Članki za dušo

15.036 Responses to Članki za dušo

1. Hvala says:

   5. novembra, 2021 at 15:30

   ZAKAJ JE NAPUH GREH VSEH GREHOV

   SMO USTVARJENA BITJA

   NAPUH ZAVRAČA ČLOVEŠKO NARAVO

   Kardinal Sarah je v nedavnem intervjuju dejal, da “celotna zahodna civilizacija razpada”. V 4. stoletju so barbari, ki so zavzeli Rim, prišli od zunaj, zdaj pa so barbari med nami. “To so tisti, ki zavračajo svojo človeško naravo, ki se sramujejo tega, da so omejena bitja, ki se imajo za počelo sveta brez očetov in brez dediščine.”

   Kardinal razloži, da so ti uporniki, ki zavračajo človeško mrežo odvisnosti, dediščine in sinovstva, obsojeni na življenje v “neprikriti džungli tekmovalnosti” v “samozadostni ekonomiji”.

   Zavračanje “odvisnosti, dediščine in sinovstva” je nedvoumno znamenje napuha. Biti ustvarjeno bitje pomeni, da smo odvisni. Človek mora priznati, da se ni ustvaril sam in da se ne more sam ohranjati pri življenju. Njegovo življenje je odvisno od Najvišjega bitja, ki ga je ustvarilo. To pa pomeni, da je to Najvišje bitje vredno našega češčenja in hvale. Temu spoznanju napuh pravi: ne.

   https://si.aleteia.org/2019/10/01/zakaj-je-napuh-greh-vseh-grehov/

   Odgovori
   • Miro says:

     5. novembra, 2021 at 15:49

     Hvala za posredovanje tega potrebnega prispevka. O nevarnosti napuha je dobro znova in znova razmišljati. Ta strup se bolj ali manj skriva v srcu vsakega človeka na svetu, vključno z mano, ki pišem te vrstice. Božja beseda nam o napuhu govori tudi naslednje:

     »ČLOVEKOV NAPUH SE ZAČNE S TEM, DA ODPADE OD GOSPODA, DA SE NJEGOVO SRCE IZNEVERI SVOJEMU STVARNIKU.« (Sir 10,12)

     Božje usmiljenje, v spreobrnjenju grešnikov, zaupamo vate!

     Odgovori
2. Miro says:

   5. novembra, 2021 at 14:34

   DANES JE PRVI PETEK V MESECU – POSVETITEV JEZUSOVEMU PRESVETEMU SRCU

   Prisluhnimo Gospodovim besedam:

   »TISTIM, KI BODO ZAPOREDOMA DEVET PRVIH PETKOV PREJELI SVETO OBHAJILO, OBLJUBLJAM MILOST KONČNEGA SPREOBRNJENJA. NE BODO UMRLI V MOJI NEMILOSTI IN BREZ SVETIH ZAKRAMENTOV. MOJE BOŽJE SRCE JIM BO V ZADNJEM TRENUTKU VARNO PRIBEŽALIŠČE.«

   POSVETILNA MOLITEV NA PRVE PETKE

   Dobri Jezus, Odrešenik človeškega rodu, ozri se na nas, ki smo ponižno zbrani pred teboj. Tvoji smo, tvoji hočemo biti. Da bi pa mogli biti s teboj trdneje združeni, glej, zato se danes vsak izmed nas radovoljno posveti tvojemu presvetemu Srcu. Tebe mnogi ne poznajo, mnogi pa tvoje zapovedi zaničujejo in te zavračajo. Usmili se obojih, dobrotljivi Jezus, in pritegni vse k svojem presvetem Srcu.

   Kralj bodi, Gospod, ne samo vernih, ki se trudijo, da bi ostali zvesti, temveč tudi izgubljenih sinov, ki so te zapustil. Daj, da se skoraj vrnejo v Očetovo hišo, da ne omagajo od uboštva in lakote.
   Kralj bodi tistih, ki jih slepi zmota ali loči razkol, in pokliči jih k polnosti vere in občestva, da bo kmalu ena čreda, en Pastir.

   Daj, Gospod, da bo tvoja Cerkev povsod v svobodi oznanjala evangelij; daj vsem narodom pravičen red in mir; daj, da se bo po vsej zemlji razlegal en glas: Bodi hvala Božjemu Srcu, ki nas je rešilo, slava in čast mu vekomaj.
   Amen.

   Več o posvetitvi Jezusovemu Presvetemu Srcu na:
   http://www.zupnija-smlednik.si/zivimo-s-cerkvenim-letom/132-posvetitev-jezusovemu-srcu-prvi-petki.html

   BOŽJE USMILJENJE, KI IZVIRAŠ IZ PRESVETEGA SRCA JEZUSOVEGA, ZAUPAM VATE!

   Odgovori
   • Miro says:

     5. novembra, 2021 at 15:03

     POSLUŠAJMO, KAJ NAM GOVORI ODREŠENIK JEZUS KRISTUS! ALI SLIŠIMO GOSPOD GLAS? ALI PA MORDA ŽELIMO SLIŠATI LE TISTO, KAR NAM JE NAJBOLJ POGODU IN JE PO MERILIH TEGA SVETA?

