Članki za dušo

15.036 Responses to Članki za dušo

1. Miro says:

   4. novembra, 2021 at 19:49

   JEZUS PRIPOVEDUJE PRILIKO O IZGUBLJENI OVCI IN DRAHMI FARIZEJEM IN PISMOUKOM. TI SE IMAJO ZA BOLJŠE OD JAVNIH GREŠNIKOV IN TISTIH, KI SO PRISTALI NA ROBU DRUŽBE. MOGOČE JE DOBRO, DA SE OB TEM ODLOMKU NAJPREJ VPRAŠAMO: ZA KOGA SE IMAMO? SE PREPOZNAŠ KOT FARIZEJ ALI KOT JAVNI GREŠNIK?

   IZ SVETEGA EVANGELIJA PO LUKU (Lk 15,1-10)

   Približevali so se mu vsi cestninarji in grešniki, da bi ga poslušali. Farizeji in pismouki pa so godrnjali in govorili: »Ta sprejema grešnike in jé z njimi.« Tedaj jim je povedal tole priliko: »Kdo izmed vas, ki ima sto ovc, pa izgubi eno od njih, ne pusti devetindevetdesetih v puščavi in gre za izgubljeno, dokler je ne najde? In ko jo najde, jo vesel zadene na rame. Ko pride domov, skliče prijatelje in sosede ter jim pravi: ›Veselite se z menoj, kajti našel sem ovco, ki se je izgubila.‹ Povem vam: Prav takó bo v nebesih večje veselje nad enim grešnikom, ki se spreobrne, kakor nad devetindevetdesetimi pravičnimi, ki ne potrebujejo spreobrnjenja.«

   Prilika o izgubljeni drahmi

   »Ali: katera žena, ki ima deset drahem, če izgubi eno, ne prižge svetilke in ne pomete hiše ter skrbno ne išče, dokler je ne najde? In ko jo najde, skliče prijateljice in sosede ter pravi: ›Veselite se z menoj, kajti našla sem drahmo, ki sem jo izgubila.‹ Povem vam: Prav táko veselje bo vpričo Božjih angelov nad enim grešnikom, ki se spreobrne.«

   https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Lk+15%2C1-10&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

   RAZLAGA BOŽJE BESEDE (Ervin Mozetič)

   Jezus pripoveduje priliko o izgubljeni ovci in drahmi farizejem in pismoukom. Ti se imajo za boljše od javnih grešnikov in tistih, ki so pristali na robu družbe. Mogoče je dobro, da se ob tem odlomku najprej vprašamo: Za koga se imamo? Se prepoznaš kot farizej ali kot javni grešnik?

   Zdi se mi izredno pomembno, da se kot kristjani zelo jasno zavemo, kaj doživljamo ob prebiranju takšnih ali drugačnih evangeljskih odlomkov in kako razumemo farizeje in grešnike. Mogoče se nam zdi, da so farizeji grozni, ker ne privoščijo, da se Jezus ustavlja ob zapostavljenih in zaničevanih. Vendar čutenje farizejev sploh ni tako nelogično. Mar ni logično, da se imajo farizeji za boljše? Mar niso po vseh merilih sveta resnično boljši? Dejansko so bolj pošteni, bolj urejeni, vsaj načeloma manj grešni kot javni grešniki, ki so v takšnem stanju že po ‘službeni dolžnosti’. Zakaj bi bili za Jezusa javni grešniki boljši od farizejev?

   Mogoče na to vprašanje lažje odgovorimo s prilikama o izgubljeni ovci in izgubljeni drahmi. Naj vam zastavim vprašanje: Ali je sta izgubljena drahma in izgubljena ovca kaj manj vredni od tistih, ki jih lastnik ni izgubil? Odgovor je jasen: Ne! Ko se nekaj ali nekdo izgubi, ne izgubi cene. Ampak, ko se izgubi človek, se nam zdi, da je ‘zavožen človek’ na enkrat manj vreden. V božjih očeh, je enako dragocen kot tisti, ki se ni izgubil. Da pa bo njega, ko se vrne, še bolj vesel, je pa jasno.

   Ob današnjih prilikah torej vidim prvo pomembno sporočilo, tj. v čem je naša vrednost. Ne v tem, da smo dobri, da se ne izgubimo, ampak, da smo božji otroci. To smo vedno, vprašanje je le, ali se tega zavedamo. Naše veselje in svoboda sta pravzaprav v celoti odvisna od tega, koliko se zavedamo te vrednosti.

   Povabilo današnjega evangelija vidim torej v tem, da se ustavimo ob Bogu kot dobrem očetu in se vprašamo, ali resnično zaupamo in verjamemo, da je dober? Ali verjamemo, da smo vredni toliko, kolikor smo njegovi otroci, ne glede na naše sposobnosti, pa tudi naše uspehe ali neuspehe. Nihče ne more k svoji postavi dodati ne enega lasu, niti enega komolca!

   Le če bomo živeli v jasni zavesti, da nas Bog ljubi, bomo mogli bližnje sprejemati kot brate in sestre. Če Bog ni več ljubeči oče, potem tudi bližnji ni brat ali sestra. Naj nas današnji priliki ob božji ljubezni utrdita v jasni zavesti, da smo v božjih očeh dragoceni in med seboj resnično bratje in sestre.

   Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

   Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

   Odgovori
2. Miro says:

   4. novembra, 2021 at 19:36

   BOG URESNIČUJE SVOJO ZAMISEL: BOŽJA PREVIDNOST

   Priporočimo se Svetemu Duhu s prošnjo, naj nas ob branju in premišljevanju Katekizma katoliške Cerkve uvaja v skrivnosti vere, upanja in ljubezni do Boga in sočloveka. Pridi, Sveti Duh!

