova najti pravi odgovor, me je letos prešinilo: Saj ni res, da je trpljenje kaj večja skrivnost kot življenje, ljubezen, rojstvo, smrt ali karkoli drugega. Mar ni naše kolovratenje okrog odgovora na vprašanje, čemu trpljenje, le izmikanje dejstvu, da je trpljenje del našega življenja in da se mu ni mogoče izogniti. Trpljenje je prav toliko skrivnost, kot vse ostalo. Zakaj npr. za rojstvo pogosto ne rečemo, je skrivnost, ali zakaj prav tako ne rečemo za ljubezen in sovraštvo? Vse je skrivnost, hkrati pa ima vse zelo jasen smisel, ki nam ga daje Bog posebno po svojem sinu Jezusu Kristusu. Z Jezusovim pričevanjem nam postaja trpljenje zelo podrobno razloženo in utemeljeno.

   Poglejmo, kako nam Jezus pojasni trpljenje. Najprej mi pride na misel njegova trditev: Kdor hoče iti za menoj, mora vzeti vsak dan svoj križ in hoditi za menoj. Križ, tj. trpljenje, je jasen sopotnik vsakega, ki želi hoditi za Jezusom. Zakaj?

   – Trpljenje je najprej šola ljubezni.

   Jezus pravi, da je največja ljubezen v tem, da kdo da svoje življenje za svoje prijatelje. Umreti za drugega, je višek trpljenja. Brez darovanja ni ljubezni. Zakaj se sprenevedamo, čemu trpljenje, saj je jasno: Če hočeš ljubiti, moraš trpeti. Ljubezni brez odpovedi, žrtve, umiranja, torej brez trpljenja, preprosto ni. Trpljenje je torej šola ljubezni!

   – Trpljenje je šola krotkosti in ponižnosti.

   Jezus pravi: Učite se od mene, ker sem krotak in iz srca ponižen. Jezus pokaže pot do te krotkosti in ponižnosti. Sam sprejema nase križ zasramovanja in ponižanja. Čeprav bi se lahko izognil trpljenju, saj je imel božjo moč, v ponižnosti sprejme vse ponižanje in nosi križ. Zakaj? Da bi se tudi mi ne sprenevedali, čemu trpljenje. Brez sprejetega ponižanja, se ne bomo naučili ponižnosti, brez tihega prenašanja trpljenja, ne bomo postali krotki. A prav v ponižnosti in krotkosti je prostor za sočloveka. Trpljenje je torej šola krotkosti in ponižnosti, da bi lahko živeli v ljubezni z drugimi.

   – Trpljenje je šola sočutja.

   Zakaj je Jezus premogel toliko sočutja do najbolj ubogih? Ker je ves čas sprejemal nase trpljenje: zavrženost ob rojstvu, skušnjave v puščavi, nerazumevanje in odrinjenost pri oznanjevanju, prezir in poniževanje na križu. Trpljenje, ki je sprejeto iz ljubezni do sočloveka, je šola sočutja, zato ga potrebujemo.

   – In ne nazadnje: Trpljenje je cena odrešenja.

   Jezus trpi, da nas, če se ga oklenemo, opere naših grehov, da uniči smrt, ki smo ji po grehu zapisani. Jezusovo trpljenje je cena za naše odrešenje. In zakaj naše trpljenje? Da zadostimo za svoje grehe in če nam uspe še kaj več, da s svojim trpljenjem sodelujemo pri Jezusovi žrtvi. Tako so veliki verniki, kot npr. Frančišek Asiški in Pater Pij nosili celo Kristusove rane in dopolnjevali s svojim trpljenjem Jezusovo žrtev.

   Ko tako pomislimo, si moramo priznati, da je naše ugankarstvo okrog iskanja smisla trpljenja predvsem izmikanje trpljenju samemu. Jezus je odgovoril na vprašanje čemu trpljenje! Vzemimo nase svoj križ in stopimo v šolo ljubezni, krotkosti in ponižnosti ter sočutja. Bodimo pogumni in s Kristusom brez upora sodelujmo pri odrešenju. Naj bo tvoj križ sodelovanje pri odrešenju tebe in bližnjih.

   http://arhiv.mirenski-grad.si/veliki-petek-smisel-trpljenja

   Odgovori
3. Miro says:

   12. oktobra, 2021 at 12:21

   JEZUS SVETUJE, NAJ NE GLEDAMO ZUNANJOSTI, AMPAK NAJ SE NAPOTIMO NARAVNOST K RESNICI. GOSPODOVA POT JE: »ČASTITI BOGA, LJUBITI BOGA NAD VSE IN LJUBITI BLIŽNJEGA. JE ZELO PREPROSTO IN ZELO TEŽKO. TO LAHKO STORIMO SAMO Z MILOSTJO – BISTVO KRŠČANSTVA NISO ZUNANJA DEJANJA. NE GRE ZA OPRAVLJANJE »DOBRIH« IN »DOVOLJ DOBRIH« DEL, MARVEČ ZA SPREMINJANJE ŽIVLJENJA V MOČI SVETEGA DUHA!

