Članki za dušo

15.029 Responses to Članki za dušo

1. Miro says:

   13. oktobra, 2021 at 19:49

   PROBLEM FARIZEJEV IN PISMOUKOV JE, DA SE NA ZUNAJ KAŽEJO LJUDEM PRAVIČNE, ZNOTRAJ PA SO POLNI HINAVŠČINE IN NEPOSTAVNOSTI – ZUNANJA POPOLNOST POGOSTO USPAVA IN VODI K NAPUHU TER HINAVŠČINI – TRUDIL SE BOM ŽIVETI PONIŽNO IN SI PRIZADEVAL ZA RESNICO!

   IZ SVETEGA EVANGELIJA PO LUKU (Lk 11,42-46)

   »Toda gorje vam, farizeji! Desetino dajete od mete in rutice in vsakovrstne zelenjave, zanemarjate pa pravičnost in Božjo ljubezen. To bi bilo treba storiti in onega ne opustiti. Gorje vam, farizeji, ker imate radi prve sedeže v shodnicah in pozdrave na trgih! Gorje vam, ker ste kakor grobovi, ki se ne vidijo, in ljudje hodijo po njih, ne da bi vedeli.«

   Nekdo od učiteljev postave mu je odgovoril: »Učitelj, s takim govorjenjem žališ tudi nas.« On pa je rekel: »Gorje tudi vam, učitelji postave, ker nalagate ljudem neznosna bremena, sami pa se bremen niti z enim prstom ne dotaknete!

   https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Lk+11%2C42-46&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

   RAZLAGA BOŽJE BESEDE (Ervin Mozetič)

   Ni težava v tem, kar je na zunaj, težava je na tem, kar kaže zunanjost. Zato Jezus pravi: Gorje vam, pismouki in farizeji, hinavci, … Kar sedemkrat je navedeno gorje v tem kratkem odlomku. Problem farizejev in pismoukov je, da se na zunaj kažejo ljudem pravične, znotraj pa so polni hinavščine in nepostavnosti.

   V gorečnosti za božjo postavo skrivajo svojo pokvarjenost. Kljub pokvarjenosti verskih voditeljev, pa Jezus jasno loči med vrednostjo verskega izročila in njimi samimi. Zato pravi: »Ne mislite, da sem prišel razvezat postavo ali preroke; ne razvezat, temveč dopolnit sem jih prišel.«

   Ob vsem lahko rečemo, da Jezus pogled ves čas usmerja v notranjost. Nas same pa zanaša, da bi se sklicevali na zunanjost ali pa se za njo skrivali. Kaj v tej luči pomeni, kar je zunanjega in kaj to, kar je božjega? Lahko bi rekli, da je vse, kar je zunanje na nek način nepopolno, a hkrati potrebno. Še tako dobra ureditev, bo tudi nepopolna. Za zunanje je potrebno poskrbeti tako ali drugače. Božje pa je tisto, kar je notranje, to je naše srce. Na to pa se Bog še posebej ozira. Zdi se, da Jezus v današnjem evangeliju poudarja, obrača pogled farizejev od kritike na ureditev h kritiki njihove notranje pokvarjenosti. Ve, da ga hočejo ujeti. Njihovo srce je pokvarjeno. Še tako dobra zunanjost, še tako dobra politična ureditev, ne more ozdraviti pokvarjenega srca.

   Takole pravi Jezus o ločitvi med zunanjim in notranjim: »Poslušajte me vsi in doumite! Nič ni zunaj človeka, kar bi ga moglo omadeževati, če pride vanj, ampak ga omadežuje to, kar pride iz človeka.« … Od znotraj namreč, iz človekovega srca, prihajajo hudobne misli, nečistovanja, tatvine, umori, prešuštva, pohlepi, hudobije, zvijača, razuzdanost, nevoščljivost, bogokletje, napuh, nespamet. Vse te hudobije prihajajo od znotraj in omadežujejo človeka.« (prim. Mt 7,17-25)

   Zunanja popolnost pogosto uspava in vodi k napuhu ter hinavščini. Trudil se bom živeti ponižno in si prizadeval za resnico.