   BOŽJA PREVIDNOST IN POHUJŠANJE ZLA

   309 Če vsemogočni Bog Oče, Stvarnik urejenega in dobrega sveta, skrbi za vse svoje stvari, zakaj potem obstaja zlo? Na to vprašanje, tako pereče kakor neizogibno, tako boleče kakor skrivnostno, ne more zadoščati nikakršen nagel odgovor. Celota krščanske vere je tista, ki sestavlja odgovor na to vprašanje: dobrost stvarstva, drama greha, potrpežljiva božja ljubezen, ki prihaja človeku naproti s svojimi zavezami, z odrešilnim učlovečenjem Božjega Sina, s podaritvijo Duha, z zbiranjem Cerkve, z močjo zakramentov, s pozivom k osrečujočemu življenju, h kateremu so svobodna bitja vnaprej povabljena, da naj vanj privolijo, a ki se mu morejo – kar je strahotna skrivnost – tudi vnaprej odtegniti. Niti enega vidika krščanskega sporočila ni, ki ne bi bil v nečem odgovor na vprašanje zla.

   Več o tem na:
   http://www.marija.si/gradivo/kkc/V-bozja-previdnost/

   Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

   Odgovori
3. Janez says:

   4. novembra, 2021 at 18:59

   Premislimo nekaj misli papeža Frančiška:

   Ne hodi za Jezusom le takrat, ko ti ugaja, išči ga vsak dan
   Tudi tebi Jezus pravi: ‘Pridi, hodi za menoj!’ Pridi: ne stoj na mestu, saj ni dovolj, da ne delaš nič slabega, za to, da bi bil Jezusov. Hodi za menoj: ne hodi za Jezusom le takrat, ko se ti ljubi ko ti ugaja, ampak ga išči vsak dan; ne bodi zadovoljen z izpolnjevanjem zapovedi, s tem, da daš malo miloščine in zmoliš kakšno molitev: najdi v Njem Boga, ki te vedno ljubi, smisel tvojega življenja, moč, da se daruješ.

   Pusti to, kar obtežuje srce, izprazni se dobrin
   Jezus pravi tudi: ‘Prodaj, kar imaš, in daj ubogim.’ Gospod ne teoretizira o revščini in bogastvu, ampak gre naravnost k življenju. Prosi te, da pustiš to, kar obtežuje srce, da se izprazniš dobrin. Saj če je srce polno dobrin, ne bo prostora za Gospoda, ki bo postal ena izmed drugih stvari. Zato je bogastvo nevarno in – Jezus pravi – da otežuje celo zveličanje. Ne zato, ker bi bil Bog strog, ne! Problem je z naše strani: to, da imamo preveč, da želimo preveč, nam duši srce in zato postajamo nesposobni ljubiti. Zato sv. Pavel spominja, da je ‘pohlep po denarju korenina vsega zla’ (1Tim 6,10). To vidimo: kjer se postavi v središče denar, ni prostora za Boga in ni prostora niti za človeka.

   Jezus da vse in zahteva vse
   Jezus je radikalen. On da vse in zahteva vse: da popolno ljubezen in zahteva nedeljeno srce. Tudi danes se nam daje kot živi Kruh; ali mu moremo dati v zameno drobtine? Njemu, ki je postal naš služabnik celo tako, da je šel za nas na križ, ne moremo odgovoriti le z izpolnjevanjem določenih zapovedi. Njemu, ki nam ponuja večno življenje, ne moremo dati le nekega delčka časa. Jezus se ne zadovolji z določenim ‘odstotkom’ ljubezni: ne moremo ga ljubiti 20, 50 ali 60-odstotno. Ali vse ali nič.

   Papež Frančišek

   Addendum
   “Božja beseda je živa, učinkovita in ostra” (Heb 4,12). Zapomnimo si, da Božja Beseda ni le skupek resnic ali spodbudna duhovna pripoved; ne, je živa Beseda, ki zadeva življenje, ki ga preoblikuje. Tam Jezus osebno, On, ki je živa Beseda Boga, govori na naše srce. Evangelij nas posebej vabi k srečanju z Gospodom, po zgledu ‘nekoga, ki je pritekel k njemu’ (prim. Mr 10,17).

   Odgovori
4. Hvala says:

   4. novembra, 2021 at 18:07

   PRIČEVANJE- Danica-(Prenova februar 2020)

   Pred desetimi leti sem bila
   duhovno v obupnem stanju. Štiri leta
   sem se borila z zelo hudo depresijo.
   Pred tem sem se zdravila v psihiatrični
   bolnišnici v Vojniku. Moje stanje je
   bilo peklensko. Pekoče bolečine v
   prsih, hrana mi ni teknila, spanja ni
   bilo, nepopisna žalost v neprestanem
   joku. Antidepresivi človeku omrtvijo
   čustva, da lahko preživi. Vem, da je
   bila posledica tega stanja greh, ki ga je
   bilo mnogo in bi pristala v peklu, če
   mi ne bi bila dana Božja milost.
   Ta Božja milost mi je bila
   posredovana po očetu Jamesu v
   Logu pri Vipavi, ki je 19. julija 2010 s
   polaganjem rok molil nad mano. Iz
   depresivnega stanja, v kakršnem sem
   bila, in po ognju Sv. Duha, ki sem ga
   doživela, sem prišla v stanje sreče,
   veselja, radosti … Ne da se opisati.
   Mislila sem, da me bo odneslo iz
   cerkve. Solze so zaradi teh občutij lile
   po mojem licu … Pred polaganjem
   rok v molitvi za ozdravljenje je imel
   oče James molitev za odpuščanja,
   ki se me je globoko dotaknila. Bila