     GOSPOD JEZUS KRISTUS: »PRIDITE K MENI VSI, KI STE UTRUJENI IN OBTEŽENI, IN JAZ VAM BOM DAL POČITEK. VZEMITE NASE MOJ JAREM IN UČITE SE OD MENE, KER SEM KROTAK IN V SRCU PONIŽEN, IN NAŠLI BOSTE POČITEK SVOJIM DUŠAM.« (Mt 11,28-29)

     Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!

     Odgovori
3. Janez says:

   5. novembra, 2021 at 14:26

   BOŽJA MILOST JE ZASTONJ IN JE DARILO BOGA ZA NAS VSE LJUDI

   Božja Milost je posebna Božja Naklonjenost in Ljubezen, ki jo Bog zastonj brez naših zaslug daruje in izkazuje človeku tako, da more po Milosti doseči najtesnejšo skupnost z Bogom ali Zveličanje. Pomeni pa seveda tudi učinek te posebne Božje Ljubezni človeku, ki je predvsem v tem, da se Bog sam daje človeku v delež, da je človek na Poti K Jezusu v polni skupnosti z Bogom. Božja Milost je zastonjsko darilo človeku, kjer Bog zastonj grešnemu in nepopolnemu človeku izliva ljubezen, prijaznost, naklonjenost in sicer vsem ljudem, ki Mu bodo zaupali, ki v Jezusa verujejo in ki so v tesnem odnosu z Njim in sicer tako, da lahko človek/ljudje lahko sprejmejo Božj Milost. Po Božji Milosti je človek na poseben način odprt za Boga in je Bogu blizu. Bog ga kliče tako, da je deležen Božje Narave, da je Božji Otrok, Kristusov brat in Kristusov sodedič Večnega Življenja, kljub temu, da je človek grešen in nepopolen. Bog je Ljubezen in Usmiljenje, ki nam, ko se spovemo in pokesamo grehov odpušča in nas vabi, da se vrnemo nazaj k Njemu, kot izgubljeni sin. Naše opravičenje izhaja iz Božje milosti. Brez Boga itak smo NIČ in brez Boga ne moremo storiti NIČ.
   Božja Milost je naklonjenost, podarjena pomoč, ki nam jo Bog daje, da odgovorimo na njegov klic, naj postanemo Božji otroci (Prim. Jn 1,12-18), posinovljenci (Prim. Rim 8,14-17.), deležni Božje narave (Prim. 2 Pt 1,3-4), Večnega življenja (Prim. Jn 17,3). Milost je delež pri Božjem življenju. Uvede nas v notranje globine Troedinega Božjega življenja. Po krstu ima kristjan delež pri milosti Kristusa, ki je glava svojega telesa. Kot “posinovljenec” (posvojeni sin Boga) more v zedinjenju z edinim Sinom odslej Boga imenovati “Očeta”. In prejme življenje Duha, ki mu vdihne ljubezen (agape) do bližnjega in ki oblikuje Cerkev. Ta poklicanost k Večnemu življenju je nadnaravna. Popolnoma je odvisna od podarjene pobude Boga, kajti le on se more razodeti in dati samega sebe zastonj iz Ljubezni. Ta poklicanost presega zmožnosti razuma in moči človeške volje pa tudi vsakega ustvarjenega bitja (Prim. 1 Kor 2,7-9).

   Kristusova milost je nezaslužen Božji dar, ki nam ga daje Bog iz svojega življenja, vlitega po Svetem Duhu v našo dušo, da bi jo pozdravil greha in posvetil: to je posvečujoča ali pobožanstvujoča milost ali milost, prejeta s krstom. Ta milost je v nas studenec za dela posvečenja (Prim. Jn 4, 14; 7,38-39). Če je kdo v Kristusu, je Nova stvar. Staro je minilo. Glejte, nastalo je novo. Vse pa je od Boga. On nas je po Kristusu spravil s seboj … (2 Kor 5,17-18). Posvečujoča milost je trajen Bar, nadnaravna dispozicija, ki izpopolnjuje dušo samo tako, da jo naredi sposobno živeti z Bogom, delati po njegovi ljubezni. Razlikujemo habitualno milost, trajno dispozicijo (voljnost), da bi živeli in delali v skladu z Božjim klicem, in pa dejanske milosti, se pravi Božje posege bodisi na začetku spreobrnjenja bodisi v potekanju posvečenja. Človekova priprava na sprejem milosti je že delo milosti. Potrebna je, da vzbudi in podpira naše sodelovanje za opravičenje po veri in za posvečenje po ljubezni. Bog dovrši v nas to, kar je začel, kajti on “prične, ko stori, da po njegovem delovanju mi hočemo, in dovrši tako, da sodeluje z našimi že spreobrnjenimi hotenji” sv. Avguštin, grat. 17):

   Seveda delamo tudi sami, vendar delamo le skupaj z Bogom, ki dela. Njegovo usmiljenje je namreč šlo pred nami, da bi bili ozdravljeni, kajti to usmiljenje gre še vedno za nami, da bi, ko smo bili enkrat ozdravljeni, bili oživljeni. Pred nami gre, da bi bili poklicani, in za nami gre, da bi bili poveličani. Pred nami gre, da bi živeli Bogoljubno, in za nami gre, da bi za vedno živeli z Bogom, kajti brez njega ne moremo ničesar storiti (sv. Avguštin, nat. et grat. 31).