   Molimo danes: Gospod, pomagaj mi sprejemati križ resnice, da bom iskreno posnemal tebe, ki nisi imel dveh obrazov in zunanje vzvišenosti.

   Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

   Božje usmiljenje, v spreobrnjenju grešnikov, zaupamo vate!

   Odgovori
2. Hvala says:

   13. oktobra, 2021 at 16:17

   V PRVI KRONIŠKI KNJIGI V SVETEM PISMU LAHKO BEREMO IN PREMIŠLJUJEMO, KAKO JE DAVID ZELO GREŠIL IN JE BOG KAZNOVAL DAVIDOV GREH, KER JE BILA V BOŽJIH OČEH STVAR HUDA, ZATO JE GOSPOD UDARIL IZRAELA-LJUDSTVO .
   ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

   Davidovo ljudsko štetje
   (2 Sam 24,1–9)
   21
   1 Tedaj je Satan vstal proti Izraelcem in spodbodel Davida, naj prešteje Izraela. 2 In David je rekel Joábu in vojskovodjem: »Pojdite in preštejte Izraelce od Beeršébe do Dana in mi sporočite, da bom vedel njihovo število!« 3 Joáb pa je rekel: »Gospod naj pomnoži svoje ljudstvo, da jih bo stokrat toliko, kolikor jih je! Ali niso, moj gospod in kralj, vsi ti služabniki mojega gospoda? Čemu to zahteva moj gospod? Zakaj naj si Izrael nakopava krivdo?« 4 Toda kraljeva beseda je Joába primorala. Joáb je torej odšel, obhodil ves Izrael in se vrnil v Jeruzalem. 5 Izročil je Davidu število preštetega ljudstva; v vsem Izraelu je bilo milijon sto tisoč z mečem oboroženih mož, v Judu pa štiristo sedemdeset tisoč z mečem oboroženih mož. 6 Levija in Benjamina pa ni prištel mednje, kajti kraljevo povelje se je Joábu upiralo (1Krn , 21-1-6).

   BOG KAZNUJE DAVIDOV GREH
   ………………………………………………………….

   Tudi v Božjih očeh je bila ta stvar huda, zato je udaril Izraela. 8 David je rekel Bogu: »Zelo sem grešil, da sem napravil to stvar. A zdaj odpusti, prosim, krivdo svojemu služabniku, saj sem ravnal zelo neumno!« 9 In Gospod je govoril Gadu, Davidovemu vidcu, in rekel: 10 »Pojdi in Davidu povej: Tako govori Gospod: ›Tri stvari ti predlagam; izberi si eno izmed njih, da ti jo storim!‹« 11 Gad je prišel k Davidu in mu rekel: »Tako govori Gospod: Izberi si 12 ali tri leta lakote, ali da tri mesece bežiš pred svojimi nasprotniki, dokler te ne doseže meč tvojih sovražnikov, ali da bo tri dni Gospodov meč, kuga, v deželi in bo Gospodov angel pokončeval po vsem Izraelovem ozemlju. Zdaj se torej odloči, kaj naj odgovorim njemu, ki me je poslal!« 13 David je rekel Gadu: »V veliki stiski sem. Naj padem Gospodu v roke, ker je njegovo usmiljenje zelo veliko; v človekove roke pa ne bi rad padel.«
   14
   Tako je Gospod poslal kugo nad Izraela in umrlo je izmed Izraela sedemdeset tisoč mož. 15 Tudi nad Jeruzalem je Bog poslal angela, da bi ga pokončal. Ko pa ga je pokončeval, se je Gospod ozrl in mu je bilo žal zaradi hudega, zato je rekel angelu, ki je pokončeval: »Dosti je, umakni zdaj svojo roko!« Gospodov angel je tedaj stal pri mlatišču Jebusejca Arávna. 16 Ko je David povzdignil oči, je videl Gospodovega angela stati med zemljo in nebom z golim mečem v roki, ki je bil iztegnjen proti Jeruzalemu. Tedaj so padli David in starešine, oblečeni v raševino, na obraz. 17 David pa je rekel Bogu: »Ali nisem jaz ukazal prešteti ljudstva? Jaz sem se pregrešil in zakrivil to gorje; ti pa, ovce, kaj so storili? Gospod, moj Bog, tvoja roka bodi, prosim, proti meni in proti hiši mojega očeta, ne pa v pogubo tvojemu ljudstvu!«

