Članki za dušo

15.036 Responses to Članki za dušo

1. Janez says:

   4. novembra, 2021 at 9:32

   Anja Kastelic: BISTVO KRŠČANSTVA
   Bistvo krščanstva je v odpuščajoči Ljubezni, Odpuščanju, Sočutju, Dobroti in Usmiljenju. Ne le tisti, ki dela čudeže, ozdravlja, osvobaja in izganja demone, ampak tisti, ki ljubi do dokončne daritve sebe. Tudi izdajalcem. Juda ni bil pomota med klicanimi imeni. Bil je namreč dokaz edine prave ljubezni, ki že vključuje krivice. Vse kar se zgodi se zgodi po Božji Volji in Božjem Načrtu, ki ga po človeški pameti ne razumemo. Vse to zmore samo Bog. Ker pa smo po Njegovi ljubezni vključeni kot novi ljudje v novo življenje, lahko odpuščamo in ljubimo tudi mi tako kot Jezus. In smo Jezusu v vsem podobni.

   Evangelij nam predstavlja dva odnosa; vertikalni – odnos med človekom in Bogom ter horizontalni – odnos med človekom in človekom. V obeh prihaja do dolgov in krivic. V vertikalnem s človekove strani, kajti Bog ostaja zvest, v horizontalnem pa z obeh strani. Ni namreč človeka, ki bi bil žrtev krivice, ne da bi jo tudi sam nekje in nekomu storil. Zelo pogosto se zgodi, da v času, ko nas nekaj boli, vidimo le tistega, ki je ranil nas, težko pa ustavimo pogled na tistem, ki smo ga mi ranili, četudi to ni bil isti človek. Ljudje smo torej brez izjeme grešniki, zato ne obstajajo prvo – in drugorazredni grešniki, kajti greh je vedno odtrganje iz odnosa z Očetom, ki je naš Stvarnik in vir življenja. To pa se lahko zgodi ob silovitem sunku ali manjšem, sunek je sunek in odnos je “pretrgan”. So pa prvo – in drugorazredne posledice greha, ki so sorazmerne s silo, s katero smo nekaj izdali, pretrgali, umorili v nas… In te posledice nas največkrat silijo v maščevanje in potrebo po vračanju. Ker jih občutimo, ker se vračajo, ker prebujajo spomin in z njim bolečino. Dokler vse to ni dokončno izročeno na križ.

   Križ je kraj edinega spreobrnjenja greha, kajti samo tam se greh lahko pretvori v milost. Na križu je bil sleherni greh odpuščen in iz smrti preoblikovan v življenje, zato obhajamo praznik POVIŠANJE SVETEGA KRIŽA. To, kar se je zgodilo ob Kristusovi pashi, se je z nami zgodilo pri krstu in se vsakič v celoti obnovi pri zakramentu sprave. Danes je to temeljni prostor, kjer se greh spreobrača v milost. In ko človek, ki je obrnil hrbet, izdal in umoril, izkusi, kako ga je ta ista ljubezen, kateri je vse to storil, čakala, da ga objame, spozna, da je stoodstotno ljubljen. Ni drugega dokaza, kot je odpuščanje krivice. In naša krivica pred Bogom je velika. Prilika omenja, da je dolg enakovreden človeku samemu, ženi, otrokom in vsemu, kar je ta človek imel. Kaj to pomeni? Naš dolg je namreč prav to, da smo izdali. Najprej sebe, potem svoje žene, može, otroke, najbližje torej, nato pa še vse ostalo, kar imamo. To ni majhen dolg, kajti grešili smo zoper odnose, ki so temelj življenja. Kristus nam je ta dolg lahko odpustil samo tako, da se je vključil v naše odnose, posrkal vase vse zlo, ki smo ga drug drugemu metali, prevzel vse pljunke, ki jih je grešen človek usmerjal v brata in to odnesel na križ. Od tam pa ne vrnil računa, temveč življenje in odrešenje. Vrnil nam je dostop do življenja v Trojici in s tem edino sposobnost za življenje novih, odrešenih odnosov z drugimi.

   Če iz srca sprejmemo ta dar ponovne vključenosti v Odnos, lahko iz srca odpustimo vsak svojemu bratu. Ker smo prejeli veliko več kakor lahko damo, ker nam je odpuščeno veliko večja “odtrganina” kakor tista, ki nam jo zadaja brat. Gospod nas je iz smrti, kjer človek ni bil več sposoben ne dihati ne ljubiti, vrnil v življenje, zato so horizontalni grehi, četudi veliki in grobi, dejansko “praska” v okviru vsega prejetega … Ali nismo torej tudi mi dolžni se usmiliti svojega so-služabnika, kakor se je Gospod usmilil nas? Kolikor smo namreč v Kristusu, toliko se spoznamo ljubljeni in toliko lahko odpuščamo. Če pa se človek odloči ostati sam in ne živeti Gospodu, če se odloči še naprej živeti odtrgano iz Odnosa in samo zase, potem ni Očeta, ni usmiljenja in zato absolutno ni milosti za sobrata. Sirah opisuje, kako se tak človek vdaja srdu in jezi, ki na koncu ranita in zvežeta samo njega.

   Odpuščanje je v prvi vrsti torej dar svobode samemu sebi. Je dar, ko prekinemo verigo zla, krivic in zlorab. Odpustiti pa ne pomeni pozabiti. Pomeni zavestno poimenovati in zavestno izročiti v Roke drugemu, Zlo, srd in jeza, ki ostane v človeških rokah, postanejo nevarni in destruktivni, da se osvobodimo vseh negativnih sil, ki nas obremenjujejo, da se jih osvobodimo. Najprej za tistega, ki jih goji, nato pa še za ljudi okrog njega. Človek pa, ki živi spomin na zavezo Najvišjega in se spomni vseh prejetih odpuščanj, lahko odpušča drugim “77 x 7 x številska neznanka, kar je zelo velikokrat…” Nezaključeno število ponazarja neskončnost, saj takrat, ko vstopimo v logiko in prakso odpuščajoče Ljubezni, odpade sleherno štetje. Štetje dobrega in štetje zla.