   sem v prvi klopi in pri naštevanju,
   komu moramo odpustiti, sem mislila,
   da govori samo meni, čeprav je bila
   cerkev nabito polna. Vsaka beseda se
   me je dotaknila tako globoko v srce,
   da so solze tekle po licu.
   Takrat sem pri 45 letih spoznala,
   da je Kristus živ in da njegova
   beseda deluje. Prej sem bila samo
   tradicionalno verna, vendar se mi
   še sanjalo ni o Božjih zapovedih, Sv.
   pismu in rožnemu vencu.
   Po tem dogodku sem vrgla stran
   vse antidepresive, saj sem globoko v
   sebi vedela, da jih ne potrebujem več.
   To brez Božje milosti ni mogoče. Moja
   tableta je živ Jezus, ki vsak dan po
   rokah duhovnika pride na oltar. Jezus
   me je v zadnjih devetih letih osvobajal
   in ozdravljal raznih notranjih ran in
   potlačenosti. Slavim ga in zahvaljujem
   se mu za vse usmiljenje in osvobajanje
   od greha in za ljubezen in mir, ki
   ga človeku lahko da samo Najvišji
   Ljubljeni in edini Bog.

   https://drive.google.com/file/d/1CVKnCaFbqqOukH7PoFbVOELx2tLEFAah/view

   Odgovori
   • Janez says:

     5. novembra, 2021 at 13:43

     KRIK SRCA (Molitvena Pesem: Prenova v Duhu)
     Kričim v zvezdnato nebo,
     vpijem v gluho noč:
     Imej me rad!
     Solze polzijo po obrazu mi na vrat.
     Kot neme priče blazino natopijo,
     se v mehko perje tiho potopijo.

     Hrepenenje močno lega mi na dušo,
     kako globoko občutim ljubezni sušo.
     Te krik mojega srca res ne doseže?
     Kdo naj moje srčne rane obveže?
     Kdo naj poteši moj glad?
     Morda v oblakih zidam grad!?
     Naj moje upanje v tej noči umre,
     resnica neizpodbitna me zatre?
     Nedosegljiv se zdiš, daleč stran.
     Mar nisi tudi ti spoznal teh ran?
     Zakaj molčiš?

     Zakaj mi ne odgovoriš?
     Ne morem več, utapljam se.
     Vrtinec bolečine razjeda mi srce.
     Le nemi krik v tiho noč odzvanja,
     o Bog, usmili se že tega stanja! Amen.

     https://drive.google.com/file/d/1CVKnCaFbqqOukH7PoFbVOELx2tLEFAah/view

     Preložite svoje breme na Gospoda, On bo skrbel zate, nikoli ne bo dopustil, da bi Pravični omahnil. Psalm 55,23.

     Addendum:
     Premisleki o našem življenju ali Cogitationes de nostrae Vitae
     Ne preživi, kar ni bilo spočeto z ljubeznijo, kajti tisto,
     ki nikoli ne premine, ampak izžareva svojo Večno Luč,
     je Ljubezen našega Boga in pravičnih ljudi dobre Volje, kajti Bog je Ljubite se med seboj.
     Ljubezen in Dobrota pomirja spore, blaži sovraštva plamen, mir povrne svetu in združi razdvojene.
     Popravlja krivice, je vsakomur v pomoč in nikomur ne zada rane.
     Bati se mu ni gorja prihodnjih dni, kdor jo na pomoč pokliče,
     živel bo varno in v miru večen.
     Bog je Ljubezen in ga ni tam, kjer se ljudje sovražijo in delajo hudobijo!
     Bog sovraži greh, vendar nam Odpušča, ko ga prosimo odpuščanja in se pokesamo!
     In v Bogu počije moje Nemirno Srce in moja Duša, ki Išče Božji Mir!
     Ponavadi ni srečen tisti, ki sprejema, ampak tisti,
     ki predvsem moli, pomaga, živi pravično, Spolnjuje Božjo Voljo, ki daje in razdaja bližnjim.
     Človek pri tem preprosto da košček sebe.
     Prijazno dejanje, uporabno domislico, besedo priznanja,
     roko čez jarek razumevanja, dober predlog, nasvet ob pravem času.
     Vzameš malo iz razuma in malo iz srca,
     vse skupaj dobro zabeliš s prijaznostjo in položiš komu drugemu v premislek in srce.
     Razdana ljubezen je dobljena ljubezen.
     Če hočeš, da ti bodo odpuščali bližnji, odpuščaj tudi sam ljudem,
     kajti veliko mu bo odpuščeno, kateri veliko odpušča.
     Hvaležnost blagoslavlja in gre od enega človeka do drugega.
     Ne najdeš je med neomikanimi ljudmi.

     In pet lastnosti odlikujejo dobrega človeka:
     poštenje ga odreši tesnobe;
     modrost ga odreši dvomov;
     hrabrost ga odreši strahov in ljubezen ter dobrota pa ga odrešita egoizma
     ter mu pomagata najti smisel življenja, ki je v služenju bližnjim in v Prihodu Božjega kraljestva na Zemljo.
     Prihod Božjega kraljestva Ljubezni, Dobrote in Usmiljenja na Svet pomeni ozdravljenje grešnega sveta!
     In kadar molimo Njega, nam bo dano tisto, kar prosimo in kar On ve, da res potrebujemo.
     Lep je Božji Svet, Slavimo Boga in se mu Nenehno Zahvaljujmo za vse, kar pač pride.
     Saj je taka Božja Volja!
     Verujmo in Zaupajmo, da se bo Po Božji Volji in Dobroti ter Usmiljenju vse uredilo!
     In bodimo na strani tistih, ki prinašajo Ljudem Luč in Izžarevajo Kristusa in živijo po Jezusovem Evangeliju!