   Odgovori
3. Hvala says:

   13. oktobra, 2021 at 16:05

   BŽJA BESEDA REČE:

   SPREOBRNJENJE IN POGUBLJENJE Lk 13

   1 Prav v tistem času je bilo tam navzočih nekaj ljudi, ki so mu pripovedovali o Galilejcih, katerih kri je Pilat pomešal z njihovimi žrtvami. 2 Odgovoril jim je: »Mar mislite, da so bili ti Galilejci večji grešniki kakor vsi drugi Galilejci, ker so to pretrpeli? 3 Povem vam, da ne. A če se ne spreobrnete, boste vsi enako pokončani. 4 Ali pa onih osemnajst, na katere se je podrl stolp v Síloi in jih ubil, mar mislite, da so bili večji dolžniki kakor vsi drugi prebivalci Jeruzalema? 5 Povem vam, da ne. A če se ne spreobrnete, boste vsi prav tako pokončani.«

   Odgovori
4. Hvala says:

   13. oktobra, 2021 at 15:44

   NAJBOLJ TRAGIČEN IN GROZLHIV
   TRENUTEK V CELOTNI STARI ZAVEZI

   ČE BOG NE BI POKAZAL JEZE V SVETU GREHA IN
   UPORA PROTI NJEMU, BI BILO TO NERESNIČNO OD NJEGA IN
   NELJUBEČE DO NJEGOVEGA NARODA (Prenova januar 2020)

   Prerok Jeremija je jokal za usmiljenjem
   V generacijah po Davidu je
   Izrael padel v spiralo moralnega
   nazadovanja. Sčasoma je prišel
   mračni trenutek, ki ga je že Mojzes
   predvidel kot neizogiben, zaradi
   trdih in blodečih src ljudi. Leta 587
   pred našim štetjem so Babilonci
   oblegali, osvojili in razdejali
   Jeruzalem. To je najbolj tragičen
   in grozljiv trenutek v celotni Stari
   zavezi. Mesto je bilo tako zdelano
   in obupano, da so ženske kuhale in
   jedle svoje dojenčke. (Žalostinke
   4:10).

   Roke nežno čutečih žena
   so kuhale svoje otroke;
   bili so jim za okrepčilo
   ob polomu hčere mojega ljudstva.(Žal 4,10)

   Odgovori
5. Hvala says:

   13. oktobra, 2021 at 15:20

   Huda kazen bo zadela tega, ki zapusti pravo pot,
   kdor sovraži opomin, bo umrl Prg 15,10).

   Odgovori
6. Miro says:

   13. oktobra, 2021 at 13:43

   PRIČEVANJE NEKDANJE VEDEŽEVALKE O TEM, KAKŠNO ZLO LAHKO PRINESE VEDEŽEVANJE!

   »Jaz vedeževanja nisem imela za greh. Mislila sem, da Bogu s tem nisem izražala nezvestobe. Priznati moram, da nisem imela neke osebne vere, čeprav sem priznavala, da obstaja in sem tudi celo molila. Bila sem prepričana, da je v mojem življenju na prvem mestu Bog, na drugem pa karte. Ker sem najprej molila, kasneje pa vzela v roke karte in iskala odgovore, tega nisem smatrala za greh. Nekega dne pa je moja hči vseeno izrazila svoje prepričanje, da nanjo zelo slabo vpliva moje vedeževanje … Ko se je moja hči vrnila iz porodnišnice, se je počutila zelo slabo. Tudi z novorojencem so se začele pojavljati zdravstvene težave … (iz pričevanja nekdanje vedeževalke).