   IZ SVETEGA EVANGELIJA PO LUKU (Lk 11,37-41)

   Ko je to povedal, ga je neki farizej prosil, naj obeduje pri njem. Vstopil je in sedel. Ko je farizej to videl, se je čudil, da se pred jedjo ni umil. Gospod pa mu je rekel: »Vi farizeji sicer res čistite kozarec in krožnik od zunaj, znotraj pa ste polni pohlepa in hudobije. Kako ste nespametni! Ali ni tisti, ki je naredil zunanjost, naredil tudi notranjosti? Dajte raje v miloščino to, kar je znotraj, in glejte, vse vam bo čisto.

   https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Lk+11%2C37-41&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

   RAZLAGA BOŽJE BESEDE (Ervin Mozetič)

   Jezus sprejme povabilo nekega farizeja na obed. Najverjetneje gre za vabilo na kosilo, ne za vabilo na večerjo. Pred jedjo si farizeji obredno umivajo roke vse do komolcev. Jezus pa tega ne stori. Umivanje rok do komolcev sicer ni v nasprotju z Božjo postavo, ni pa nekaj, kar Bog pričakuje.

   Farizej je presenečen, da se Jezus ne ravna po tem izročilu. Jezus to zasluti in reče: »Vi farizeji čistite kozarec in skledo od zunaj, znotraj pa ste polni plena in hudobnosti. Nespametneži! Mar ni ta, ki je naredil zunanjost, naredil tudi notranjosti?«

   Problem ni v umivanju rok pred jedjo, ampak v verski hinavščini. Farizeji in drugi, ki si obredno umivajo roke, pa po drugi strani svojega srca niso očistili hudobije. Zato jim Jezus svetuje: »Dajte pa v miloščino to, kar je znotraj, in glejte, vse drugo v zvezi z vami bo čisto.« To je še kako res! Dajanje bi moralo izhajati iz ljubečega srca, ne iz želje, da bi s hlinjeno pravičnostjo na druge naredili vtis.

   Jezus svetuje, naj ne gledamo zunanjosti, ampak naj se napotimo naravnost k resnici. Gospodova pot je: »Častiti Boga, ljubiti Boga nad vse in ljubiti bližnjega. Je zelo preprosto in zelo težko. To lahko storimo samo z milostjo. Prosimo za milost.

   Dajanje miloščine je brez dvoma dobro. Toda ali se s tem resnično lahko očistimo? Veliko je načinov za darovanje denarja: v nabiralnik v cerkvi spustimo bankovec, na spletni strani kliknemo na gumb ali pa v trgovini darujemo dodaten evro za uboge. A ne glede na to, koliko damo ali koliko ljudem, še vedno si ne moremo kupiti mesta v nebesih. Vemo, da je edino, kar nas lahko resnično očisti, Jezusova kri. Brez njegove ljubezni, ki se pretaka skozi nas, so celo naša najbolj pozorna dejanja premalo. Lahko razdamo vse, kar imamo, ali celo darujemo življenje kot mučenci, toda če Bog ne živi v nas, nam manjka nekaj bistvenega (prim. 1 Kor 13,3). Prav to Jezus sprašuje te farizeje: »Od kod izvirajo vaša dobra dela? Iz vašega ali iz mojega duha?«

   Bodimo pozorni na to, kaj Jezus reče pred nasvetom o dajanju miloščine: »To, kar je znotraj …« Z drugimi besedami: »Dajajte miloščino iz svoje notranjosti.« Ne gre le za denar, ampak tudi za stanje srca. Iskreno dajanje miloščine vključuje tudi odvračanje od sebičnih nazorov, da lahko darujemo z velikodušnim srcem. Če se bomo po najboljših močeh potrudili te nazore izročiti Gospodu, nas bo naš dar neizmerno blagoslovil, da bomo postali odsev njegove dobrote in usmiljenja. Seveda je vedno dobro darovati denar ubogim in pomoči potrebnim – ne glede na to, kaj nosimo v srcu. Na svetu je veliko velikodušnih ateistov. Toda bistvo krščanstva niso zunanja dejanja. Ne gre za opravljanje »dobrih« in »dovolj dobrih« del, marveč za spreminjanje življenja v moči Svetega Duha. Gre za ljudi, ki so vzljubili Jezusa in ki hočejo posnemati njegovo velikodušnost in ljubezen. Zato danes ravnajmo po veri in darujmo z velikodušnim srcem. Če nas kaj ovira, zaupajmo, da bo Jezus poskrbel za to. Dovolj velikodušen in mogočen je, da lahko spreobrne vsako srce. Pridi, Gospod, in mi očisti srce.

   Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

   Božje usmiljenje, v spreobrnjenju grešnikov, zaupamo vate!

   Odgovori
4. Miro says:

   11. oktobra, 2021 at 17:53

   PAPEŽ FRANČIŠEK: ŽELIŠ POŽIVITI SVOJO UTRUJENO VERO? IŠČI BOŽJI POGLED, ZAČNI Z ADORACIJO … – NA KATERI TOČKI SE NAHAJA MOJA VERA?

   ODLOMEK IZ PAPEŽEVEGA NAGOVORA (nedelja, 10. oktober 2021): Vera brez darovanja in vera brez zastonjskosti je nepopolna, šibka vera, bolna vera. Lahko jo primerjamo z bogato obloženim hranljivim krožnikom, a brez okusa, ali pa dobro odigrani tekmi brez golov. To ne gre, ker manjka malo soli. Vera brez daru, brez zastonjskosti, brez del dejavne ljubezni nas konec koncev napravlja žalostne, kakor tisti, ki se je, čeprav ga je Jezus osebno pogledal z ljubeznijo, vrnil domov z žalostnim in potrtim obrazom (prim. Mr 10, 22). Danes se lahko vprašamo: »Na kateri točki se nahaja moja vera? Jo živim iz navade, kot odnos iz dolžnosti ali iz koristi z Bogom? Se spomnim nahraniti jo tako, da se pustim pogledati in vzljubiti Jezusu? Pustiti, da nas Jezus pogleda, ljubi. In od Njega pritegnjen odgovorim z zastonjskostjo, z velikodušnostjo, z vsem srcem?

   Celoten nagovor svetega očeta na:
   https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2021-10/papez-zelis-poziviti-svojo-utrujeno-vero-isci-bozji-pogled-za.html

   Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

   Odgovori
5. Miro says:

   11. oktobra, 2021 at 17:40

   ŽIVETI V SKLADU Z IMENOM – SPOZNAJ, O KRISTJAN, SVOJE DOSTOJANSTVO!

   Pred sodišče Aleksandra Velikega so privedli vojaka. Ko je slavni vojskovodja poslušal obtožbe, se je obrnil k vojaku in ga vprašal: »Kako se imenuješ?« »Aleksander,« je odgovoril. Veliki zavojevalec ga je še enkrat vprašal: »Kako se imenuješ?« In vojak je v drugo odgovoril. »Aleksander.«

   Sedaj je vojskovodja postal besen: »Kako se imenuješ?« In ko je vojak v tretje povedal, da Aleksander, je veliki vojskovodja jezno odvrnil: »Praviš, da se imenuješ Aleksander? Spoznan si za krivega in boš kaznovan. V prihodnje pa spremeni ali svoje življenje ali pa svoje ime, kajti nihče ne more nositi imena Aleksander, kakor je moje, in se vesti tako, kakor se vedeš ti.«

   »Spoznaj, o kristjan, svoje dostojanstvo. Ker si postal deležen božje narave, se nikar z nevrednim vedenjem ne vračaj v prejšnjo nizkost. Pomni, kakšne glave in kakšnega telesa si ud. Ne pozabi, da si bil iztrgan iz oblasti teme in prestavljen v svetlobo in božje kraljestvo.« (sv. Leon Veliki)

   Povzeto po: Drobne zgodbe za dušo, Božo Rustja

   Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

   Odgovori
6. Miro says:

   11. oktobra, 2021 at 10:30

   GOD SV. PAPEŽA JANEZA XXIII. SE OBHAJA 11. OKTOBRA, NA OBLETNICO ZAČETKA DRUGEGA VATIKANSKEGA KONCILA

   Leta 2000 je končan postopek za razglasitev Janeza XXIII. za blaženega, ki se je začel junija 1966. Papež Janez Pavel II. uradno prizna čudež na priprošnjo Janeza XXIII. 3. septembra papež Janez Pavel II. razglasi Janeza XXIII. za blaženega. Njegov god se od takrat takrat obhaja 11. oktobra, na obletnico začetka drugega vatikanskega koncila. 27. aprila 2014 papež Frančišek razglasi blaženega Janeza XXIII. za svetnika, glasnika evangeljske preprostosti in dobrote.