   Svobodna Božja pobuda terja tudi človekov svoboden odgovor. Bog je namreč ustvaril človeka po svoji podobi in mu s svobodo podelil tudi sposobnost, da ga spozna in ljubi. Duša samo svobodno stopi v občestvo ljubezni. Bog se neposredno dotakne človekovega srca in ga naravnost vodi. V človeka je položil hrepenenje po resnici in dobrem, ki ga more izpolniti samo on. Obljube “večnega življenja” ustrezajo temu hrepenenju nad vsako upanje: Če torej beremo, da si po svojih zelo dobrih delih sedmi dan počival … naj nam beseda tvoje knjige napoveduje, da bomo tudi mi po svojih delih, ki so samo zato zelo dobra, ker si nam jih ti daroval, na soboto večnega življenja našli počitek v tebi (sv. Avguštin, conf. 13,36).

   Milost je najprej in predvsem dar Duha, ki nas opraviči in nas posveti. Vendar pa milost vsebuje tudi darove, ki nam jih Duh pokloni, da bi nas pridružil svojemu delovanju, da bi nas napravil sposobne za sodelovanje pri zveličanju drugih in pri rasti Kristusovega telesa, Cerkve. To so zakramentalne milosti, različnim zakramentom lastni darovi. To pa so tudi posebne milosti, imenovane tudi “karizme” po grškem izrazu, ki ga uporablja sveti Pavel in pomeni naklonjenost, zastonjski dar, uslugo (Prim. C 12). Kakršnakoli že je njihova narava, včasih izjemna, kot je to dar čudežev ali jezikov, karizme so naravnane na posvečujočo milost in za cilj imajo skupni blagor Cerkve. Karizme so v službi ljubezni, ki gradi Cerkev (Prim. 1 Kor 12). Spodobi se, da med posebnimi milostmi omenimo stanovske milosti, ki spremljajo izvrševanje dolžnosti krščanskega življenja in služb znotraj Cerkve:

   Imamo različne darove, pač po Milosti, ki nam je bila dana od Boga. Če ima kdo dar preroštva, naj ga uporablja v skladu z vero. Kdor ima dar služenja, naj ga uporablja za služenje. Kdor ima dar učenja, naj uči. Kdor ima dar spodbujanja, naj spodbuja. Kdor daje, naj daje širokosrčno in na tihem, brez besed. Naj leva roka ne ve kaj daruje drugim desna roka. Kdor je predstojnik, naj ga odlikuje vestnost in pravičnost. Kdor se posveča dobrodelnosti, naj to dela z veseljem (Rim 12,6- 8). Ker je Milost nadnaravnega reda, se izmika našemu izkustvu in jo moremo spoznati samo z vero v Boga. Ne moremo se torej opirati na svoja čustva ali na dela, da bi iz tega sklepali, da smo opravičeni in rešeni (Prim. Trid. k.: DS 1533-1534). Vendar nam po Gospodovi besedi: “Po njihovih sadovih jih boste torej spoznali” (Mt 7,20), razmišljanje o Božjih dobrotah v našem življenju in v življenju svetnikov jamči, da je v nas na delu Milost in nas spodbuja k vedno večji veri in k drži zaupljivega uboštva.

   Pokojni mariborski škof dr. Vekoslav Grmič poudarja, da vsak človek prejme dovolj Božje Milosti za Zveličanje, kajti Bog hoče, da bi se vsi ljudje zveličali, ker je Kristus na Križu umrl za vse ljudi, verne in neverne in vstal od mrtvih. V kolikor človek ne sodeluje z Božjo Milostjo, je to njegova svobodna odločitev, ker se zavestno ne odziva Božjemu klicu in ker noče živeti kot Božji Otrok tako, da bi bil deležen Božje Milosti. Milost tedaj ostane po njegovi odločitvi v njem prazna in je brez učinka. Bog se človeku po milosti ne vsiljuje in ne ruši v njem naravne bogopodobnosti, ki je predvsem v njegovi svobodi, da veruje v Boga in sprejme Božjo Ljubezen ter spolnjuje Božjo Voljo. Vendar nas Bog vedno čaka na Obalah Večnosti (am Uffer der Ewigkeit pravijo Nemci), da se vrnemo k Njemu. In da sprejmemo Njegovo Ljubezen in Milost. Ker nas Ljubi in ker nam hoče le dobro.

   Božja Milost: Izvleček iz Katekizma Katoliške Cerkve (Marija Pomagaj Brezje) in definicija pomena po dr. Vekoslav Grmič: Mali teološki slovar, Mohorjerva Družba Celje 1973; ter dodana nekatera druga razmišljanja. Božja Milost je pomembna teološka kategorija za poznavanje in proučevanje vernikov in teologov. Pomeni nov kamenček k razširitvi vedenja in znanja o verskih stvareh, do katerega imamo verniki vso pravico; več vedeti in živeti po teh naukih. Prosimo Svetega Duha, da nam pomaga pravilno razumeti verske zadeve in živeti po Jezusovih Naukih.