   V ljubezni ni knjigovodskega štetja kolikokrat sem imel koga ali kaj rad, ker je ljubezen topla, goreča, dobra, iskrena in zastonjska in ker ljubezen zaradi Božje Dobrote in Ljubezni ni nikoli ogrožena, da bi prenehala izžarevati in obstajati. Je le neskončna hvaležnost nad tem, da imamo Nekoga, ki nas rešuje iz zaplezane poti, jame, kamor smo padli, odpušča krivdo in sleherno zlo spreminja v dobro. Če mu to pustimo in se odpremo Bogu, da pride in vstopi v nas … Kristus tako nenehno išče novih sodelavcev sprave in širitve naikov Evangelija. Išče ljudi, ki se bodo končno spoznali ljubljeni, najdeni in odpuščeni z vertikalne strani, to je od zgoraj od Boga. Taki bodo z Njim lahko gradili nove dobre medsebojne odnose med ljudmi, ki ne bodo več v štetju zaradi ogroženosti, ampak v veselju podaritve, medsebojne radosti druženja in bratske Ljubezni, kot nas Uči Jezus. Tudi milosti, usmiljenja in odpuščanja med vsemi ljudmi dobre Volje in Sožitja bivanja. Kot misijonarski prinašalci veselja in ljubezni ter Odrešenja drugim, ki je temeljni Jezusov nauk.

   Na Tvojo Besedo, Bistvo krščanstva Anja Kastelic

   Berilo iz pisma apostola Pavla Filipijanom (Flp 2,6-11)
   Čeprav je bil Jezus Kristus v Božji podobi, se ni oklepal svoje enakosti z Bogom, ampak je sam sebe izničil, tako da je prevzel podobo hlapca in postal podoben ljudem. Po zunanjosti je bil kakor človek in je sam sebe ponižal, tako da je postal pokoren vse do smrti, smrti na križu. Zato ga je Bog povzdignil nad vse in mu podélil ime, ki je nad vsakim imenom, da se v Jezusovem imenu pripogne vsako koleno teh, ki so v nebesih, na zemlji in pod zemljo, in da vsak jezik izpove, da je Jezus Kristus Gospod, v slavo Boga Očeta.

   »Bog namreč svojega Sina ni poslal na svet, da bi svet sodil, ampak da bi se svet po njem rešil.« (Jn 3,17)

   Odgovori
   • Miro says:

     4. novembra, 2021 at 10:03

     Gospa Anja Kastelic nam v tem razmišljanju na pregleden način podaja bistvo krščanstva, ki je v odpuščajoči Ljubezni, Odpuščanju, Sočutju, Dobroti in Usmiljenju. Posebej izpostavlja, da je na križu bil sleherni greh odpuščen in iz smrti preoblikovan v življenje … To, kar se je zgodilo ob Kristusovi pashi, se je z nami zgodilo pri krstu in se vsakič v celoti obnovi pri zakramentu sprave.

     Božje usmiljenje, navzoče v postavitvi in delitvi svetih zakramentov, zaupamo vate!

     Odgovori
2. Miro says:

   4. novembra, 2021 at 9:10

   ŽUPNIK MARTIN GOLOB TOKRAT V VLOGU (73) PODOŽIVLJA IZJEMNO SREČANJE IN MAŠO ZA POKOJNE MOTORISTE, KI JIH JE BILA POLNA CERKEV. VEČ STO SE JIH JE POKLONILO POKOJNIM ČLANOM IN SE SPOMNILO, DA SMO VSI MINLJIVI.

   https://si.aleteia.org/2021/10/22/nepozabno-pri-masi-se-nikoli-nisem-videl-toliko-usnjenih-jaken-skornjev-in-tetovaz/

   Božje usmiljenje, ki vedno in povsod spremljaš vse ljudi, zaupamo vate!

   Odgovori
   • Miro says:

     4. novembra, 2021 at 14:24

     Naj Gospod Jezus obilno blagoslavlja medijsko znanega župnika Martina Goloba pri njegovem zelo izvirnem in sproščenem oznanjevanju vesele evangeljske Novice. Naj še naprej velikodušno razdaja duha notranje radosti vsem ljudem, s katerimi se srečuje pri oznanjevanju evangelija. Pridi, Sveti Duh!

     Odgovori
3. Miro says:

   4. novembra, 2021 at 7:13

   ZGODI SE TVOJA VOLJA KAKOR V NEBESIH TAKO NA ZEMLJI

   Prosimo Svetega Duha, naj nam pomaga, da se bomo lahko pod Njegovim vodstvom poglabljali v Sveto pismo in v Katekizem katoliške Cerkve. Slednji nas na temeljih Božje besede uvaja v globoke skrivnosti vere, upanja in ljubezni do Boga in sočloveka.

   Molimo:
   Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
   vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
   Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
   prenovil boš obličje zemlje.

   Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
   razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
   bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
   vselej radi sprejemali njegove spodbude.
   Po Kristusu našem Gospodu. Amen

   “GLEJ, PRIHAJAM, DA IZPOLNIM, O BOG, TVOJO VOLJO”

   824 V Kristusu in po njegovi človeški volji je bila Očetova volja popolnoma in enkrat za vselej izpolnjena. Ob svojem prihodu na ta svet je Jezus rekel: “Glej, prihajam, da izpolnim, o Bog, tvojo voljo” (Heb 10,7; Ps 40,7). Samo Jezus more reči: “Vedno delam to, kar je všeč njemu” (Jn 8,29). V molitvi svojega smrtnega boja popolnoma privoli v to voljo: “Ne moja volja, temveč tvoja naj se zgodi” (Lk 22,42; prim. Jn 4,34; 5,30; 6,38). Zato je Jezus “daroval sam sebe za naše grehe … kakor je hotel Bog” (Gal 1,4). “V moči te volje smo z daritvijo telesa Jezusa Kristusa posvečeni enkrat za vselej” (Heb 10,10).

   Več o tem na:
   http://www.marija.si/gradivo/kkc/iii-zgodi-se-tvoja-volja/

   Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

   Odgovori
4. Miro says:

   4. novembra, 2021 at 7:04

   IZŠLA JE NOVA KNJIGA S PREMIŠLJEVANJI O MARIJI

   Čeprav je do naslednjega meseca maja in s tem do šmarnic še daleč, je založba Nova obzorja pravkar izdala novost – knjižico »Po Marijinih stopinjah«, ki v 31 poglavjih obravnava življenjsko pot Božje Matere.

   https://blagovest.si/aktualno/izsla-je-nova-knjiga-s-premisljevanji-o-mariji/

   O Marija, brez madeža izvirnega greha spočeta, prosi za nas, ki se k tebi zatekamo!