   “Občutek majhnosti, ki me vedno spremlja in mi pomaga, da se ne prevzamem, je velika milost božja. Ohranjuje me preprostega in me varuje, da se ne osmešim.” Tako je v svojem Dnevniku duše 15. junija 1956 zapisal kardinal Angelo Giuseppe Roncalli, beneški patriarh, ki je leta 1958 postal papež Janez XXIII. Ta znameniti dnevnik, ki ga je dovolil objaviti šele po svoji smrti, je začel pisati kot petnajstletni dijak. “Bil sem dober in nedolžen, le nekoliko boječ dečko. Želel sem Boga ljubiti za vsako ceno in sem mislil samo na to, da bom postal duhovnik in služil pre­prostim dušam, takim, ki potrebujejo mnogo potrpežljive skrbi.”

   Več o življenju in delu sv. papeža Janeza XXIII. na:
   https://katoliska-cerkev.si/god-sv-papeza-janeza-xxiii

   Božje usmiljenje, ti veselje in neizmerna radost vseh svetih, zaupamo vate!
   Sv. Janez XXIII., prosi za nas!

   Odgovori
   • Miro says:

     11. oktobra, 2021 at 10:31

     MISLI SV. SV. JANEZA XXIII.

     https://revija.ognjisce.si/90-spletna-stran-revije-ognjisce/misli-po-avtorjih/2517-misli-papeza-janeza-xxiii

     Odgovori
7. Hvala says:

   10. oktobra, 2021 at 18:30

   BOG OBTOŽUJE IZRAELA (Amos 5, 10-20)

   10 Sovražijo tistega, ki brani pravico pri vratih,
   in mrzijo tistega, ki govori brezgrajno.
   11 Zato, ker teptate siromaka
   in jemljete od njega davek na žito,
   ste zidali hiše iz rezanega kamna,
   a ne boste prebivali v njih,
   ste sadili žlahtne trte,
   a ne boste pili vina z njih.
   12 Kajti vem, da so vaša hudodelstva številna
   in vaši grehi veliki,
   ko stiskate pravičnega, jemljete odkupnino
   in odrivate ubožce pri vratih.
   13 Zato v tem času molči, kdor je razumen,
   kajti ta čas je hud.

   14 Iščite dobro in ne húdo,
   da boste živeli
   in bo Gospod, Bog nad vojskami, z vami,
   kakor pravite.
   15 Sovražite húdo in ljubite dobro,
   vzpostavite pravico pri vratih:
   morda bo Gospod, Bog nad vojskami,
   izkazal milost Jožefovemu ostanku.

   16 Zato tako govori Gospod, Bog nad vojskami, Gospod:
   Po vseh trgih bo žalovanje,
   po vseh ulicah bodo pravili: »Gorje, gorje!«
   Poljedelca bodo klicali k tarnanju
   in izurjene objokovalce k žalovanju.
   17 Po vseh vinogradih bo žalovanje,
   ker bom šel skozi sredi tebe,
   govori Gospod.

   18 Gorje vam, ki hrepenite po dnevu Gospodovem!
   Čemu vam bo dan Gospodov?
   Tema bo in ne luč:
   19 Kakor človek, ki beži pred levom,
   pa ga naskoči medved,
   pride domov in se z roko nasloni na steno,
   pa ga piči kača.
   20 Mar ni dan Gospodov tema in ne luč,
   mrak brez svetlobe v njem.
   ———————————————————————————————————————————————————

   Sveto Pismo je napisano za vse čase, za vse ljudi, v vsakem obdobju lahko poiščemo in razmislimo-KAJ ŽELI GOSPOD POVEDATI, KAJ ŽELI POVEDATI TUDI DANES NAM PO PREROKU AMOSU?

   Odgovori
   • Hvala says:

     10. oktobra, 2021 at 18:33

     POTEBNO JE ENO: PADIMO NA KOLENA IN PROSIMO GOSPODA ZA ODPUŠČANJE GREHOV IN NAJ NAM IZKAŽE SVOJE USMILJENJE!!!

     Odgovori
8. Hvala says:

   10. oktobra, 2021 at 18:11

   DUHOVNI VIDIK KORONAVIRUSA

   Čas, ki ga živimo že od 13.
   marca letos, je zares edinstven
   čas v zgodovini človeštva. Čas,
   kakršnega še ni bilo. Čas, ki ga
   nihče ni pričakoval. Čas, ki je
   vse presenetil. Čas, ki ne odstira
   ničesar površinskega. Čas, ki
   ima v sebi globoko sporočilo. In
   sporočila ne razloži en trenutek
   ali dogodek.