   Odgovori
   • Miro says:

     5. novembra, 2021 at 14:42

     Za Božjo milost, ki jo Bog želi podariti vsem ljudem, je bila na svetem Križu prelita KRISTUSOVA PREDRAGOCENA KRI! Napotimo se k NAJSVETEJŠEMU ZAKRAMENTU, kjer se nam v polnosti razdaja neizmerna Božja milost.

     BOŽJE USMILJENJE, KI IZVIRAŠ IZ PRESVETEGA SRCA JEZUSOVEGA, ZAUPAMO VATE!

     Odgovori
4. Janez says:

   5. novembra, 2021 at 14:05

   MOLITEV ZA PRIJATELJSTVO:
   Ljubezen ni nekaj zlitega, kjer bi se brez meja izgubili drug v drugega.
   Ljubljeni ostaja to, kar je, in pusti drugemu, da tudi on ali ona ostaja to, kar je.
   Ljubljeni potrebujejo med seboj dovolj prostora,
   da se ljubezen lahko razcveti,
   in prostor, kjer lahko domuje njihova skrivnost.
   Gospod, pomagaj nam, da se bomo zavedali, da je v našem prijateljstvu in ljubezni prisotna tvoja ljubezen,
   da bomo izgubili strah, da bi se naše prijateljstvo in ljubezen lahko izgubila.
   Če se naša ljubezen hrani iz Tvoje ljubezni Gospod,
   potem se ne oklepamo trdno drugega,
   potem mu pustimo svobodo in hvaležno uživamo ljubezen,
   ki priteka od Tebe k nam. Amen.
   Avtor pater Anselm Grün, 2010
   ČE BI VSI OBJELI SVET IN POSTALI KAKOR BOŽJI OTROCI
   Z roko v roki sta se dva iskrena prijatelja podala na pot.
   Tako je bilo lažje, brez problemov ino zmot.
   Skupaj sta hodila, skupaj sta držala in se branila, skupaj sta upala in vztrajala na dolgi poti.
   V temni noči zaspala in skupaj zvezde odkrila.
   Njuna bližina sta bila radost, smeh in toplina.
   Res zanju niso bili pomembni kupi denarja, bogastvo in dobrin.
   Bili so pa premnogi lepi trenutki prijateljstva ter jutranja zarja.
   Našla sta povsod le hrepenenje, da mali ljudje želijo le preprosto v miru živeti,
   a kdove zakaj zaradi vojn in nasilja mora mnogo ljudi na svetu umreti?
   Kdo ve zakaj veliko ljudi in otrok mora lačnih zaspati?
   Moramo res vsi tako brezupno in žalostno brez rešitve in nade končati?
   Če pa skupaj vsi enotno roke bi sklenili …
   Če vsi skupaj enotno skupaj bi stopili …
   Če vsi skupaj ne glede na starost, raso, barvo ali izgled, objeli bi ves svet …
   Če bi ga z radostjo in dobroto prekrili …
   Svet ne bi bil od lakote in vojn preklet.
   Ljudje pa bi srečo in radost odkrili.
   Končan bi bil prepir.
   In na zemlji zavladala bi Božja ljubezen, dobrota, sočutje, strpnost in mir.

   Janez AKA Dichter Hansi

   Addendium:
   »Prijatelj je človek, ki ga dobro poznamo in do katerega gojimo naklonjenost in pristna čustva. Ne samo, da nas prijateljstvo zavezuje, začenja se pravzaprav pri nas. Privlačna sila prijateljstva se poraja iz posameznikovih dejanj. Kaj naredi prijatelj? Kako se obnaša? Kaj prijatelj pričakuje od prijatelja? Odgovori se vrtijo okrog ene same besede – ljubezen, ki je brezpogojna in ki ničesar ne terja nazaj, kar je iskreno darovala drugemu. Prijatelj ima rad! Kadar se plete prijateljstvo med dvema človekoma, gre za dvosmerno cesto, na kateri so možni tudi obvozi, kadar pride do nesoglasja. Človeški odnosi so le redko ves čas gladki. Prijatelje druži skupni interes, pa tudi strpnost, razumevanje, iskrena dobrota in topla čustva. Prijatelji si želijo miru, koeksistence, dopolnjevanja in skupnega razvoja ter dobro počutje v družbi. Prijatelj te ne prehiti, ampak hodi s teboj z ramo ob rami. Prijatelj te v nesreči ne zapusti ampak ti stoji ob strani in ti nesebično pomaga. Prijateljstvo pa se začenja tako, da se naučimo biti svoj najboljši prijatelj. Kako to storimo? Tako, da spoznamo svoj pravi jaz in nato z vsem srcem, dušo in telesom ostanemo to, kar smo. Ko spoznamo svoj pravi jaz in v sebi odkrijemo še drage čudovite darove, se bomo lažje imeli radi. Ko spoznamo svojo pravo duhovno identiteto, bomo pričeli verjeti, da smo modri, ljubeči in trdni. Pa ne samo to, ponižno se bomo zavedli, da smo res takšni. Takrat pa ni več težko biti komu prijatelj. Ljubezen ima vedno moč. Ljubezen se razdaja, daje in sprejema najlepše ter najdragocenejše, kar smo in kar premoremo. Kadar smo trdni v prijateljstvu do sebe, ko napolnimo kamrico svojega srca z mirom, ljubečo energijo in dobroto ter strpnostjo, tedaj smo sposobni nuditi dar prijateljstva tudi drugim«.