   Odgovori
5. Janez says:

   3. novembra, 2021 at 23:21

   Radio Ognjišče: “Če iščemo Boga, ga najlažje najdemo tam, kjer On išče nas” 10.09.2020, 06:50
   Pokojnega patra Matilda Josipa Domića smo leta 2018 gostili na Radiu Ognjišče v Radijskem misijonu, ko je spregovoril v pogovornem pričevalskem večeru »Vsakomur se lahko zalomi«. Nekaj njegovih misli je objavljeno spodaj v članku..

   V Jezusu odkrivam zgodovinskega rešitelja
   »Vsakomur se lahko zalomi, tudi jaz pri tem nisem izjema. Tudi Bogu se je marsikaj zalomilo, že v prvem trenutku, ko je ustvaril angele, se mu je zalomilo, nekateri so se obrnili proti njemu in zapeljali prvega človeka. Tudi Cerkev ni imuna na to, v tem nismo izjema. V molitvi in ob premišljevanju Svetega Pisma se je v meni vzbujalo zanimanje za Jezusa, v katerem odkrivam zgodovinskega rešitelja, ki lahko pomaga tudi meni, posebej v trenutkih, ko se mi zalomi. Tako zdaj tudi jaz v Njegovem imenu sprejemam milost in imam priložnost v Njegovi moči »lomiti« vezi, ki jih spletemo s Satanom, ko pristanemo njegovi zapeljivosti in zapademo v greh, ki nas oddaljuje od Njegove ljubezni.«

   Če iščemo Boga, ga najlažje najdemo tam, kjer On išče nas
   »Ponavadi težko v sebi prepoznaš hrepenenje v iskanju Boga, težje si ga priznaš in mu slediš bolj dejavno. Če iščemo Boga, ga je najlažje najti tam, kjer nas tudi On sam išče.«

   Zakramenti so način Božjega iskanja človeka
   »Zakramenti so Jezusove skrivalnice. Ker je Jezus otrok v odnosu do nebeškega Očeta, rad počne to, kar vsi otroci radi počnejo in Jezus, ker je obljubil, da bo navzoč z nami vse dni do konca sveta, je apostolom že pri zadnji večerji rekel, da bodo delali še večja dela kot on, zaradi njegove navzočnosti v zakramentih. Zakramenti so tisti načini Božjega iskanja človeka, ki odgovarjajo na iskanje in potrebe človkea v vseh življenjskih obdobjih in okoliščinah. Zato jih je tako veliko, sedem in vsak odgovarja na določene potrebe.«

   Bog, želim biti del tega lepega načrta
   »Bog ima vse začrtano. Ampak to je načrt ljubezni. Ni usoda, kot so razmišljali stari Grki ali kot mnogi razmišljajo na podlagi vzhodnjaških verstev, da ni nobene pomoči, kot da je nekaj zunanjega navrženega in smo samo pasivni trpniki. To je načrt ljubezni. Je načrt. Je določeno, ampak nam je dana možnost, da v Božji ljubezni skupaj ta načrt izpeljemo. Tako kot arhitekt za določeno zgradbo nastavi in pričakuje od gradbenikov, da ga izpeljejo, da ga bodo dobro naredili, imamo tukaj idealnega Arhitekta, kjer ni prostora v načrtu za nobeno napako. Je načrt, ki prihaja iz ljubezni, za ljubezen. Nam pomaga, da zacvetimo. Za ta načrt smo bili ustvarjeni, samo roke moramo dvigniti in reči, Bog želim biti del tega lepega načrta.«

   https://radio.ognjisce.si/sl/230/novice/32000/ce-iscemo-boga-ga-najlazje-najdemo-tam-kjer-on-isce-nas.htm

   P.s.: Gospod Bog prosim daj pokojnemu bratu Matildu Josipiu Domiću Večni Mir in Pokoj in Večna Luč naj mu sveti pri Tebi v Nebeški Domovini.

   Odgovori
6. Janez says:

   3. novembra, 2021 at 22:57

   BOŽJA VOLJA (naadaljevanje razmišljanja)

   Vse, kar premoremo, prinesimo pred Boga in se odrecimo svoji volji

   Izpolnjevanje Božje volje od nas zahteva tudi med drugim določeno mero ponižnosti, kar pomeni, da se moramo odreči lastnim željam in lastni volji, da bi sledili in izpolnjevali Božje želje in Božjo Voljo. Pomeni, da večjih življenjskih odločitev ne sprejemamo na podlagi osebnih izbir in občutij ter intuicije, temveč po preudarni molitvi k Njemu, prošnji za navdih Svetega Duha in temeljiti presoji z Božjim vodstvom, tako da vse, kar premoremo, prinesemo pred Boga in izpolnjujemo Njegovo in ne našo človeško Voljo. In On bo blagoslovil vse kar se odločamo in delamo. To od nas zahteva trdno zaupanje v Boga, prepričanje, da nam Bog želi le dobro, želi si, da bi bili srečni. Pogosto je težko zaupati, da Bog vse najbolje ve, toda resnica je, da izpolnjevanje Božje volje vedno spremlja Božji Mir in spokojnost Božje Dobrote in Modrosti v naši duši. Po tem zaman hrepenimo, ko izvajamo svojo voljo, in ko v iskanju materialnih dobrin in zemeljskih radosti zaman iščemo svoj mir.

   Sv. Liguori je poznal zgodbo o menihu, ki ga je opat spraševal, ali so mu številne tragedije, kot je bil nedavni rop samostana, odvzele pogum. “Nasprotno, za vrnitev se lahko zahvalim Bogu, kot je moja navada v takšnih primerih, v celoti prepričan, da Bog vse stvari počne ali pa dopušča, da se zgodijo, v svojo slavo in v naš večji blagor; zahvaljujem se mu, da sem vedno miren, ne glede na to, kaj se zgodi.” Ob takšni usklajenosti z Božjo voljo se opat ni več čudil, zakaj je prav prek meniha Bog storil toliko čudežev.
   Če si z vsemi močmi prizadevamo, da bi svojo voljo združili z Božjo, bomo odkrili Veselje in Božji mir, ki nam ga nihče ne bo mogel odvzeti.