   Piše: Niko Rupnik

   Zopet bo čas tisti, ki bo
   postopoma razlagal pomen
   sedanjega dogajanja tistemu, ki
   bo odprt za sporočilo resnice, tistemu,
   ki bo sprejemljiv za Božje razodevanje
   pomena vsega (tudi) tega dogajanja,
   kajti le v Bogu je resnica in Bog je
   Resnica. Zato mi ne pade niti na kraj
   pameti, da bi vam želel razsvetliti
   pomen vsega tega, lahko pa to pisanje
   sprejmete, če hočete, v razmislek.
   Pojav koronavirusa je brez dvoma
   pošast, ki je objela ves svet. Vsaj mesec
   in pol se ljudje po vsem svetu polnimo
   z informacijami in dezinformacijami

   o tem zlu, ki je zajelo svet. In težko si
   je ustvariti dokončno mnenje, saj smo
   vsak trenutek dobesedno bombardirani
   z novimi spoznanji, dejstvi in učinki
   tega dogajanja. Te informacije
   vsebujejo navodila, kako ravnati in
   se obvarovati okužbe, kaj se sme in
   česa se ne sme, kaj smemo in česa ne
   smemo, da ne bomo kaznovani …
   Drugo so stalna prilagajanja zahtevam
   družbe v teh izrednih razmerah in nov
   način življenja (vzemimo samo pouk
   na daljavo in v zvezi s tem zahtevno
   življenje v družinah s šoloobveznimi
   otroki). Med verujočimi je na
   dnevnem redu pogovor o ravnanju
   Cerkve v času pandemije in
   spraševanje, kdaj se bomo lahko spet
   udeležili svete maše, šli k spovedi. Prav
   tako je veliko razgovorov na temo
   izvora te pandemije in iskanje krivcev
   itd., itd. Vedno o isti temi. Enotni smo
   si v tem, da gre za pojav kuge našega
   časa.
   Ker smo kristjani, pa trdno
   verujemo, da Bog vodi zgodovino
   človeka in človeštva. Bog je Gospodar
   sveta, zgodovine in kateregakoli pojava.
   Verujemo in vemo, da ima edino Bog

   pravi načrt za vsakega človeka, kako
   ga bo vodil in usmerjal skozi njegovo
   osebno življenje in zgodovino, da ga
   pripelje v večno življenje. Edino tam
   človek ne bo več ogrožen, tam ne
   bo katastrof, epidemij in pandemij,
   bolezni, nevarnosti, ogroženosti,
   trpljenja.
   Prav zato, ker to vemo in verujemo,
   se sprašujemo, kakšno mesto ima
   to dogajanje v Božjih načrtih, ne
   le za posameznika, ampak za vse
   človeštvo. Prva resnica, ki jo moramo
   poudariti, je, da Bog ni niti ne more biti
   povzročitelj tega trpljenja. Kajti Bog je
   Vsemogočen, Dobrota, Oče. Vendar
   pa Bog dopušča to trpljenje zaradi
   določenih, nam morda še neznanih
   ali deloma znanih namenov. In mi, ki
   imamo omejeno spoznanje in razum,
   tega ne moremo razumeti, kot pravi
   Katekizem katoliške Cerkve, da ljudje
   običajno ne poznamo poti našega
   Gospoda. Šele ko bomo, kakor upamo,
   lahko nekega dne gledali Boga iz obličja
   v obličje, tedaj nam bo vse jasno.
   Spoznali bomo poti, po katerih je Bog
   vodil svoje stvarstvo, četudi so te vodile
   skozi zlo in greh.

   itd…..v celoti lahko preberete v Reviji PRENOVA MAJ 2020

   Odgovori
9. Hvala says:

   10. oktobra, 2021 at 18:02

   PRIZNANI EVANGELIZATOR RAZGALIL KORONAVIRUS:

   POGLEJTE, KDAJ GA JE ŽE BOG NAPOVEDAL

   KORONAVIRUS JE ZVER, KI JE IN JE NI

   Zapis Dražena Bušića
   prevedel: Niko Rupnik

   Priznani hrvaški katoliški
   evangelizator Dražen Bušić je
   na svoji spletni strani objavil
   sestavek o koronavirusu, ki drži v
   strahu ves svet, vse ljudi. Koronavirus
   prepoznava v zveri, ki je opisana v knjigi
   Razodetja. Objavljamo celotno besedilo.
   Kaj se pravzaprav dogaja v svetu? Ali
   je mogoče, da vse človeštvo pada pred
   nekim virusom, ki niti ni živ organizem?
   Biologi pravijo, da je virus nekje na meji
   med živim in neživim organizmom.
   Vemo, da sploh ne vsebuje vseh celičnih
   elementov; obstaja in se razvija lahko
   samo v organizmu, ki ga napade. Torej
   ta stvarnost hkrati obstaja in ne obstaja.
   Lahko jo primerjamo z Zverjo, ki jo
   opisuje 17. poglavje knjige Razodetja v
   Novi zavezi.
   Osebno popolnoma verujem Božji
   besedi, kjer lahko jasno spoznamo, da
   Bog ne stori ničesar, česar ne bi razodel
   že prej vsaj deloma in v prispodobi
   svojim služabnikom – prerokom (prim.
   Amos 3,7). Bog je govoril našim očetom
   po prerokih. Bog govori tudi danes.
   Živimo v času, ki po mnogih znamenjih
   kaže na poslednje čase, ko bo prišel
   Jezus Kristus v vsej svoji slavi. Tudi za
   današnji čas nam govori po prerokih
   in oni Njegovo sporočilo oznanjajo
   naprej. Danes se dogaja podobno
   kot v času preroka Jeremija. Sami
   lahko doživljamo, da prerokov nihče
   ne posluša ali pa le malokdo. Zato je
   apostol Pavel, učitelj in obenem prerok,

   spodbudil: „Preroštev ne zaničujte!“ (1
   Tes 5,20)
   Tisti, ki zaničuje dar preroštva in
   preroško sporočilo, lahko zamudi kairos
   – milostni trenutek Božjega obiskanja.
   Si lahko zamislite, kaj bi se zgodilo, če
   bi očak Jožef preslišal milostno Božje
   sporočilo, ko mu je Bog rekel, naj zgradi
   žitnice? Če bi ga preslišal, ne bi rešil
   svoje družine, ampak bi tudi sam umrl
   od lakote. Ko nam Bog spregovori, mi,
   žal, ne vidimo širšega pomena sporočila,
   ampak prejmemo le določene osnove,
   kot pove pri preroku Amosu. Pogosto je
   tudi to dovolj, da se znamo orientirati.
   Vprašanje je samo, ali smo pripravljeni
   poslušati to sporočilo. Treba je prejeti
   še bolj poglobljeno informacijo in videti
   širše. Tega spet ne zmoremo sami,
   ampak je treba prositi Boga za točnejši
   pomen in razlago za našo generacijo
   in naš čas. Tako je treba ravnati
   tudi v primeru koronavirusa. Nekaj
   pomembnega se dogaja. Če pa hočemo
   natančneje vedeti, kaj se dogaja, je treba
   dogajanje razumeti globlje.
   Za začetek poglejmo v svetopisemsko
   knjigo preroka Daniela v 7,23–25.
   Tam nam Bog govori tako: »Četrta
   zver pomeni: Četrto kraljestvo bo na
   zemlji, ki se bo razlikovalo od vseh
   drugih kraljestev. Požrlo bo vso zemljo, jo
   pomendralo in zdrobilo. Deset rogov pa
   pomeni: Iz tega kraljestva bo vstalo deset
   kraljev, za njimi vstane še nekdo drug. Ta
   se bo razlikoval od prejšnjih in bo ponižal
   tri kralje. Drzne besede bo govoril zoper
   Najvišjega, uničeval bo svete Najvišjega;
   in prizadeval si bo spremeniti čase in
   postavo. Ti bodo izročeni v njegove roke
   za čas, dva časa in polovico časa.“

   Različna kraljestva so doslej vladala
   na zemlji. Toda to, četrto, se bistveno
   razlikuje od vseh kraljestev. Prepričan
   sem, da je to kraljestvo mogočnikov,
   ki vladajo svetu iz ozadja. In kakšne
   so posledice? Prav takšne, kot jih
   omenja Daniel v navedenem preroštvu:
   zaničevanje Boga in Božjega s pomočjo
   sredstev družbenega obveščanja,
   snovanje nove kulture in zakonodaje,
   Bogu zvesti so preganjani v mnogih
   deželah sveta, teptajo se Božje zapovedi
   in končno: sedaj smo morali sprejeti
   javno prepoved bogoslužja. Ko
   upoštevamo vsa ta dejstva, lahko le
   ugotovimo, da se je čas dopolnil.
   O tem nam govori tudi knjiga
   Razodetja: »Angel pa mi je rekel: ‚Zakaj
   si se začudil? Razložil ti bom skrivnost
   ženske in zveri, ki jo nosi in ima sedem
   glav in deset rogov. Zver, ki si jo videl, je
   bila, a je ni, vzdignila se bo iz brezna, a
   pojde v pogubo. Prebivalci zemlje, katerih
   ime vse od začetka sveta ni vpisano v
   knjigo življenja, se bodo začudili, ko bodo
   videli, da je zver bila, pa je ni, in da bo
   prišla. Tukaj je um, ki ima modrost.‘«
   (Raz 17,7–9).
   Posebej si oglejmo del, kjer piše: „Zver,
   ki si jo videl, je bila, a je ni, vzdignila se
   bo iz brezna, a pojde v pogubo.“ Tu je
   sporočilo o zlu, ki se je pojavilo na prvi
   pogled od nikoder in se bo vrnilo tja,
   od koder je izšlo. Nesreča pa je v tem,
   da bo v času svojega delovanja naredilo
   veliko škode. V teh dneh pogosto
   poslušamo namigovanja o izvoru
   tega virusa. Nekateri ga povezujejo
   s testiranjem mreže 5G v Wuhanu
   na Kitajskem nekaj mesecev pred
   izbruhom pandemije; takrat so bile……………