   In vedimo: Bog je naš Prijatelj, ki nas nikoli ne zapusti, tudi ko nas ljudje lahko zapustijo in oddidejo svoja pota. Bog je vedno z nami, zato nikoli nismo sami! Ker nas Ljubi in nas ima Rad, ki smo Njegovi Otroci. Jezus je naš Prijatelj, ki je vedno z Nami.

   »Idealno prijateljstvo je prijateljstvo med dobrimi ljudmi in ljudmi z enakimi vrlinami. Živeti dobro življenje v dobro prijateljev, pa je vrhunec prijateljstva« Aristotel.

   Sirah 6,17: Kdor se boji Gospoda, sklepa pravo prijateljstvo, kakršen je sam, takšen bo tudi njegov bližnji.

   Addendum:
   In za sklep še nekaj lepih in spodbudnih misli, da bidi naša srca vesela, polna upanja in pripravljena imeti rad:
   1) Ne pozabite objeti tistih, ki so poleg vas, saj je to edino imetje, ki ga lahko date s svojim srcem in vas nič ne stane.
   2) Ne pozabite reči “rad/a te imam” vašim domačim, prijateljem, partnerjem in vašim ljubljenim, če prihaja globoko iz srca.
   3) Ne pozabite se držati za roke s svojimi najdražjimi in prijatelji ter ceniti trenutkov, ko smo skupaj, ker nekega dne te osebe in/ali teh oseb ne bo več z vami.
   4) Vzemite si čas za ljubezen, vzemite si čas za pogovor, in vzemite si čas, da delite svoje dragocene misli z drugimi ter delajte dobro in pomagajte po svojih močeh.
   4) Smejte se pogosto, dolgo in iskreno ter naredite veselje tudi drugim. Smejte se, dokler ne izgubite diha. Solze se dogajajo. Vsi bodimo veseli in dobre volje ter hvaležni Bogu za vsak trenutek življenja.
   5) Vztrajate in preživite ter bodite stanovitni v molitvi in prošnjah k Bogu. Povejte ljudem, ki jih imate radi, da jih imate radi ob vsaki priložnosti, ker se življenje ne meri z številom vdihov, ki jih dihamo, pač pa s trenutki, ki nam jemljejo dih.”
   6) In zaupajte v Boga Odrešenika, ki nam je dal Vse, kar rabimo. Molite in prosite ga, ko vam je hudo ali ko morate premisliti in sprejeti pomembne odločitve v Življenju. Zaupajte Bogu in Nanj prenesite vse Težave in Skrbi, da se z Božjo Pomočjo Vse spet Uredi!

   Dopolnitev že objavljenega razširjenega dopolnjenega prispevka, ameriški komik George Carlin, lastni doprinos et altro.

   Sirah 25,12: Strah Gospodov je začetek ljubezni do njega, zaupanje pa je začetek združevanja z njim.

   Odgovori
5. Miro says:

   5. novembra, 2021 at 13:40

   KRIŽ JE SVETNIKOM KAKOR ZAKRAMENT; POD NEVIDNIM ZNAMENJEM KRIŽA PREJME TISTI, KI GA PRAVILNO NOSI, NEVIDNO NOTRANJO MILOST (Anton Strle)

   – V nekaterih verstvih človek bolj išče Boga; v krščanskem razodetju pa najprej Bog išče človeka in ga iz globine srca ljubi.

   – Križ je svetnikom kakor zakrament; pod nevidnim znamenjem križa prejme tisti, ki ga pravilno nosi, nevidno notranjo milost.

   – Učlovečenje pomeni, da se neskončni Bog napoti v meje končnega, večni Bog v človeško časovnost, Božje bogastvo v našo človeško revščino in uboštvo.

   – Preblažena Devica brez besed uči tudi nas, da moramo hoditi po poti izpolnjevanja božje volje v tihoti in molku, če to Bog hoče – samo tako bomo tudi mi mogli dajati svetu Kristusa.

   – Če človek stoji nasproti večnosti, stori to, kar je resnično potrebno. Samo Bog je potreben!

   Misli Antona Strleta, izbor iz Ognjišča

   Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

   Odgovori
   • Miro says:

     5. novembra, 2021 at 13:42

     MOLIMO TE KRISTUS IN TE HVALIMO, KER SI SI SVOJIM KRIŽEM SVET ODREŠIL!

     Odgovori
   • Janez says:

     5. novembra, 2021 at 14:11

     Jeremija 17,7: Blagoslovljen mož, ki zaupa v GOSPODA in je GOSPOD njegovo zaupanje.

     Odgovori
     • Miro says:

       5. novembra, 2021 at 17:09

       Hvala za svetopisemsko dopolnitev. Vse dobro v Gospodu!