   Mati Angelica pa pravi takole: »Ljudje me pogosto vprašajo: Kako veš, da je nekaj Božja volja za tvoje življenje?” Pravim jim: “Vprašaj me naslednje leto in vedela bova, ali je bila to Božja volja.” Bog ne bo prišel dol in rekel: “Poglej, dragi človek, želim, da zame narediš tole majhno stvarco. Tega ne bo storil. Dal ti je pamet. Dal ti je spomin, razum, voljo. Ali se zavedaš, da imaš kot kristjan v sebi posvečujočo milost? Moli. Pojdi naprej v njegovi milosti in odkril boš njegovo voljo za svoje življenje.« Imamo pa tudi Biblijo in Božje zapovedi, kjer nam Bog gavori, kaj je prav in kaj ni prav, ko se odločamo. Trdno je verjela, da ne smeš čakati na potres, da bi se odločil, ampak moraš v molitveni drži razmisliti o tem, k čemu te Bog kliče, in potem to storiti. Da bi se preudarno odločili, moramo uporabiti svoje darove in talente, svojo pamet in sposobnosti, ki ti jih je Bog daroval, da boš delal v večjo Božjo Slavo in pomagal sebi in drugim ljudem, ko si molil in prosil Božjega blagoslova.

   Bog tudi iz napačnih odločitev naredi nekaj dobrega
   Poleg te modrosti pa mati Angelica navede še nekaj dodatnih meril in usmeritev za razločevanje Božje volje.
   1) Ali bom s tem kršil katero izmed Božjih zapovedi in Jezusovim naukom iz Evangelija?
   2) Ali je proti predpisom in naukom Svete katoliške Cerkve?
   3) Ali sem molil in prosil Boga za blagoslov, Vodstvo in Poduk, da vem kaj je prav in kaj ne?
   4) Ali bo to Bogu v slavo in čast?
   5) Ali in kako bo to koristilo meni, drugim ljudem, družbi, okolju kjer živim, moji družini in mojemu duhovnemu življenju?
   6) Ali bom res kaj dobrega s tem naredil in pomagal drugim in sebi, saj imam od Boga pamet in talente, da kaj naredim in pomnožim darove V Božjo Čast in Slavo?
   7) Ali me notranji glas vesti, Božjega miru ter veselja nagovori in mi v odgovoru pove, da delam prav in da sta mirna moje srce in duša, ker delam dobro in hodim po pravi Poti k Jezusu?
   8) Ali sem bil Usmiljeni Samaritan, ki je z veseljem pomagal in služil in naredil kaj dobrega za ljudi in tako Spolnjeval Božji Nauk?

   Sklep: Če se naša odločitev sklada s temi kriteriji in usmeritvami, potem je v skladu z Božjimi načrti, je poudarek! Spolnjujmo Božjo Voljo in prosimo Boga, da nam pove, kaj je prav in kaj naj naredimo!!! Spolnjevanje Božje Volje pomeni Molitev, Vero v Boga, spolnjevanje Evangelija, Ljubezen, Dobrota, Usmiljenje, Samaritanska Pomoč Ubogim, Sočutje ki vodi k Pravičnosti, Odpuščanje in Življenju iz vere, ki se izraža v molitvah in dobrih delih ter v služenju za uboge in druge Ljudi. Predvsem pa pomeni to, da vedno sledimo Jezusu, spolnjujemo Nauke Evangelija in smo podobni Jezusu! Čutili bomo Veselje, Božji Mir in Vest nam bo povedala kot odmev tiho Božjo govorico ali delamo vse prav! Ko bomo v sebi po Božji Milosti lahki kot pero, čutili v srcu veselje in Božji Mir, se veselili življenja in si želeli, da bomo širili Dobroto in Usmiljenje med ljudmi, tedaj bomo na pravi poti, tedaj bo Bog Blagoslovil naša dela, pota in molitve.

   Chiara Lubich:
   Izpolnjevanje Božje volje ne pomeni samo “vdanosti”, kakor pogosto ljudje razumejo, temveč največja Božja pustolovščina, ki jo nekdo lahko doživi, bistvo te pa je, da ne gremo za svojo bedno voljo, ne za svojimi omejenimi človeškimi načrti, ne da se ne zavedamo svoje grešnosti in nepopolnkisti, temveč vedno za Bogom in da uresničimo Božji načrt, ki ga ima Bog za vsakega svojega Človeka, ki je njegov otrok. To je Božji, nepojmljiv, zelo bogat načrt, ki je v dobro ljudi, ki jih Bog ljubi. In izpolnjevati Božjo voljo je bilo za nas odkritje poti svetosti za vse. Božja volja je namreč lahko, saj jo lahko živi vsak, kjer koli, v kateri koli okoliščini ali v katerem koli poklicu, vstopnica za dostop množic do svetosti. Izpolnjevati Božjo voljo je, da bi ga vsi ljubili.

   Prerevne so moje uboge človeške besede, da bi zapisal z besedami kaj je Božja Volja. Zato ponižno prosim Boga, da me Milostno po Svetem Duhu Poduči in Vodi, da bom spoznal Božjo Voljo in jo vedno z veseljem Spolnjeval.

   Molimo da nam Bog razjasni Božjo Voljo. Ljubimo Boga in ljudi in se nenehno učimo, da bomo delali kar je prav v Božjih Očeh za nas!

   Odgovori
   • Miro says:

     4. novembra, 2021 at 10:10

     V zvezi s tem omenimo še izjemno močan izrek sv. Angele Merici, po katerem se je ravnala v svojem svetniškem življenju:

     O PRESVETA BOŽJA VOLJA, LJUBIM TE NADVSE!

     Odgovori
7. Hvala says:

   3. novembra, 2021 at 19:45

   BOG JE LJUBEZEN
   __________________

   Kdor ne ljubi, Boga ni spoznal, kajti Bog je ljubezen (1 Jn 4,8).

   Velikokrat smo že pisali o LJUBEZNI. Kaj je ljubezen, kašna je prava ljubezen; evangelist Janez pravi, da kdor ne ljubi, ni Boga spoznal. Ja to je resnično, ker če nimaš ljubezni, nimaš Boga oz. ne poznaš Boga.

   Ljubiti ljudi, to se nam včasih zdi zelo težko, celo nemogoče.
   V življenju gledamo na druge iz svojega zornega kota, jih ocenjujemo in pričakujemo, da bodo delali tako, kot pričakujemo od njih.

   Če smo mi hitri pri določenih opravilih in opravimo neko delo hitro, pričakujemo, da bodo tako hitri tudi drugi.

   Vendar temu ni tako. Tu nastane problem.