     Božja Ljubezen, Dobrota in Usmiljenje Vate Zaupamo!

     Odgovori
     • Janez says:

       5. novembra, 2021 at 13:55

       Sestra Hvala hvaležen sem vam za gornji prispevek iz Revije Prenova v Duhu, ki je zelo duhovno navdihujoča in polna lepih sporočil. Kot vidite sem vesel Evangeljske Prenove, ki žubori in vre, da bi se širila med ljudi in jim prinašala Upanje in Veselje. Dodajam svoj gornji dodatek, ki naj dopolni vaš prispevek in ga še bolj obogati. Danes potrebujemo predvsem spodbudo in Upanje ter Močno Vero, ki nam bo pomagala, da gremo naprej po Poti k Jezusu in ne omagamo, če se bomo zanesli le na človeške moči.
       BVB Janez

       Odgovori
       • Miro says:

         5. novembra, 2021 at 14:05

         Se pridružujem spodbudnim mislim gospe Hvala in gospoda Janeza. Da bi lahko sproščeno živeli v tem duhu, se pogumno povežimo v molitvah za trpeče ter z vero in zaupanjem živimo v moči svete EVHARISTIJE, ki je BOŽJE SRCE vseh in vsega!

         BOŽJE USMILJENJE, NEIZMERNO V ZAKRAMENTU EVHARISTIJE IN DUHOVNIŠTVA, ZAUPAMO VATE!

         Odgovori
5. Miro says:

   4. novembra, 2021 at 10:39

   V KRISTUSU SI JE BOG RESNIČNO PRIVZEL ČLOVEŠKO SRCE (sv. Janez Pavel II.)

   -Družina je skupna pot, čeprav posebna, enkratna in neponovljiva, kot je neponovljiv vsak človek, je pot, od katere se človek ne more ločiti.

   -Bolj ko je družina zdrava in trdna, bolj je taka tudi družba. In narobe: razpad družbe se začenja z razpadom družine.

   -Sodobna družba bolj čuti potrebo “videti, kako se živi”, kakor pa poslušati nauke, kako bi bilo treba živeti.

   -V Kristusu si je Bog resnično privzel človeško srce. Bog ima ne le božje srce, polno usmiljenja in odpuščanja, ampak tudi človeško srce, sposobno vseh čustvenih vzgibov.

   – V življenju moža in žene sta očetovstvo in materinstvo tako vzvišena “novost” in bogastvo, da se temu sme pristopiti samo “na kolenih”.

   Misli sv. Janeza Pavla II., izbor iz Ognjišča

   Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

   Odgovori
6. Janez says:

   4. novembra, 2021 at 10:31

   SVET PREIZKUŠNJE prof. dr. Danijel Brkič, evangelijska Cerkev Dobrega pastirja Novo mesto (skrajšani povzetek!)

   Če nimaš nikogar, ki ti greni življenje, potem si hitro najdi nekoga, kajti brez preizkušenj ne boš mogel vstopiti v Božje kraljestvo.”
   (T. Akvinski) Jakob pravi: »Moji bratje, kadar pridete v razne preizkušnje, imejte to za čisto veselje, saj spoznavate, da preizkušenost vaše vere ustvarja stanovitnost.« (Jak 1,2-3)

   Grška beseda za preizkušnjo (peirasmoi), ki je zapisana tem mestu, govori o tem, da Gospod preverja našo ustreznost. Gre za opravljanje postopka za ugotavljanje določenih lastnosti, sposobnosti in učinkovitosti. Bog na tak način preverja ustreznost Jezusovega učenca. Pa ne zato, da bi nas s tem zlomil, ampak da bi mi pridobili na stanovitnosti. Nek romunski pastor je v času totalitarnega komunističnega režima, ko je bil preizkušan s preganjanjem, rekel: »Kristjani smo kot žeblji. Bolj ko tolčejo po njih, globlje gremo v Kristusa!«

   Grška beseda, ki jo omeni Jakob, je sestavljena iz delčka »peira«, kar pomeni »izkustvo, ali izkušnja, ki te pripelje do novih spoznanj«. Samostalnik »peirasmos« pa govori o težavah, preglavicah, nadlogah, stiskah in nesrečah, ki so mnogotere.
   Jakob pravi, da so preizkušnje »razne«, izvirnik pa, da so »mnogotere«. Toda ker so težave mnogotere, je tudi Božja milost mnogotera, saj Sveto pismo pravi: »Kot dobri oskrbniki mnogotere Božje milosti strezite drug drugemu z milostnim darom, kakor ga je kdo prejel.« (1 Pt 4,10)

   Jakob v izvirniku pravi: ko »padete« (gr. peripipto) v preizkušnje, ne pa, ko »pridete« v preizkušnje. Isto besedo »peripipto« najdemo tudi v Lukovem evangeliju 10,30, kjer Jezus pravi: »Neki človek je šel iz Jeruzalema v Jeriho in je padel med razbojnike. Ti so ga slekli, pretepli, pustili napol mrtvega in odšli…«

   Torej, glede preizkušenj smo nemočni in si ne moremo sami pomagati, niti jih lahko izbiramo. V težko situacijo preprosto padeš. Pravi razlog preizkušenosti vere pa je, roditi stanovitnost. Mnogotere težave preverjajo ustreznost in verodostojnost Jezusovega učenca. Vse to pa ima en sam namen, ki je izražen z grško besedo »hupomone«, kar pomeni potrpežljivost, ki ustvarja vztrajnost in obstojnost, torej stanovitnost. Gre za preverjanje naše ustreznosti kot Jezusovih učencev.