       Odgovori
6. Janez says:

   5. novembra, 2021 at 13:05

   ČLOVEŠKA PRAVIČNOST NI TUDI BOŽJA PRAVIČNOST

   Brez Tebe ne morem živeti in pošteno delati Bog moje pravičnosti in dobrote!
   Ti me ljubiš in me vodiš po svoji poti Odrešenja,
   da ne zaidem na stranpoti neresnice, nepoštenosti in greha.
   Bog, vnaprej si mi dal in povedal vse Božje zakone, postave in Evangelij,
   da dobro vem, kaj smem in česa ne smem storiti, reči ali misliti,
   da bom pravično ter pošteno živel in delal vse, kar je v veselje v Tvojih Očeh.
   Ko ljudje mislimo, sodimo, živimo in ravnamo po Božjih postavah v nas,
   tedaj zajemamo sad pravičnosti iz Tvoje Narave v nas in iz Tvojega Življenja, ki je popolno.
   Vsa presoja pravičnosti, ki izhaja iz človeških pravil in postav ni popolna,
   ker smo mi ljudje grešni in nepopolni in ne zasledujemo vedno resnice.
   Zato se moramo ljudje naučiti živeti in delati po Božjem Duhu
   in tudi biti vodeni po Božjem Duhu tako,
   da bomo pravični in delali tisto, kar je resnično in prav v Božjih Očeh.
   Tedaj ne bo krivic, neresnic, nepoštenih presoj in sodb ljudi
   na sodiščih, v službah, v podjetjih, v raznih ustanovah in drugod,
   tedaj bo med nami Resnica in Pravica,
   ki je Jezus naš Gospod.
   Zato človek potrebuje Boga, njegov blagoslov in vodstvo, sam ne zmore storiti nič.
   Kajti kar je prav v človeških očeh ni prav tudi v Božjih Očeh.
   Preveč je tistih opeharjenih in razočaranih, ki iščejo zaman pravico pri ljudeh,
   ki je ne zmorejo dati, saj smo vsi preveč kratkovidni, grešni in nepopolni ter
   zaradi lastnih koristi dostikrat tudi neresnicoljubni in nepošteni farizeji.
   Bog v njihovih srcih ni videl dobrote in pravičnosti,
   čeprav so farizeji dobro poznali vse preroke in postave.
   Vendar niso vsi taki licemerci: so tudi dobri, pošteni in pravični verni ljudje,
   ki so vodeni po Duhu in živijo po Duhu
   in delajo v strahu Božjem tisto, kar je prav v Božjih Očeh.
   To so vsebinsko v življenju in v srcu verni, dobri ljudje,
   pošteni in pravični in delajo vse v večjo Božjo Čast in Slavo ter so dobri in usmiljeni do ljudi.
   To so oni, ki resnično spolnjujejo Božjo Voljo in ki vedo, kaj je Ljubezen, Božji Mir in Pravičnost,
   ker vse to izpričujejo z Vero, molitvijo, pokoro, delom, služenjem ubogim in svojim življenjem.
   Zato bom ponižen in skromen, molil bom in delal, ne bom sodil in pametoval,
   ker vse kar se zgodi je Božja Volja.
   Vem, da boš slišal in uslišal naše goreče prošnje in molitve Gospod in nam pomagal,
   da boš od nas odvzel nevarnost širjenja koronavirusa in nas rešil obolevanja in bolezni.
   Tvoja Volja in ne naša človeška volja naj se zgodi naš Oče in naš Ljubeči in Usmiljeni Bog! Amen.

   Janez AKA Dichter Hansi

   Psalm 19,15: Naj ti bodo v veselje izreki mojih ust, premišljanje mojega srca pred tvojim obličjem, GOSPOD, moja skala, moj rešitelj.