   Joyce Meyer je v svojem predavanju povedala naslednje: recimo, da smo oseba, ki zelo hitro opravljamo različne naloge, mogoče tako hitro, da opravimo neko delo v nekaj urah, nekdo pa bi to delo opravil v enem tednu. Ker smo tako hitri, pričakujemo od drugih tudi tako hitrost. Morda se zelo jezimo na te počasne ljudi, nam niso po volji, jih lahko celo zaničujemo. Vendar bi se MORALI ZELO ZAMISLITI NAD TAKIM POČETJEM. BOG JE USTVARIL ČLOVEKA, VSAK JE UNIKAT. IN ČE NEKDO OPRAVI DELO V NEKAJ URAH, POMENI, DA MU JE GOSPOD PODARIL DAR HITROSTI OPRAVLJANJA itd…

   ZA DAR BI MORAL IZKAZATI BOGU HVALEŽNOST, NE PA DA ZANIČUJE LJUDI, MOGOČE JIM NE IZKAZUJE LJUBEZNI. Gospod je dal vsakemu darove po svoji zamisli in odločitvi. Nekdo drug pa je prejel druge darove.

   V tem je poanta življenja, po Gospodovi zamisli je vse v harmoniji in sožitju. Mi s svojo miselnostjo rušimo Gospodovo harmonijo kot domine. OCENJUJEMO PO ČLOVEŠKI MODROSTI.

   Ko pride do napetega stanja v zakonu ali v službi, bi hoteli pobegniti od zakonca, zamenjati službo itd…Vendar ne pomislimo, da nas je Gospod ustvaril vsakega posebej z določenimi darovi in ima vsakega posebej rad. PROBLEM NASTANE ZARADI NEPOZNAVANJE BOGA, KI JE LJUBEZEN.

   Človek v svoji slabosti in grešnosti ne prenaša drugačnosti pri drugem; ko naleti na drugačnost prihaja do poniževanja, celo do zaničevanja. Zato je tudi nerazumevanje v odnosih v zakonih, ker je veliko pomanjkanje prilaganja in pojavljajo se razne zahteve zaradi egoizma. PRAVA LJUBEZEN TEGA NE POČNE.

   POGLEJMO, KAJ JE JEZUS DAL VEDETI FAVSTINI KOWALSKI, KI JE HOTELA ZAMENJATI PROSTOR, KER JE SESTRA MED PREMIŠLJEVANJEM NEPRESTANO HRKALA IN POKAŠLJEVALA, PA JE OSTALA ZRAVEN NJE.
   ……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………

   1311 Premišljevanje. Sestra, ki ima klečalnik poleg mene, med premišljevanjem neprestano
   hrka in pokašljuje, večkrat brez odmora. Prišlo mi je na misel, da bi med premišljevanjem, ker
   se je sveta maša že končala, zamenjala prostor. Vendar sem pomislila, če zamenjam prostor,
   sestra to lahko opazi in ji s tem lahko povzročim neprijetnosti, ker se odmikam od nje.
   Odločila sem se, da bom vztrajala v molitvi na svojem prostoru (54) in potrpežljivo to dejanje
   darovala Bogu. Proti koncu premišljevanja je mojo dušo napolnila Božja tolažba v tolikšni
   meri, kolikršno je moje srce bilo sposobno prenesti. Gospod mi je dal vedeti, da bi se takrat,
   ko bi se odmaknila od sestre, oddaljila tudi od milosti, ki so se zlile na mojo dušo (Dn 1311).

   Vidimo, da Bog želi, da vzdržimo v stanju, kamor nas je postavil, NE PA DA BEŽIMO PRED TRPLJENJEM.

   Nekateri se ukvarjajo s nepomembnimi zadevami, posvetnimi zadevami, komplicirajo: vse prihaja zaradi pomanjkanja PRAVE LJUBEZNI- BOG JE LJUBEZEN. Favstina je v svojem Dnevniku veliko takih dogodkov opisala. NE IZPUŠČAJMO ŽIVLJENJA, PRAVO ŽIVLJENJE JE SAMO Z JEZUSOM.

   Problemi nastajajo tudi zaradi tega, ker človek ne sprejema SVOJE SLABOSTI IN JIH NE IZROČA BOGU.

   Sreča in pravo življenje je z Jezusom. Če tega ni, se človek ne sprijazni s svojim stanjem, videzom, položajem, vedno išče nekaj, ker ima nemir v srcu.

   Večkrat sem že omenila, kako bi izgledalo, ČE BI napr. VIJOLICA REKLA BOGU, DA NOČE BITI VIJOLICA AMPAK ŽELI BITI TROBENTICA. Bi izgledalo, da ne priznava Stvarnika, ampak želi uveljaviti svojo voljo.

   JEZUS JE REKEL, JAZ SEM POT, RESNICA IN ŽIVLJENJE. DOPUSTIMO MU, DA NAS VODI PO POTI, KAŽE RESNICO, OSVOBAJA IN DA NAM DA PRAVO ŽIVLJENJE.

   Odgovori
   • Hvala says:

     3. novembra, 2021 at 20:05

     Zakaj milost je v tem, da kdo po krivici trpi, a
     bridkosti prenaša iz zvestobe do Boga. Kaj bi bilo
     posebnega, če bi potrpežljivo prenašali kazen, za
     kar ste se pregrešili! Je pa pred Bogom zaslužno, če
     delate dobro in če potrpežljivo prenašate bridkost.
     (1Pet 2, 19-20).

     Osrednja točka teh vrstic v Petrovem pismu ni trpljenje, temveč naravnanost, ki naj bi jo imeli ob trpljenju.

     Odgovori
   • Hvala says:

     3. novembra, 2021 at 20:28

     Sestra Favstina je napisala o pogovorih o posvetnih rečeh:

     Pogovori o posvetnih rečeh, ki jih tu poslušam, me tako mučijo, da me spravljajo v
     omedlevico. Sestre, ki mi strežejo, so to opazile, ker se to pozna na zunaj ( Dn 1788).