   itd…v celoti lahko preberete v REVIJI PRENOVA APRIL 2020

   Odgovori
10. Miro says:

    10. oktobra, 2021 at 11:02

    MLADENIČ NI PUSTIL, DA BI GA OSVOJIL JEZUSOV LJUBEČI POGLED IN TAKO MU GA NI MOGEL VRNITI. SAMO ČE S PONIŽNO HVALEŽNOSTJO SPREJMEMO GOSPODOVO LJUBEZEN, SE REŠIMO ZAPELJEVANJA MALIKOV IN SLEPOTE NAŠIH UTVAR. DENAR, UŽITEK, USPEH OČARAJO, A ZATEM RAZOČARAJO. OBLJUBLJAJO ŽIVLJENJE, A POVZROČIJO SMRT. JEZUS OD NAS ZAHTEVA, DA SE ODTRGAMO OD TEGA LAŽNEGA BOGASTVA IN VSTOPIMO V RESNIČNO, POLNO PRISTNO IN SVETLO ŽIVLJENJE!

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO MARKU (Mr 10,17-30)

    Ko se je odpravljal na pot, je nekdo pritekel, padel pred njim na kolena in ga vprašal: »Dobri učitelj, kaj naj storim, da bom deležen večnega življenja?« Jezus mu je odvrnil: »Kaj mi praviš, da sem dober?! Nihče ni dober razen enega, Boga! Zapovedi poznaš: Ne ubijaj! Ne prešuštvuj! Ne kradi! Ne pričaj po krivem! Ne goljufaj! Spoštuj očeta in mater!« Rekel mu je: »Učitelj, vse to sem izpolnjeval že od svoje mladosti.« Jezus se je ozrl vanj, ga vzljubil in mu dejal: »Eno ti manjka: pojdi, prodaj, kar imaš, in daj ubogim, in imel boš zaklad v nebesih; nato pridi in hôdi za menoj!« Ta beseda ga je potrla in je žalosten odšel; imel je namreč veliko premoženje.

    Tedaj se je Jezus ozrl okrog in rekel svojim učencem: »Kako težko bodo tisti, ki imajo premoženje, prišli v Božje kraljestvo!« Učenci so se čudili njegovim besedam. In Jezus je vnovič spregovoril: »Otroci, kako težko je priti v Božje kraljestvo! Laže gre kamela skozi šivankino uho, kakor bogataš pride v Božje kraljestvo.« Ti pa so še bolj strmeli in govorili med seboj: »Kdo se potem more rešiti?« Jezus se je ozrl vanje in rekel: »Pri ljudeh je to nemogoče, ne pa pri Bogu, kajti pri Bogu je vse mogoče.« Peter pa mu je začel govoriti: »Glej, mi smo vse zapustili in šli za teboj.« Jezus je rekel: »Resnično, povem vam: Nikogar ni, ki bi zaradi mene in zaradi evangelija zapustil hišo ali brate ali sestre ali mater ali očeta ali otroke ali njive in ne bi zdaj, v tem času, skupaj s preganjanji, prejel stokrat toliko hiš, bratov, sester, mater, otrok in njiv, v prihodnjem veku pa večno življenje.

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Mr+10%2C17-30&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE (Ervin Mozetič)

    Današnji evangelij je sestavljen iz treh prizorov, ki jim dajejo ton trije Jezusovi pogledi.