   Več o tem na https://blagovest.si/aktualno/vedezevanje-2-del-pricevanje-nekdanje-vedezevalke-o-tem-kaksno-zlo-lahko-to-prinese/

   Gospod Jezus Kristus, Sin Božji, usmili se nas!

   Odgovori
7. Miro says:

   13. oktobra, 2021 at 12:59

   GODUJE SV. KOLOMAN – SVETOST JE IZPRIČAL ŽE S TEM, KO JE Z VELIKO POTRPEŽLJIVOSTJO IN BREZ UPIRANJA PRENAŠAL KRIVIČNO TRPLJENJE IN OBSODBO, ŠE BOLJ PA SE JE TO POKAZALO OB ČUDEŽIH, KI SO SE DOGAJALI OB NJEGOVEM TRUPLU

   O sv. Kolomanu vemo le to, da je bil kraljevega rodu in po rodu Irec. Vse drugo je plod domišljije in legend: ne vemo ali je bil duhovnik, menih … tudi ne, s čim se je ukvarjal. Na začetku 11. stol. je bil na poti v Sveto deželo, pa so ga zaradi tuje obleke obsodili kot češkega vohuna in ga linčali (obesili). To se je zgodilo 17. julija 1012 v Stockerauu pri Dunaju. Svojo svetost je Koloman izpričal že s tem, ko je z veliko potrpežljivostjo in brez upiranja prenašal krivično trpljenje in obsodbo, še bolj pa se je to pokazalo ob čudežih, ki so se dogajali ob njegovem truplu. To naj bi poldrugo leto dolgo viselo nepoškodovano, brez znaka trohnenja oziroma razpadanja. Les drevesa, na katerem je visel, je po čudežu ozelenel, ko pa je neki mož po dolgem času s svetnikovega trupla odrezal kos mesa (da bi to pomagalo njegovemu bolnemu sinu), je takoj pritekla iz njega sveža kri, kot da je umrl šele tisti dan.

   Več o tem svetniku na:
   https://revija.ognjisce.si/iz-vsebine/pricevalec-evangelija/1295-sv-koloman

   Božje usmiljenje, ti veselje in neizmerna radost vseh svetih, zaupamo vate!
   Sv. Koloman, prosi za nas!

   Odgovori
   • Miro says:

     13. oktobra, 2021 at 13:21

     PAPEŽ FRANČIŠEK O MUČENCIH – PRIŠLI SO IZ VELIKE STISKE IN SO OPRALI SVOJA OBLAČILA!

     Odlomek iz homilije papeža Frančiška: »Mučenci so tisti – kakor nas spominja knjiga Razodetja – ki »so prišli iz velike stiske in so oprali svoja oblačila ter jih pobelili z Jagnjetovo krvjo« (Raz 7,14). Imeli so milost, da so vero v Jezusa izpovedovali vse do konca, vse do smrti. Oni trpijo in podarijo življenje, mi pa zaradi njihovega pričevanja prejmemo Božji blagoslov. Obstajajo pa tudi številni skriti mučenci, tisti moški in tiste ženske, zvesti krotki moči ljubezni, glasu Svetega Duha, ki si v vsakodnevnem življenju prizadevajo pomagati bratom in ljubiti Boga brez zadržkov.« (vir: RV, 22. april 2017)

     https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Raz+7%2C14&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

     Božje usmiljenje, ki se na nas izlivaš iz Kristusovih ran, zaupamo vate!
     Sveti mučenci, prosite za nas!