     Odgovori
8. Miro says:

   3. novembra, 2021 at 19:26

   GOSPOD JEZUS: »ČE KDO PRIDE K MENI IN NE SOVRAŽI SVOJEGA OČETA, MATERE, ŽENE, OTROK, BRATOV, SESTER IN CELO SVOJEGA ŽIVLJENJA, NE MORE BITI MOJ UČENEC.«

   BOŽJA BESEDA: Z njim so potovale velike množice. Obrnil se je in jim rekel: »Če kdo pride k meni in ne sovraži svojega očeta, matere, žene, otrok, bratov, sester in celo svojega življenja, ne more biti moj učenec. Kdor ne nosi svojega križa in ne hodi za menoj, ne more biti moj učenec. Kdo izmed vas, ki hoče zidati stolp, prej ne séde in ne preračuna stroškov, ali ima dovolj, da ga dokonča? Sicer se lahko zgodi, da postavi temelj, zidave pa ne more dokončati; in vsi, ki bi to videli, bi se mu začeli posmehovati in bi govorili: ›Ta človek je začel zidati, pa ni mogel dokončati.‹ Ali: kateri kralj, ki gre na vojsko proti drugemu kralju, ne bo prej sédel in se posvetoval, ali se more z deset tisoč možmi postaviti po robu njemu, ki prihaja nadenj z dvajset tisoči? Če se ne more, pošlje poslanstvo, ko je oni še daleč, in sprašuje, kakšni so pogoji za mir. Takó torej nobeden izmed vas, ki se ne odpove vsemu, kar ima, ne more biti moj učenec.«

   https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Lk+14%2C25-33&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

   Odgovori
   • Miro says:

     3. novembra, 2021 at 19:29

     Razlaga Božje besede (Ervin Mozetič)

     JEZUS NI KONKURENCA LJUBEZNI DO STARŠEV, BRATOV, ZAKONCEV, OTROK! ŠE ZDALEČ NE, JE PA PODLAGA, TEMELJ VSAKRŠNE LJUBEZNI. TO LAHKO POTRDI VSAK, KI SE RESNIČNO TRUDI, DA BI NJEGOVA VERA BILA ŽIVLJENJE!

     Več o tem na:
     https://portal.pridi.com/2021/11/02/sreda-3-november-kdor-ne-sovrazi-starsev/

     Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!

     Odgovori
9. Janez says:

   3. novembra, 2021 at 18:37

   BOŽJI NAČRT ZA NAS KRISTJANE IN VSE LJUDI (nadaljevanje doslej objajvljenih razmišljanj na to tematiko)

   Kadar komu razlagamo, kaj Bog načrtuje glede nas, smo včasih nezavedno obremenjeni z vraževerji in nekrščanskimi verovanji. Npr. vile rojenice in sojenice, vpliv zvezd, horoskop in usoda v dlani, ideja žrtvovanja za srečo, posebni obeski okoli vratu glede naše življenjske identitete, naša imena, dogodki v življenju kot znamenja … Ideja »Božjega« načrta za človeka ima lahko (pre)velik psihološki oz. duhovni (mistični) pritisk, zato je prav, da jo raje razčistimo, kot pa da bi jo skrivali. (Tudi zato se je važno zavedati čustev in sposobnosti …) Pri tem pomaga poglobljen študij sodobnih knjig o krščanski veri, pa tudi zavedanje, da imajo različne kulture in vere (religije) različne poglede na temo Božjega načrta. Predvsem pa je prav, da se kot kristjani bolj potrudimo in kaj več podučimo o verskih zadevah.

   Ko se izražamo o načrtu, da je »od rojstva«, je prav da razmišljamo, kako se nas Bog dotika celostno, v osebni zgodbi vsakega, v njegovem konkretnem okolju, pa tudi v njegovi posebnosti … Vsaka človeška oseba ne živi svojega življenja zgolj sama po sebi (lastno telo, um, identiteta, ločenost od drugih…), ampak hkrati tudi iz odnosov z drugimi (družina, prijatelji, znanci, društva, skupine oz. skupnosti …). Bog je za vsem tem in v vsem tem na sebi lasten način, s svojim dobrotnim slogom in identiteto: kot Stvarnik in Odrešenik in Tolažnik. Naš odnos z Bogom se od odnosov z ljudmi razlikuje po tem:

   • da ima Bog največjo ustvarjalno moč in skrb za nas, hkrati pa je neviden in skrivnosten – Stvarnik in Oče (in ti si njegov Božji otrok, Božji sin, Božja hči ;) );
   • da mu je uspelo čudovito izpeljati lasten načrt v primeru svojega človeškega življenja, z brezpogojno ljubeznijo do vseh ljudi – razodeti Bog, Jezus Kristus in Odrešenik;
   • da ima neposreden dostop do zadnjega kotička našega srca, ko smo na tem, da mi sami oblikujemo odnose do drugih – Sveti Duh Tolažnik, ki nas vodi in nam pomaga.

   Še ena stvar je pomembna. Ob misli na to, da ima nekdo načrt zame, se mi lahko prebudi pomislek: »Ja kje pa je moja svoboda, če že ima Bog načrt zame?« Običajno take pomisleke spremljajo strah, nezaupanje, sumničavost … (ne pa veselje, razsvetljenje …), ki kažejo na to, da vprašanje meri v slepo ulico. To vprašanje ne upošteva, da je možen navidezen paradoks (protislovje): Svobodni smo, čeprav ima Bog načrt za nas, za vsakega. Prav pa je, da si vprašanje o lastni svobodi postavimo z odgovornostjo: »Božji načrt je v tem, da jaz preko svobode najdem pot do zrele ljubezni, ki je bila zasejana v meni, ko mi je bilo podarjeno življenje, saj sem prišel na svet brez mojega pristanka. Kako je najbolje, da živim (z drugimi ljudmi) s tem, kar mi je dano?«

   Božji načrt nam kaže smer ljubezni (pomoči ljudem in poslušanja Boga, razumevanje Božjih Naukov in Evanmgelija Jezusa Kristusa), na vsakem od nas pa je, da svojo smer razčisti in izbere prave cilje oziroma odločitve, in sredstva, da jih doseže, v skladu z Božjo Voljo. Oziroma tudi od upoštevanja lastnih danosti (zdravje, podpora bližnjih, družbeno stanje, osebne sposobnosti, spretnosti in interesov …) do velikih in daljnoročnih odločitev kot so življenjski stan (družina, samskost, Bogu posvečeno življenje, kakšen zahtevnejši poklic) in konkretne osebe (partner, ustanova, kraji in dežele bivanja), pa do sredstev (začasno spoznavanje partnerja ali ustanove, gojitev telesne in duhovne kondicije, izobraževanje, praksa, služenje denarja, delo v poklicu in kariera, … dobrodelnost oz. prostovoljstvo, uporaba medijev, počitek, odnos do Boga itd.)