   »Znašli ste se le pred človeško preizkušnjo, Bog pa je zvest in ne bo dopustil, da bi bili preizkušani čez svoje moči, ampak bo ob preizkušnji tudi omogočil izhod iz nje, da jo boste mogli prestati.« (1 Kor 10,13) To je tisto, po čemer se kristjani razlikujemo od ostalih ljudi. Nekdo se je slikovito izrazil, ko je rekel: »Krtača preizkušenj lošči čevlje. Krtača se enkrat iztroši, čevlji pa se svetijo.«

   Kolikor koli se nam zdijo preizkušnje ponižujoče, so najzanesljivejši znak in dokaz, da smo na poti v nebesa. Ni nam treba moliti, da ne bi imeli preizkušenj, ampak da bo Gospod z nami v vsaki preizkušnji. Moliti pa moramo, naj ne bi bili vpeljani v skušnjavo, ampak da bi bili rešeni hudega. Zapomnimo si, da nihče ni toliko delal na Jobovi svetosti kot prav Gospod Bog, ker je nadenj dopustil takšne preizkušnje. Kajti največji svetniki so tisti, ki jih satan po Božji dopustitvi najbolj napada in zapeljuje. Gospod izkoristi satanovo hudobijo za izgradnjo svetništva v nas. Tako je satan obsojen na to, da mora celo proti svoji volji posredno (indirektno) sodelovati pri Božjem načrtu odrešenja in naše posvetitve, Bogu v slavo. (Janez Zlatousti) Ne boj se, ker je hudičeva moč podvržena Božji suvereni moči. On lahko samo »laja na verigi«, ne more pa te ugrizniti. Lahko ti zadaja strah, ne more pa ti storiti nikakršnega zla, niti hudega. Preizkušana duša, ki je povezana z Bogom, zadaja satanu strah, kakršnega mu zadaja Bog sam. Kdor je sredi preizkušnje v Bogu, se ne boji hudiča bolj, kot bi se bal muhe ali pa mravljice. (T. Akvilska) Nekega dne bomo spoznali, kako dragocene so bile preizkušnje, ki so nas razpenjale na križ, kajti samo stanovitnost sredi preizkušenj kaže razliko med hudičevimi in Božjimi sinovi. (T. Akvinski)

   Poglejmo, kaj nam pravi glede preizkušnje pisec Hebrejcem: »Pozabili ste na spodbudo, ki vam govori kakor sinovom: Moj sin, ne zaničuj Gospodove vzgoje in ne omaguj, kadar te kara. Kogar namreč Gospod ljubi, tega vzgaja, in tepe vsakega sina, ki ga sprejema. Ko vas vzgaja, zdržite, saj Bog ravna z vami kakor s sinovi. Kje je namreč sin, ki ga oče ne bi strogo vzgajal?« (12,5-7)
   V bolnišnici je ležal zelo bolan otrok. Niti oči več ni mogel odpreti, niti ust, da bi govoril. Zdravniki so se borili za njegovo življenje. Potem so poklicali njegovo mamo. Ko je prišla, je brez besed položila svojo roko na otrokovo vroče čelo. Bolnik je rekel: »Mama, ti si, kako vesel sem, da si prišla.« Na smrt bolan otrok ni odprl svojih oči, ni slišal maminega glasu, toda začutil in prepoznal je mamino roko. Takoj ko je položila svojo roko na njegovo znojno, vroče čelo, je vedel, da je to njegova mama. Ranjeno srce prepozna Božjo roko sočutja in ljubezni. Dovoli, da Jezus položi svojo roko na tvojo bolečino, na tvojo rano, na tvojo preizkušnjo in vedi, da je vse to z določenim namenom. John Wycliff (znani teolog iz 14. stoletja) je zapisal: »Naj nihče sam zase ne misli, da je svet, če ni preizkušan, kajti brez preizkušenj ni svetosti. Nasprotno, tisti, ki so najbolj sveti, imajo največje preizkušnje, kajti višja ko je gora, močnejši je tudi veter. Poglej na preizkušanega Joba. Bolj ko stremiš k svetosti, močnejša je peč preizkušnje. Bolj ko ljubiš Gospoda in mu služiš, več težav imaš!«

   Samo en način je, da pobegneš iz preizkušnje, in ta je, da greš skozi preizkušnjo in se z njo soočiš. Jakob pravi, da gre za preizkušenost naše vere. Pri tem uporabi grško izrazoslovje, ki govori o preverjanju dragocenih kovin, ki pokaže, ali so le te prave. Mnogokrat smo izpostavljeni preganjanju, boleznim, trpljenju in žalosti. Celo ljudje tega sveta se strinjajo, da težave krepijo karakter. Navsezadnje, ali sploh obstaja kaka stvar, zaradi katere ni treba trpeti? Kajti kdor ni trpel, ne ve ničesar. Duša ne bi imela mavrice, če ne bi bilo solza. Charles Kettering je zapisal: »Težave so cena napredka. Dobre novice me slabijo, slabe pa krepijo.« Nekatere življenjske težave ne bodo nikoli odstranjene. Moramo se jih naučiti sprejemati in verjeti, da nam je dovolj Božja milost. Apostol Pavel je trikrat prosil Gospoda, naj odvzame »trn« iz njegovega telesa, pa mu je Gospod raje podelil milost, s katero je lahko to prenašal. (2 Kor 12,8-10) Kje so zdaj ob vseh teh besedah Svetega pisma lažnivi učitelji evangelija prosperitete, evangelija uspeha?