     Odgovori
8. Miro says:

   13. oktobra, 2021 at 9:08

   ZAKAJ MORAJO NEDOLŽNI TRPETI – BOG NI HOTEL IMETI LE POPOLNEGA SVETA, KI SE NEIZOGIBNO RAVNA PO NJEGOVIH ZAKONIH, TO JE ŽE IMEL, KO JE USTVARIL MATERIALNI SVET Z VSEMI NJEGOVIMI ČUDOVITIMI ZAKONI, HOTEL JE NEKAJ VEČ: USTVARIL JE ČLOVEKA IN MU VDIHNIL NEUMRLJIVO DUŠO TER MU DAL SPOSOBNOSTI, DA BI USTVARJENI SVET ŠE IZPOPOLNJEVAL. DAL MU JE NADVSE DRAGOCEN DAR – SVOBODO. SAM SE LAHKO ODLOČA, KAJ BO STORIL. DAR SVOBODE PA SE LAHKO UPORABI ZA DOBRO ALI ZA SLABO!

   VPRAŠANJE (bralka, Pismo meseca, Ognjišče, 2007)

   Vsakokrat, ko gledam slike pohabljenih, lačnih, me pretrese in sprašujem se, le zakaj morajo tako trpeti. Zakaj mora ubogi otročiček, ki ni nikomur nič naredil, stradati in zaman prositi za kos kruha. Zakaj se morajo mnogi že roditi prizadeti ali pohabljeni. Čeprav je trpljenje Kristusov poljub (mati Terezija), se vseeno ne morem sprijazniti s tem dejstvom, ne morem razumeti te neenakosti. Nekdo se rodi zdrav in živi srečno celo življenje, drugemu pa ni z ničemer prizaneseno. Zakaj mora za grehe staršev (mati je jemala kontracepcijske tablete) trpeti otrok? Poznam več takih primerov.

   Prav tako tudi ne bom nikoli razumela, zakaj nimamo vsi vsaj približno enakih pogojev, da spoznamo Kristusa, da spoznamo naš cilj. Veliko jih je, ki se rodijo v ateističnih družinah in žive v takem okolju, ki vero zavrača. Kako naj ti ljudje verujejo, ko so z rojstvom pogojeni, in ves čas, ko oblikujejo svojo osebnost, ne slišijo nič v prid vere? Ne vem, kje, ampak slišala sem že, da imamo vsi enake pogoje, da spoznamo Kristusovo pot in hodimo po njej, praksa pa mi govori drugače. Sprašujem se, kakšna je krivda moje sošolke, ki so jo starši ves čas uvajali v primarnost materije, da ne veruje in je srečna na svoji krožnici, ki ne vodi nikamor? Zakaj tudi njej niso dani pogoji, tako kot meni?

   Zakaj je meni dano, da imam verno mamo, zakaj so bila meni dana znamenja, ki so me vodila v Stržišče, ona (in še mnogi) pa bodo leta ali kar celo življenje hodili po krožnici, namesto da bi se vzpenjali k svojemu cilju in, nenazadnje, kaj bo s temi ljudmi po smrti? Saj vendar za svojo nevero sami niso nič krivi? Morda boste rekli, da bi se lahko vključili k mladinskemu verouku, šli v cerkev, toda premagati bi morali ovire, ki so za marsikoga nepremagljive (sprememba navad, odpor staršev…)

   ODGOVOR (Franc Bole, Pismo meseca, Ognjišče, 2007)

   Pri vprašanjih zakaj zlo, zakaj trpljenje, čemu krivice, neenakost, lakota, bolezni, invalidnost in smrt na tem našem svetu, morda pomislimo, da je Bog naredil vse narobe. Zakaj naš svet ni popoln? Kriminalci in hudobni ljudje so zdravi, dobri ljudje pa trpijo. Zakaj Bog dovoli, da umre mati mladoletnih otrok, ničvrednež, ki dela slabo in ogroža bližnjega, pa je zdrav. Mi bi takemu poslali infarkt ali raka, materi pa zdravje! Toda Bog ni hotel imeti le popolnega sveta, ki se neizogibno ravna po njegovih zakonih, to je že imel, ko je ustvaril materialni svet z vsemi njegovimi čudovitimi zakoni, hotel je nekaj več: ustvaril je človeka in mu vdihnil neumrljivo dušo ter mu dal sposobnosti, da bi ustvarjeni svet še izpopolnjeval. Dal mu je nadvse dragocen dar – svobodo. Sam se lahko odloča, kaj bo storil. Dar svobode pa se lahko uporabi za dobro ali za slabo. Vemo, da sta prva človeka, ki ju Sveto pismo imenuje Adam in Eva, na tem izpitu padla. Bolj sta verjela hudobnemu duhu (kači), kot pa Bogu. To je bil greh napuha (»bosta kakor Bog«) in nezaupanja do Boga. Nekaj se je v človeški naravi prelomilo, temu pravimo izvirni greh.