   Toda odločitev za odnos z Bogom je pred vsemi temi odločitvami (in celo pred danostmi, kot je npr. zdravje) in tega se žal malokdo zaveda. Zato je odgovor na vprašanje kaj je Božji načrt tisti biser, ki ti lahko zelo pomaga v življenju, če ga ne boš pozabil in se izgubil v ateizmu in materializmu današnjega sveta hitenja, konkurence, egoizma in odtujenosti. Uporaba naše človeške svobode postane napeta in problematična, ko se v kakšnem primeru izkaže, da smo kljub dobrim željam izbirali slabe odločitve, slabe cilje, napačna sredstva; ko naša dejanja naenkrat ne učinkujejo več ljubeče, ampak postanejo hudobno egoistično zlo. Izkaže se, da se v našo svobodo lahko vmeša skušnjavec »hudobni duh«. Zanj ne moremo reči, da ima »načrte« glede našega življenja, saj njegovo delovanje še zdaleč ni tako odkrito in jasno kot Božje, ampak prav nasprotno: v našem srcu se hudobni duh igralsko sprenevedavo pretvarja, da hoče dobro, pa v resnici vodi v slabo in v hudobijo, česar se moramo čuvati tudi z molitvijo k Bogu in k Mariji, da vemo, kaj je poslano k nam od Boga in kaj ne. Čeprav zaradi tega ni možna jasna razlaga o njegovi hudobni identiteti, se ga lahko vsak nauči prepoznati po običajnih taktikah in učinkih, kar obravnavajo molitve in duhovne vaje ter prošnje k Mariji in Jezusu. Naj pa nas misel na hudega duha, ki ima slabe namene za naša življenja, ne prestraši, saj imamo Odrešenika. Pogosto namreč najbolj okusimo dobrotnost Božjih načrtov in vodstva ravno takrat, ko nam pomagajo v stiski. Saj poznamo rek: Dobrih stvari (ali prijateljev) se zaveš takrat, ko jih izgubiš. Ali tudi v stiski in težavaš spoznaš prijatelja. In ta Odrešenik, Učenik in Prijatelj, ki nas nikdar ne zapusti je Jezus, pod pogojem, da verjemo Vanj, da živimo po njegovih zapovedih in da ga prosimo, da pride k nam in nam pomaga in nas vodi. Prav pa je, da se učimo tudi iz izkušenj lastne svobode, tako iz pozitivnih kot iz negativnih in da veliko molimo in prosimo za vodstvo in navdih ter poduk samega Boga. Morda največja odgovornost naše svobode je, da se odločimo učiti iz Jezusovega zgleda, opisanega v evangelijih, kako premagati zlo, smrt. Jezusov zgled nas hkrati vodi do Boga in naše človeške resničnosti, v obojem skupaj pa do nenadkriljive ljubezni do človeštva in Stvarstva.

   Božja ljubezen do nas nikdar ne deluje v skladu z zakonitostmi moči in sile, ki sta nam tako blizu po človeški pameti. Kako malo vemo o Bogu?! Brez Božkje Ppomoči razmišljamo le ozko človeško! Mi bi radi potešili svoja hrepenenja tako, da bi Boga uporabili za to in skušali douimeti Neskončno, ki presega vse kar vemo in kar obstaja. Prosimo Boga Svetrega Duha MIlosti, da nas Poduči in Razsvetli. Drugače ne bo šlo. Moramo pa razumeti, da moramo spolnjevati Božjo Voljo in ne našo človeško voljo, kjer lahko zaidemo na stranpoti in zgrešimo Pot k Jezusu. Težko pa svoja hrepenenja odpremo Bogu in še težje sprejmemo njegovo milost, če se ne odpremo Bogu, da pride k nam in ostane pri nas in v nas. V tem je vsa težava človeškega srca v odnosu do Boga. Jezus to dobro ve in nam bo pomagal. Čeprav ob različnih priložnostih stori vse, da bi mi s človeško pametjo lahko razumeli, Bog dobro ve, da nam bo moral pomagati in nas voditi po Poti k Sebi, saj brez Boga ne moremo storiti nič. Kar je prav v človeških očeh ni prav v Božjih Očeh. In On ve kaj je dobro za nas in kaj rabimo, še preden ga česarkoli prosimo. Zato ponižno prosimo in molimo za Božje Vodstvo, da bomo spolnili Božjo Voljo in Božji Načrt za nas ljudi. Prosimo ga, da pride k nam, ker verujemo Vanj.

   Ne pozabimo se obrniti naravnost na Boga, in sicer direktno kar mi sami, se pogovoriti z Njim v molitvi, prošnjah, branju Svetega Pisma, Evangelija in Psalmov. Tu je predlog: kako lahko prosimo Boga: »Gospod, prosim da bi imel odprto srce v tej stvari … Naj sprejmem vso Tvojo ljubezen in Svetega Duha. Gospod prosim poduči me, kaj je prav da naredim, da bom pravilno ravnal in se odločil in bo to v skladu s Tvojo Božjom Voljo in Načrtom zame« Seveda Mu lahko izrazimo vsa svoja vprašanja, čustva, pomisleke, negotovosti kako se naj prav odločimo, kam naj gremo in kaj naj storimo … Počasno branje dveh psalmov iz Svetega pisma nam lahko pomaga začutiti, kako nam Gospod hoče dobro: Psalm 23 (22) »Dobri pastir in gostitelj« in Psalm 139 (138) »Pred vsepričujočim in vsevednim Bogom«. Zavedajmo pa se po Sv. Avguštinu, da nas Bog, ki nas je ustvaril brez nas, lahko reši le z nami, ki verujemo Vanj in z Njim uresniičujemo Božjo Voljo in Božji Načrt.

   Primer: Odgovoriti na Božji načrt pomeni reči “da” veri v Boga, spolnjevanju Božje Volje, Ljubezni in Dobroti, Odpuščanju, Dobrim delom in služenju drugim, molitvam, krščanskemu življenju kot vrednoti. Pomeni tudi hrepeneti po svobodi odrešenja, postati Jezusov učenec, stopiti na pot krščanskega življenja in svetosti, uresničiti svoje življenje v polnosti ter živeti kot je živel Odrešenik. Jezus nam naroča naj se ljubimo med seboj, kot nas je on ljubil. Uresničiti lastno poklicanost pomeni umreti sebi in uresničiti voljo Očeta tako, da v meni zaživi Kristus. Kdor bo svoje življenje izgubil, ga bo rešil, kot mučenec Sveti Štefan. In Ljubimo Boga in Sveto katoliško Cerkev, bodimo njeni zvesti in trdni verniki, da bomo z Božjo Pomočjo Izžarevali Kristusa in bili zvesti Pričevalci Krščanske Vere in Jezusovega Evangelija.