   Avtor: prof. dr. Danujel Brkič, evangelijska Cerkev Dobrega pastirja Novo mesto, pastor in profesor na zagrebški protestantski teološki fakulteti.

   Heinrich Schliemann: Učimo se drug od drugega. Bodimo dobri in spoštljivi drug do drugega. Izgubjen je namreč dan, ko se od sočloveka nisi noč novega naučil. Vsi smo namreč Božji Otroci enega Boga.

   Heinrich Schliemann: Wir lernen voneinander. Lasst uns freundlich und respektvoll miteinander umgehen. Der Tag, an dem Sie nichts Neues von Ihren Mitmenschen gelernt haben, ist verloren. Wir sind alle Gottes Kinder eines Gottes.

   Odgovori
7. Janez says:

   4. novembra, 2021 at 10:17

   Prenova v Duhu: Pot ozdravljenja Posted in Pričevanja

   Pot ozdravljenja
   Pri vseh čudežnih ozdravljenjih, ki jih je storil Jezus, je odločilnega pomena vera. Jezus sam želi potrditev vere, ali pa jo sam spodbuja: »Ne boj se, samo veruj!« »O, žena, velika je tvoja vera! Zgodi naj se ti, kakor želiš!« »Ali verujeta, da morem to storiti?« »Bodi pogumna, hči, tvoja vera te je rešila.« »Gospod, če hočeš me moreš očistiti.« … Ni dovolj, da Jezusa poznam. Verovati moram v Njegovo živo prisotnost in čudežno moč ter ljubezen, s katero lahko spreminja človeka in svet. Nato moram Jezusa prositi za dar ozdravljenja, telesnega, duševnega ali duhovnega. Zaupati moram v Njegovo ljubezen in sprejeti Njegovo voljo. Morda Jezus ne usliši takoj, včasih se zdi, da sploh ne usliši naše prošnje. Šele čez čas ugotovimo, da nas je Jezus uslišal, a na povsem drug način, kot smo si mi želeli. Zame je prelil svojo dragoceno kri in daroval svoje življenje. Ljubi me že od vsega začetka mojega življenja in je z menoj v vsakem času, tudi ko sam hodim po svojih potih, ki me vodijo proč od Njega. Ljubi me tudi, ko padam vedno znova v greh, ljubi me kljub vsem mojim napakam, slabostim. Jezus me vedno čaka. Čaka, da odgovorim na Njegovo ljubezen. Ko zavestno naredim ta korak k Jezusu, ko mu odprem svoje srce, ko se mu ves podarim in izročim, je zame začetek ozdravljenja.

   »DA« Jezusu pomeni začetek hoje za Jezusom in z Jezusom. Ko postane Jezus moj pastir, moj najboljši pastir, potem prevzame tudi skrb zame. »Vodi me na najboljše pašnike, varuje me pred zvermi današnjega časa, krepča in tolaži me ob uri preizkušnje in stiske, obveže in zdravi me, ko sem ranjen in bolan. Vsakodnevna molitev in sveta maša s svetim obhajilom, pogosta sveta spoved, ostali zakramenti, redno branje Svetega pisma in verskega tiska, dobra dela v skupnosti in župniji, slavljenje, pričevanje in poučevanje v molitvenih občestvih so zdravila, ki nam jih daje Jezus po sveti Cerkvi. Moja izkušnja in pot ozdravljenja to potrjujeta. Kot povprečna kristjanka sem se pred desetimi leti v hudi telesni (izguba nerojenega otroka) in duševni stiski (sovraštvo v družini in bližnjem okolju) obrnila na Boga, naj vendar pomaga. Dano je bilo spoznanje, naj kličem Svetega Duha. In sem ga klicala neprestano, še posebej v trenutkih nemoči, obupa in strahu z besedami »Pridi, Sveti Duh, in napolni obličje zemlje.« Ta vzklik je postal moja rešitev. Sledilo je romanje v Medžugorje in milostni dotik Božje ljubezni v dobri sveti spovedi. Začutila sem posebno ljubečo skrb matere Marije. V maju sem opravila osebno posvetitev Devici Mariji po Ludviku Grignionu Montfortskem. Spoznala sem izvir milosti v zakramentu pogoste svete spovedi in dnevne svete maše. Začela sem z rednim branjem Svetega pisma in molitvijo. Lahko sem se vključila v molitveno občestvo Prenove v Duhu in spoznala moč slavilne molitve in petja.

   Prejela sem dar petja in molitve v jezikih in dar podob. Sveti Duh je moj Učitelj in Voditelj. On me vodi in oblikuje. Največji dar je ljubezen in neizmerno zaupanje v Jezusa. Šele sedaj lahko rečem, da ljubim Jezusa z vso močjo, z vsem svojim bitjem. Želim biti povsem Njegova, želim spolnjevati Njegovo voljo, želim delati za rast Božjega kraljestva tu na zemlji. Želim ga slaviti in se mu zahvaljevati. Želim, da bi ga tako močno spoznali tudi vsi moji bližnji in drugi ljudje, da bi mu odpirali svoja srca, da bi odgovarjali na Njegovo ljubezen.

   V vsem tem času sem bila ozdravljena na mnogih področjih. Najprej nezaupanja v Božjo ljubezen in pravilnost Njegove volje. Otresla sem se nepotrebnih skrbi glede materialnih potreb in pretiranega kopičenja materialnih stvari. Spoznala sem, da Bog vedno poskrbi za nas, le če mu zaupamo. Prejela sem notranji mir, gotovost in potrditev v svoji poklicanosti matere, ki je doma gospodinja in katehistinje. Postala sem bolj potrpežljiva v preizkušnjah in se z Jezusovo pomočjo naučila blagoslavljati in moliti za vse ljudi okoli sebe. Prejela sem dar gotovosti, da Jezus v dobri sveti spovedi popolnoma odpusti vse naše grehe in slabosti, čeprav kasneje zopet pademo. Prepričana sem, da je zakrament svete spovedi tudi vir našega telesnega, duševnega in duhovnega zdravja. Kakor je Jezus ozdravljal nekoč, ozdravlja tudi danes po zakramentu svete spovedi in svete evharistije. Zahvaljujem se neizmerni Božji ljubezni za dar vere in pot ozdravljenja.