   To niso pravljice za otroke. V nas je neka dvojnost, kot pravi sv. Pavel: »V sebi odkrivam tole postavo: kadar hočem delati dobro, se mi ponuja zlo. Kot notranji človek namreč z veseljem soglašam z Božjo postavo, v svojih udih pa vidim drugo postavo, ki se bojuje proti postavi mojega uma in me usužnjuje postavi greha, ki je v mojih udih« (Rim 7, 21-23). Če ne bi vedeli za izvirni greh, si ne bi mogli razložiti, kako to: vemo, kaj je prav, pa vendar nas strasti in poželenje silita, da delamo narobe.

   Večino trpljenja in gorja povzroči prav greh. Če bi obvladali svoje strasti in bi živeli v miru in slogi, bi ne bilo lačnih otrok, ločenih družin, zapuščenih starčkov, brezposelnih in lačnih. Naš pesnik Simon Gregorčič je lepo zapisal: »Za vse je svet dovolj bogat in srečni vsi bi bili, če kruh delil bi z bratom brat…« Za vse hudo in za vse krivice Bog ni nič kriv, krivi smo sami.

   So bolezni, pohabljenost, invalidnost, smrt »enake možnosti za vse«?. Tu pa je Bog kriv? Ljudje bi s pravilno uporabo razuma, lahko premagali mnoge bolezni. Če bi farmacevtska industrija ne temeljila na pohlepu velikih multinacionalk po dobičku, bi bilo tudi marsikaj drugače. Glavni krivec za trpljenje je človek sam. Res je, vsi nimamo enakih možnosti na vseh področjih. Vendar za srečo to ni bistveno. Naši predniki so imeli veliko manj materialnih dobrin, manj udobnosti, malo šol, pa so bili najbrž bolj srečni, kot smo mi sedaj, ker so imeli veliko več vere. Tudi danes ni rečeno, da je tisti, ki ima veliko, bodisi intelektualnih zmožnosti ali zdravja in lepote (športniki, pevci, filmski igralci), premoženja, tudi bolj srečen. Poglejmo te afriške otroke na sliki, nimajo skoraj ničesar, kar imajo otroci pri nas, pa kar prekipevajo od veselja.

   Glede vere Bog seveda upošteva to, da nekdo ni imel možnosti verske vzgoje. Od nas vseh zahteva plemenitost srca. Vsi imamo vest, ki nam govori, kaj je prav in kaj ne, po njej se moramo ravnati. To je potrebno za zveličanje. Mislim, da bomo v nebesih zelo začudeni, ko bom med zveličanimi našli tudi take, ki smo jih imeli za »ateiste«. Bog se razodeva po svojih delih in nemogoče je reči: vse to je nastalo samo od sebe, slučajno. In mnogi teologi so prepričani, da bo ob smrti mnogim postalo jasno, česar prej niso razumeli, in se bodo odločili za Boga.

   https://revija.ognjisce.si/revija-ognjisce/79-pismo-meseca/13272-zakaj-morajo-nedolzni-trpeti

   Odgovori
9. Hvala says:

   12. oktobra, 2021 at 19:55

   MISLI SVETE MATERE TEREZIJE

   PRIPROŠNJA IN NEDOLŽNO TRŠLJENJE
   ——————————————————
   Pogosto se sprašujem, kaj bi se zgodilo s svetom, če nedolžni ljudje ne bi toliko trpeli? Oni so tisti, ki ves čas prosijo za nas. Njihova nedolžnost Bogu ugaja. Ko sprejemajo trpljenje, posredujejo za nas.