   Razni povzetki iz verske literature, prispevkov iz medmrežja, lastni prispevki, bratje kapucini et altro. Že objavljeno.

   P.s.: Kako malo vem o Tebi Oče, prosim pomagaj mi in poduči me, da bom več vedel in poznal o verskih zadevah, ker si mi Ti vse razodel. Tvoja je Oblast in Slava Vekomaj.

   Odgovori
   • Miro says:

     3. novembra, 2021 at 18:41

     Molimo:

     PRIDI, SVETI DUH

     Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
     vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
     Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
     prenovil boš obličje zemlje.

     Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
     razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
     bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
     vselej radi sprejemali njegove spodbude.
     Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

     Božje usmiljenje, ki izviraš iz Presvetega Srca Jezusovega, zaupamo vate!

     Odgovori
10. Janez says:

    3. novembra, 2021 at 18:23

    ČE SMO BOLJ ČRNOGLEDI (Aleteia)

    Če smo bolj črnogledi, preizkusimo to duhovno vajo in Molimo, da bomo v svojem življenju bolj začutili Božjo navzočnost in bili Hvaležni Bogu za vse

    V življenju je razmeroma preprosto biti pesimist, posebej v sodobnem svetu. Družbena omrežja nam pri tem niso v pomoč, saj smo nenehno v skušnjavi, da bi se primerjali z drugimi, poleg vseh grozljivih vesti o požarih, potresih, vojnah, kriminalu, in drugih stvareh, ki se dogajajo po svetu. Toda za nas kristjane je pomembno, da na svet gledamo z Božje perspektive in ne dopustimo, da bi nas omrežil negativen pogled na življenje. Bodimo optimistični, ker imamo Odrešenika. Satan je “oče laži” in prav posebej mu je všeč, kadar smo potrti in črnogledi, ko obupujemo, ko izgubimo Upanje, kajti takrat smo bolj dovzetni za negativen odziv na Božjo ljubezen in še bolj oddaljeni od Boga veselja. Eden izmed načinov upora proti črnogledosti je ta, da sklenemo dan s premišljevanjem o Božjih blagoslovih, ki smo jih v življenju deležni. Da molimo in prosimo Boga Pomoči. Četudi se nam morda zdi, da nič v našem življenju ni “blagoslov”, bi nam Bog zagotovo ugovarjal. Celo najrevnejši človek na svetu je lahko hvaležen Bogu za kakšno stvar, pa naj bo to njegova družina, prijatelji, ali pa preprosto dar življenja. Tu je predlagana molitev za pomoč proti pesimizmu. Ta preprosta molitev lahko črnogledim dušam pomaga, da se naučijo v življenju gledati na svetlejšo plat. Prvič bo vedno najtežje, toda večkrat bomo to storili, lažje bomo v svojem življenju začutili Božjo navzočnost in Ljubezen.

    MOLITEV
    Iz vsega srca se Ti zahvaljujem, dobri Bog, za vse tvoje dobrote, milosti in blagoslove,
    ki jih podarjaš meni in vsej svoji Sveti Cerkvi;
    posebej se ti zahvaljujem za vse tiste, ki si mi jih namenil danes,
    ko si bdel nad menoj in me obvaroval tolikega zla, me obdaril s številnimi milostmi in navdihi,

    [ Tu naredimo premor in premišljujmo o Božjih milostih in blagoslovih ter naukih, ki smo jih prejeli v tem dnevu.]

    Dobri Bog, naj nikoli več ne bom nehvaležen, saj si do mene tako dober in milostljiv
    ter mi odpuščaš grehe, ko se Ti spovem in prosim odpuščanja.
    Usmili se nas vseh, dobri Bog. Nakloni hrano vsem, ki delajo; potolaži tiste,
    ki jih teži žalost; beda, bolezni, poskrbi za vse, ki so potrebni pomoči;
    ozdravi bolne; stoj ob strani umirajočim.
    Naj bomo vsi deležni dobrote, vodstva, potrpežljivosti, prijaznosti in usmiljenja.
    Naj izginejo nestrpnost, egoizem, zavist, sovraštvo in vsa zagrenjenost iz naših duš.
    Pomagaj nam, do bomo molili, pomagali in služili drugim in živeli po Jezusovem Evangeliju.
    Prosim Gospod pomagaj mi, da bom po Tvoji Milosti doumel Božjo Voljo in jo spolnjeval.
    Sveti Duh, usmili se me, naj bom v tvoji moči vedno okrepljen.
    Prosim pomagaj mi vsekdar, da bom hodil za Teboj Jezus in da nikoli ne bom zašel.
    Prosim te Gospod varuj in vodi me tako danes in vse dni ter sprejmi me k Sebi ob moji smrtni uri.
    Amen.

    Dopolnjeni in razširjeni prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie.

    Odgovori
    • Miro says:

      3. novembra, 2021 at 18:48

      Zelo potrebna molitev v današnjih razmerah, ko se pogosto srečujemo s črnogledostjo. Priložimo še naslednjo molitev.

      MOLITEV ZA VEČ VESELJA V VSAKDANJEM ŽIVLJENJU

      Ljubi Jezus, prosim Te, da iz mojega srca za vedno odstraniš
      vso potrtost in slabo voljo. Naj bom vesel, zadovoljen in srečen,
      ko uživam vse Tvoje milosti. Kajti, o Bog, če mi naklanjaš svojo
      milost, ali naj ne bi bil radosten in zadovoljen? Ali naj ne bi
      izžareval Svetega Duha, ki vpliva na mojo dušo, da jo povzdiguje
      nad vse drobne vsakdanje nevšečnosti, ki nikoli ne bi smele zlomiti
      miru tistih, ki stremijo za tem, da bi služili Tebi? O, naj bodo moji
      mir, potrpežljivost, krotkost in drugi darovi Svetega Duha: naj vodijo
      in tolažijo moje srce ter dvigajo moje prizadevanje visoko nad ta svet,
      k Tebi, moj Gospod, ki si moj začetek in moje zadnje upanje. Amen.
      (vir: aleteia.si)

      Božje usmiljenje, ti veselje in neizmerna radost vseh svetih, zaupamo vate!

      Odgovori