   Julijana Leben, Ajdovščina, Prenova v Duhu: Pot Ozdravljenja.

   P.s.: dovoljujem si objaviti gornji prispevek avtorice Julijane Leben iz Ajdovščine, ki je njeno osebno pričevanje Poti Ozdravljenja v okviru Prenove v Duhu. Naj nam bo njen zanimivi prispevek v pomoč in spodbudo ter primer, da je z Božjo Pomočjo marsikaj mogoče! Potrebujemo še več spodbudnih prispevkov, da bomo bolj optimistični, vedri in veseli Polni Upanja in Božje Milosti kristjani spodbujali drug drugega! Pri Bogu ni NIČ NEMOGOČE!

   Odgovori
   • Miro says:

     4. novembra, 2021 at 10:37

     Najlepša hvala za posredovanje zanimivega in poučnega pričevanja gospe Julijane Leben, v katerem je lepo poudarjena tudi odrešenjska in zdravilna moč svetih zakramentov. Prav tu so naši največji viri vere, upanja, ljubezni, miru radosti, veselja … v moči Svetega Duha. Tu z Božjo pomočjo črpajmo potrebne milosti za dušno in telesno zdravje!

     SLAVA TEBI, JEZUS, TI SI NAŠ ODREŠENIK!

     Odgovori
8. Miro says:

   4. novembra, 2021 at 10:12

   MOLITEV ZA OSVOBODITEV Z BLAGOSLAVLJANJEM

   https://zalozba-emanuel.si/molitev-za-osvoboditev-z-blagoslavljanjem/

   Slava tebi, Jezus, Ti si naš Odrešenik. Ponižno Te prosimo, pridi in nas prekrij s svojo predragoceno Krvjo!

   Odgovori
9. Janez says:

   4. novembra, 2021 at 10:08

   Ognjišče: KAKO MOLITI K BOGU? FORMALNI MOLILNI OBRAZCI VAS PRAVITE NE NAGOVORIJO?
   Vprašanje Ognjišču: Ne vem, kako naj natančno izoblikujem svojo misel, sprašuje vernik L. uredništvo Ognjišča. Toda številne molitve – mislim na MOLITVENE obrazce, ki so nas jih naučili – mi ne povedo veliko. Včasih se mi upira, da bi jih molil., ker me ne nagovorijo. Zdijo se mi tako ‘oguljeni’. Ne vem, če ravnam prav? Kaj mi svetujete glede molitve, sprašuje vernik L. in prosi za odgovor?
   Vaše vprašanje kaže na značilno težavo številnih današnjih vernikov – potrebo po pristni, iskreni molitvi, osvobojeni formalnosti. Ta želja je dobra, saj mora molitev prihajati iz srca. Toda naša molitev je pogosto uboga, čeprav želi biti iskrena. Zato lahko uporabljamo tudi ustaljene obrazce. Ti nam pomagajo, da se ‘znamo’ obračati na Boga. Pomagajo pa nam tudi v ‘duhovni suši’, ko ne najdemo svojih ustreznih besed. Cerkev nam priporoča nekatere molitvene obrazce, a ne zapoveduje, da moramo uporabljati samo to ustaljeno obliko molitve. “Molitev namreč ni le samodejni izliv notranjega vzgiba. Vključuje tudi premišljevanje, preučevanje in prodiranje v duhovne stvarnosti, katere izkustveno dojemamo,” pravi Kompendij katekizma katoliške Cerkve.
   Da nismo prvi, ki imamo težave z molitvijo, nam priča prošnja apostolov: »Gospod, nauči nas moliti!« (Lk, 11,1) in Jezus jih je naučil moliti očenaš. Gre torej za ‘obrazec’, za obliko molitve, ki nas jo je naučil sam Jezus. Zato ima ta molitev posebno mesto med krščanskimi molitvami in v kristjanovem življenju.
   Ne vem točno, kaj ste mislili z molitvenimi obrazci. Morda tiste, ki jih znamo na pamet, oz. tiste, ki smo se jih naučili ‘za birmo’. Ne smemo pozabiti tudi na druge zapisane molitve. To so npr. psalmi ali drugi spevi, zlasti iz Svetega pisma Nove zaveze (Marijina hvalnica ali Moja duša; Zaharijev hvalospev ali Hvaljen Gospod, Bog naših očetov; spevi iz pisem apostola Pavla ali iz knjige Razodetja). Te nam polagajo v usta besede, ki jih je Bog sam navdihnil in s katerimi ‘vzgaja’ naše srce, da se obrača na Boga.
   Dalje ne pozabimo na številne molitve sodobnih avtorjev. Vsako Ognjišče začenjamo z molitvijo kakšnega sodobnega avtorja. Naš urednik Silvester Čuk jih je zbral tudi v knjigo. Trenutno je na voljo knjiga Zakladnica molitve (uredil Marko Čuk). Prevajalec molitev je napisal, da te sodobne molitve “želijo biti vzorec za naš osebni pogovor z Bogom”. Niso pa edini vzorec. Omenil sem že molitve iz Svetega pisma, še prej molitve, ki so nastale v zgodovini Cerkve. Naj še dodam nekatere čudovite molitve svetnikov, na primer Hvalnica stvarstva sv. Frančiška Asiškega. Njegova drža hvaljenja je navdihnila številne druge molitve.
   Vi si izberite tisto obliko molitve, ki vam bo najbolj pomagala v pogovoru z Bogom. Med vsemi naštetimi molitvami boste gotovo našli kaj zase, morda vam bodo bližje sodobne molitve, če vam niso ljubi ‘tradicionalni obrazci’. Lahko pa molite tudi s svojimi besedami, čeprav tudi na naše osebne, ‘izvirne’ molitve vplivajo ustaljeni molitveni obrazci. Ustaljeni molitveni obrazci nam pridejo prav v trenutkih ‘duhovne suše’, ko ne moremo moliti s svojimi besedami. Takrat lahko preprosto molimo Gospodovo molitev. Morda nas bodo nagovorile kakšne besede iz nje (npr. zgodi se tvoja volja; odpusti nam naše dolge; reši nas hudega …). Bodimo prepričani, da nas bodo kakšne besede prej ali slej nagovorile, če bomo vztrajali. Če pa bomo prenehali moliti, nas ne bodo mogle nagovoriti in nam posledično pomagati iz ‘duhovne suše’. Poleg tega ne bodimo preveč domišljavi. Tudi rodovi pred nami so znali moliti. Številni obrazci so se rodili iz rodov Bogu predanih src. Njihove besede lahko postanejo tudi naše besede, če jih bomo počasi premišljevalno molili in jih ponotranjili, ne pa samo avtomatično ‘drdrali’. Izkušnja Bogu predanih rodov vernih, zaobjeta v številnih molitvenih obrazcih, nam bo pomagala v naših iskanjih in hrepenenju po Bogu.