   Addendum 1:
   Za duhovno rast je pomembno, da vidimo sami sebe v pravem odnosu z Bogom po veri v Jezusa Kristusa. Vera je poleg Božje Pravičnosti Božji dar. Če se kadarkoli počutimo slabo in se sprašujemo, ali je Jezus jezen na nas, izgubimo moč, da bi nadaljevali pot, ki nam jo je pripravil. Mi smo močnejši od hudiča, ker verjamemo Jezusu, vendar se moramo postaviti pred Bogom oblečeni v oblekah pravičnosti in ne v capah krivde in obsodbe. Vztrajati moramo na Poti k Njemu. V šestem poglavju Efežanom Biblija pravi, da moramo obleči pravičnost kakor svoj oklep. Vojakom oklep varuje srce. Kaj v resnici verjamemo o sebi? Ali lahko verjamemo, da imate pravi odnos z Bogom!?. Da lahko, če se ozremo na Gospodova dela, ki jih je napravil za nas vse, in ne na svoje napake, ki smo jih kot nepopolni in grešni ljudje storili. Napravili bomo grehe in napake, in ko jih bomo, se moramo tudi pokesati, prositi za milost Boga in si pridobiti Božje odpuščanje. To je edina možnost, da lahko verni ljudje hodimo v pravičnosti in delamo, kar je prav v Božjih Očeh. Ni naša pravičnost, da ljudje sami s svojimi močmi lahko hodimo v pravičnosti na Zemlji, saj je kakor oblečena umazana cunja, vendar lahko in moramo hoditi v Božji pravičnosti po veri v Jezusa Kristus v svečani obleki. Ta čudovita drža, ki jo lahko imamo v sebi, je del novega življenja vernika v Jezusa. Človek si namreč nepravilno postavi svoje postave pravičnosti po svoji meri in pravilih, ki pa niso pravilna v Božjih Očeh. Zato se moramo truditi, da molimo in živimo po Božjih Postavah in spolnjujemo Njegovo Voljo in ne Svoje Človeške Volje. Sad Božje pravičnosti: Božja beseda je popolnoma jasna, da Bog od nas ne pričakuje naše pravičnosti. Ljudje je v Božjih očeh nimamo in do nje sami ne moremo priti, ne glede na to, kako iskreno in goreče se trudimo, ker smo grešni in nepopolni. Božji Duh nas vodi in vzgaja, da živimo (mislimo, govorimo, delamo, molimo, pomagamo, služimo in ravnamo) v skladu z Božjo pravičnostjo, ki je v nas. Šele ko se Ljudje odločamo po Božji naravi v nas, rojevamo sad Njegovega življenja v nas – torej sad Božje pravičnosti.

   Vir: Joyce Meyer: Nov način Življenja, Exodus Maribor.

   »Zato, ker imate malo vere,« jim je dejal. »Resnično, povem vam: Če bi imeli vero kakor gorčično zrno, bi rekli tej gori: ›Prestavi se od tod tja!‹, in se bo prestavila in nič vam ne bo nemogoče.« Matej 17,20

   Vsi bi radi spremenili svet, nihče pa ne bi rad spremenil samega sebe.
   Lev Nikolajevič Tolstoj.

   Verjamem v Sonce, tudi kadar ne sije na nas.
   Verjamem v Ljubezen tudi kadar je ne občutim.
   In Verjamem v Boga tudi kadar molči.

    
   Addendum 2:
   Dragi naš Ljubeči in Usmiljeni Nebeški Bog, pišem Ti in Te prosim da nam prisluhneš in nam Pomagaš! Ogroža nas koronavirus in veliko ljudi je zbolelo pri nas in v svetu, kjer je umrlo veliko zdravnikov, duhovnikov in tudi drugih obolelih ljudi. Ljudje so trenutno doma na čakanju in mnogi so brezposelni, brez dohodka in ne vedo, kdaj se bodo spet odprla podjetja in zagnala proizvodnja ter kako bodo našli službo in imeli denar zua preživetje. Brez dohodka družine in ljudje težko živijo. Otroci so spet v šoli, lahko pa se spet zgodi, da bodo imeli šolo preko računalnške poveztave Zoom, kjer se ne bodo toliko naučili. Veliko zdravstvenega osebja je izčrpanih in delajo preko svojih zmožnosti in je zbolelo. Bolnice in zudravstveni delavci delajo na meji svojih zumogljivosti!. V domovih za starejše je veliko obolelih in nekateri starostniki so umrli, ker jih niso premestili na zdravljenje v bolnice. Zmanjkuje prostora v bolnicah in zdravstvenega osebja! Ljudje smo utrujeni od življenja v karanteni in želimo, da bi nam naš Usmiljenim in Ljubeči Bog odrešil vseh težkoč in preizkušenj, ki nas pestijo ter odvzel od nas nevarnost koronavirusa, saj strokovnjaki še niuso odkrili v laboratorijih cepiva in zdravil proti koronavirusu. Ko se končuje delovni dan smo dostikrat nemirni, utrujeni in nas pogosto bremenijo vse misli in skrbi, ki so se zgodile čez dan. Težko je v miru zaspati in skleniti dan, zato molimo in prosimo ponižno Boga za odrešitev in Pomoč. Ker ne moremo kar tako opustiti možganske aktivnosti, nas to pripelje celo do nezmožnosti spanja. Ko nas doleti taka situacija, je najbolje, da se izročimo v Božje roke in prejeli bomo Tolažbo in Njegov Mir ter Božjo Ljubezen. Eden od načinov za to je molitev in prošnje k Bogu ter molitev Rožnega Venca in psalmov in Litanije k Materi Božji in Svetemu Jožefu. Psalmist se v spodnjem psalmu Bogu zahvaljuje za blagoslove, ki jih je prejel, in se zanaša Nanj, vedoč, da je pri njem varen. To je eden od najpomembnejših ključev za iskanje miru v našem življenju. Če ne moremo zaupati Bogu in njegovemu načrtu za naše življenje, nikoli ne bomo živeli resnično v miru. Zaupajmo Bogu, molimo in prosimo k Njemu in z Vero v Njega nas bo uslišal. Prosimo Boga za Ljubezen in Božji Mir, da se v Njem Umiri naše srce. Pridi k Nas Gospod in se nas Usmili. Prosim Pomagaj nam in nas odreši vseh Težkoč in preizkušenj, ki Živiš in Kraljuješ Vekomaj!
   Amen. Janez