   ŽIVE ŽGALNE DARITVE
   ————————————-
   Izročitev je resnična ljubezen. Čim bolj se izročamo, tem bolj lju­bimo Boga in duše. Če zares ljubimo duše, moramo biti pripravljeni prevzeti njihovo mesto, prevzeti nase njihove grehe in se zanje spo­koriti. Biti moramo žive žgalne daritve, kajti takšne nas duše potrebujejo.

   Božja ljubezen nima meja. Je brezmejna in njene globine so nepredirne. »Ne bom vas zapustil, sirote

   SOVRAŠTVO SVETA DOLETI TISTE, KI HODIJO ZA KRISTUSOM
   ……………………………………………………………………………………………………..
   Hoja za Kristusom je neločljivo povezana s križem Kalvarije. »Ne mislite, da sem prišel zato, da prinesem na zemljo mir; nisem prišel, da prinesem mir, ampak razdor« (Mt 10,34). Tiste, ki popolnoma hodijo za Kristusom, doleti sovraštvo sveta, ker predstavljajo izziv njegovemu duhu. Prav tako je bil tudi Kristus sam najprej osovra­žen. Ponižan, brez priznanja, zavrnjen… Spomnimo se, da so se ljudje, ki jih je on ozdravil ali jim odpustil, obrnili proč od njega in ga križali.

   ZAKAJ SO MORALI LJUDJE UMIRATI OD SESTRADANOSTI ?
   —————————————————————————–
   Če so ubogi morali kdaj umreti zaradi lakote, niso umrli zato, ker Bog ni poskrbel zanje, pač pa zato, ker jim vi in jaz nismo dali, ker nismo bili orodje ljubezni v božjih rokah, da bi jim dali kruha, da bi jim dali obleko; ker ga nismo prepoznali, ko je Kristus spet prišel v bedni preobleki — v lačnem človeku, v osamljenem človeku, v brezdomnem otroku in iskal zavetja… Trpljenja enih more biti kriv pohlep drugih.

   TRPLJENJE ZARADI POMANJKANJA MIRU DRUŽINI
   ………………………………………………………………………………….

   Danes je po svetu toliko trpljenja in mislim, da se velik del le-tega začenja doma. Svet tako trpi, ker ni miru. Miru pa ni, ker ga ni v dru­žini in imamo na tisoče in tisoče razbitih domov. Iz naših domov moramo narediti središča sočutja, neprenehoma moramo odpuš­čati in tako prinašati mir.

   .
   PUSTITE, DA VAS BOG UPORABI, NE DA BI SE POSVETOVAL Z VAMI
   ——————————————————————————————
   Pustite, da vas Bog uporabi brez posvetovanja z vami. Pustite, da vas Bog ujame… Pustite se mu ujeti, potem pa mu pustite, da popolnoma razpolaga z vami. Nismo niti veliki, niti majhni, pač pa takšni, kot smo v božjih očeh. Samo če se popolnoma predajamo, nas Bog lahko uporabi, ne da bi se posvetoval z nami.

   JEZUS ZAHTEVA POPOLNO IZROČITEV
   …………………………………………………………….
   Jezus zahteva od mene le, da se naslonim nanj; da le njemu popol­noma zaupam; da se mu brez pridržkov izročim. Potrebno je le, da se pri svojem izpopolnjevanju odrečem lastnim željam. Tudi kadar se počutim kakor ladja brez kompasa, se mu moram popolnoma izročiti. Ne smem poskušati, da bi nadzorovala božja dejanja. Ne smem si želeti jasne zaznave o svoji hoji ob poti, niti natančnega poznavanja mesta, kjer sem na poti svetosti.

   http://arhiv.mirenski-grad.si/taxonomy/term/44/0?page=29

   Odgovori
10. Hvala says:

    12. oktobra, 2021 at 19:30

    ZAKAJ MORAJO TUDI NEDOLŽNI TRPETI?

    https://si.aleteia.org/2020/01/19/zakaj-morajo-tudi-nedolzni-trpeti/

    Odgovori