    Prvi prizor predstavlja srečanje med Učiteljem in ‘mladeničem’. Ta je pritekel k Jezusu, pokleknil pred njim in ga imenoval ‘Dobri učitelj’. Vprašal ga je: ‘Kaj naj storim, da bom deležen večnega življenja?’, torej sreče. Večno življenje ni samo življenje ‘onkraj’, temveč je polno, izpolnjeno, brezmejno življenje. Kaj moramo torej storiti, da ga dosežemo? Jezusov odgovor povzame zapovedi, ki se nanašajo na ljubezen do bližnjega. Glede tega se temu mladeniču ni moglo nič očitati. Očitno pa je, da mu izpolnjevanje zapovedi ni zadostovalo, ni mu potešilo njegove želje po polnosti, po sreči. Jezus je zaznal to željo, ki jo je mladenič nosil v srcu, zato se je njegov odgovor spremenil v ljubeč pogled, poln nežnosti in naklonjenosti. Tako pravi evangelij: ‘ozrl se je vanj, ga vzljubil’. Zavedal se je, da je dober fant. Jezus pa je tudi razumel, kje je šibka točka njegovega sogovornika, in mu je podal konkreten predlog, torej dati vse, kar ima, ubogim in iti za njim. Ta mladenič pa je imel razdeljeno srce med dva gospodarja, med Boga in denar, in je žalosten odšel. To razodeva, da ne moreta živeti skupaj vera in navezanost na bogastvo. Tako je na koncu začetno mladeničevo navdušenje ugasnilo v nesreči propadle hoje za Jezusom.

    V drugem prizoru evangelist usmeri pozornost na Jezusove oči. Tokrat gre za zamišljen pogled, za opozorilo. Tako pravi: ‘Tedaj se je Jezus ozrl okrog in rekel svojim učencem: Kako težko bodo tisti, ki imajo bogastvo, prišli v Božje kraljestvo!’ Začudenim učencem, ki so se spraševali: ‘Kdo se potem more zveličati?’, je Jezus odgovoril s opogumljajočim pogledom, torej s tretjim pogledom, in rekel, da je zveličanje ‘nemogoče ljudem, ne pa Bogu!’Če se zaupamo Gospodu, lahko gremo preko vseh preprek, ki nas ovirajo pri hoji za njim po poti vere. Zaupati se Gospodu. On nam bo dal moč, On nas odrešuje, On nas spremlja na poti.

    Tako smo prišli do tretjega prizora, do tiste slovesne Jezusove izjave: ‘Resnično, povem vam, kdor pusti vse zato, da bo hodil za menoj, bo imel v prihodnjem veku večno življenje, in stokratno povrnjeno že tukaj.’ V tem ‘stokratno’ so stvari, ki jih je nekdo prej imel in jih je zapustil, ki pa jih je našel neskončno pomnožene. Kdor se reši dobrin, prejme v zamenjavo uživanje resnične dobrine, kdor se osvobodi sužnosti stvari, pridobi svobodo v služenju za ljubezen, kdor se odpove posedovanju stvari, pride do veselja darovanja. To je to, kar je Jezus dejal: ‘Večje veselje je v dajanju kot v prejemanju.’

    Mladenič ni pustil, da bi ga osvojil Jezusov ljubeči pogled in tako mu ga ni mogel vrniti. Samo če s ponižno hvaležnostjo sprejmemo Gospodovo ljubezen, se rešimo zapeljevanja malikov in slepote naših utvar. Denar, užitek, uspeh očarajo, a zatem razočarajo. Obljubljajo življenje, a povzročijo smrt. Jezus od nas zahteva, da se odtrgamo od tega lažnega bogastva in vstopimo v resnično, polno pristno in svetlo življenje.

    Koliko mladih v srcu čuti podoben klic, da se približa Jezusu. Navdušeni so, ni jih sram poklekniti pred Njim, javno pričevati o svoji veri v Jezusa Kristusa. Želijo mu slediti. A ko imajo srce polno nečesa drugega in niso ravno pogumni, da bi ga izpraznili, se umaknejo. In tisto veselje postane žalost. Tudi danes je veliko mladih, ki imajo poklic, a včasih je tu še nekaj, kar jih zaustavlja. Moramo moliti, da se bo srce teh mladih lahko izpraznilo, izpraznilo drugih interesov in drugih ljubezni, da bo srce postalo svobodno.

    Gospod, pošlji nam redovnice, pošlji nam duhovnike, obvaruj jih malikovalstva, malikovalstva nečimrnosti, malikovalstva napuha, malikovalstva oblasti, malikovalstva denarja! Ta molitev je namenjena pripravi src, da bi zmogla od blizu slediti Jezusa.

    Mladenič v današnjem evangeliju je zelo dober in obenem zelo nesrečen. In danes je mnogo takšnih mladih. In zato je treba k Bogu moliti z gorečo molitvijo: Pomagaj, Gospod, tem mladim, da bodo svobodni in ne sužnji, da bodo imeli srce samo zate! Tako bo Gospodov klic lahko prišel in obrodil sadove. To je molitev za duhovne poklice. In moliti moramo veliko. Duhovni poklici so. Pomagati moramo, da bodo rasli, da bo Gospod lahko vstopil v ta srca in dal to neizrekljivo in častitljivo veselje, ki ga ima vsaka oseba, ki od blizu sledi Jezusa.

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!

    Odgovori