   Božo Rustja, Pisma. Ognjišče (2017) 10, str. 48

   https://revija.ognjisce.si/pisma/14022-molitveni-obrazci-me-ne-nagovorijo

   Odgovori
10. Miro says:

    4. novembra, 2021 at 9:42

    MOLITEV ZA NOTRANJE OZDRAVLJENJE – OZDRAVLJENJE IN OSVOBODITEV TELESA, DUŠE IN DUHA

    https://zalozba-emanuel.si/molitev-za-notranje-ozdravljenje/

    Slava tebi, Jezus, Ti si Božji zdravnik. Ponižno Te prosimo, pridi z močjo Svetega Duha in ozdravi naša srca!

    Odgovori
    • Janez says:

      4. novembra, 2021 at 10:05

      ZDRAVILO ZA VSE
      Marija nas kliče: Molite!
      Rožni venec v roke vzemite.
      Z vero v srcu pokleknite
      in Bogu v molitvi se izročite!
      Jaz sem Srednica za vas!

      Poslušajte vendar Božji glas,
      ki vam neprestano govori:
      Pridite k Meni slabotni vsi!
      Rožni venec je vaše zdravilo!

      Srce se vam bo napolnilo
      z mirom, ljubeznijo, upanjem;
      to je slap, ki se zliva k ljudem.
      Molitev je čaščenje Boga.
      Priznavanje Vsemogočnega,
      ki je edini rešitelj sveta,
      nas z upanjem novim navda.

      Človek ubogi spoznaj,
      da res največji si tedaj,
      ko pred Bogom klečiš
      in sklenjene roke držiš!

      Milena Pavuna Lampe

      (Revija Prenova, oktober 2021, stran 11)

      https://drive.google.com/file/d/1S7vNm4kEOiafbmgZYT9JfMbhHGOtYXQO/view

      Sestra Hvala dovolil sem si iz vašega prispevka prepisati čudovito molitev k Mariji avtorice Milene Pavuna Lampe. Zahvaljujem se vam za vašo dobroto, da ste nas obogatili s svojim prispevkom. Podpirajmo Vse kar Stvarnika Slavi in Ga Časti! Način ni važen, pomembno je, da za Boga Srce Gori, Izžareva Jezusa in se Božje Dobrote in Milosti Veseli!
      Lep in Čudovit je Božji Svet in Nikoli se Mu ne bomo Zmogli dovolj Zahvaliti za vse Dobrote in Milosti!

      Odgovori
      • Miro says:

        4. novembra, 2021 at 14:09

        Krasno, ker se naši prispevki tako dopolnjujejo. Bogu hvala, ker je v zadnjem času po tolikih molitvah opazen napredek. Povežimo se torej v molitvi svetega rožnega venca, v kateri od skrivnosti do skrivnosti – na priprošnjo Device Marije – prejemamo notranje ozdravljenje. Le-tega vsi, od prvega do zadnjega, zelo potrebujemo. Zelo pomembno je, da nas Devica Marija uvaja tudi v globoko evharistično skrivnost (svetli del rožnega venca, zadnja skrivnost: Ki je postavil sveto Evharistijo).

        MARIJA, KRALJICA PRESVETEGA ROŽNEGA VENCA, PROSI ZA NAS!

        Odgovori
        • Hvala says:

          4. novembra, 2021 at 14:37

          Zahvaljujem se vam g. Miro in vam g. Janez in vsem molivcem in prosilcem , molimo drug za drugega, MOLITEV DELA ČUDEŽE. Želela bi, da bi se še ostali opogumili in kaj zapisali.

          BOŽJE USMILJENJE, NEIZČRPNI VIR ČUDEŽEV, VATE ZAUPAMO!

          Odgovori
          • Hvala says:

            4. novembra, 2021 at 14:45

            Oni pa so šli in povsod oznanjali in Gospod je z njimi sodeloval ter besedo potrjeval z znamenji, ki so jih spremljala ( Mr 16,20).