   Kadar te kličem, mi odgovori, Bog moje pravičnosti !
   V stiski si mi odprl širjave,
   izkaži mi milost, usliši mojo molitev.
   Mnogi pravijo: “Kdo nam bo dal videti dobro ?”
   Dvigni, Gospod, nad nami svetlobo svojega obličja !
   Dal si več veselja v moje srce
   kakor v času, ko je obilje njihovega žita in vina.
   V miru bom hkrati legel in spal,
   saj ti sam, Gospod, me pustiš varno prebivati.
   (Ps 4,2.7¬–9)

   Spokorimo se ponižno in molimo ter prosim o Boga Milosti in Usmiljenja, da pride k Nam in Nam Pomaga! Brez Njegovega Usmiljenja ne moremo s človeškimi močmi nič storiti. Z Vero v Dobrega in Usdmiljenega Boga pa lahko čudežno naredimo Vse!

   Odgovori
   • Miro says:

     5. novembra, 2021 at 13:57

     POTREBNE MILOSTI ZA ŽIVLJENJE V MOČI SVETEGA DUHA ČRPAJMO IZ STUDENCEV BOŽJEGA USMILJENJA!

     BOŽJE USMILJENJE, KI IZVIRAŠ IZ JEZUSOVEGA PRESVETEGA SRCA, ZAUPAMO VATE!
     BOŽJE USMILJENJE, NAVZOVČE V POSTAVITVI IN DELITVI SVETIH ZAKRAMENTOV, ZAUPAMO VATE!
     BOŽJE USMILJENJE, KI VEDNO IN POVSOD SPREMLJAŠ VSE LJUDI, ZAUPAMO VATE!

     Poleg Svetega pisma berimo in premišljujmo tudi Dnevnik sv. Favstine. In tudi živimo v moči Božjega usmiljenja. Pridi, Sveti Duh!

     Naj Usmiljeni Jezus na priprošnjo Preblažene Device Marije obilno blagoslovi vse obiskovalce te spletne strani in nas vse opogumi z močnim zaupanjem v brezmejno Božje usmiljenje!

     http://www.sticna.com/Dnevnik_Svete_Favstine_Kowalske.pdf

     Odgovori
   • Janez says:

     5. novembra, 2021 at 14:14

     VSAK DAN SE PRERODIM KOT NOV ČLOVEK IN KRISTJAN (pater Phil Bosmans)
     Prerojen si, če se čudiš,
     ker se vsako jutro prebudi nov dan;
     če si srečen, ker tvoje oči vidijo,
     tvoje roke čutijo,
     ker bije tvoje srce.
     Prerojen si, če se veseliš, da živiš,
     če brez predsodkov gledaš na ljudi,
     če znaš občudovati cvetje na poti svojega življenja.
     Oči so mi dane za svetlobo,
     za pomladno zelenje in belino snega,
     za sivino oblakov in modrino neba,
     za bleščavo sonca podnevi,
     za utripanje zvezd ponoči
     in za neverjetni čudež,
     da okoli mene živi toliko čudovitih ljudi.
     Usta so mi od Boga dana za besede,
     za prijazne besede, na katere čaka nekdo, ki trpi.
     Moja usta so mi dana za poljube,
     moje roke za delo, pomoč in nežnost,
     moje noge za pot do bližnjega,
     do tistih, ki živijo v hladu in osamljenosti.
     In moje srce je dano za Ljubezen do Tebe Človek.
     Človek rad Te imam. Amen.

     Pater Phil Bosmans.

     Phil Bosmans, belgijski duhovnik, pesnik in dobrotnik pomoči potrebnim. Je bil ustanovitej Zveze brez imena (Bund ohne Namen), ki tudi po njegovi smrti leta 2012, v mnogih deželah deluje za večjo človečnost, tudi na socialnem področju. Besedila pesmi so vzpodbuda za srce, drobni prinašalci veselja do življenja za verne in neverne ljudi.

     Ps 33,22: Tvoja dobrota, GOSPOD, naj bo nad nami, kakor smo upali vate.

     Odgovori
7. Miro says:

   5. novembra, 2021 at 10:50

   SPET BO PRIŠEL V SLAVI

   KRISTUS ŽE KRALJUJE PO CERKVI … IN ČAKA DA MU BO VSE PODVRŽENO

   Molimo:
   Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
   vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
   Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
   prenovil boš obličje zemlje.

   Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
   razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
   bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
   vselej radi sprejemali njegove spodbude.
   Po Kristusu našem Gospodu. Amen

   Poglobimo se v naslednje besedilo KKC:

   671 Kristusovo kraljestvo, ki je že navzoče v njegovi Cerkvi, vendarle še ni dokončano “z močjo in veliko slavo” (Lk 21,27; prim. Mt 25,31) s prihodom Kralja na zemljo. To kraljestvo še napadajo hudobne moči (prim. 2 Tes 2,7), čeprav jih je v korenini že premagala Kristusova velika noč. Dokler mu ne bo vse podvrženo (prim. 1 Kor 15,28), “dokler ne bo novih nebes in nove zemlje, kjer prebiva pravičnost, nosi potujoča Cerkev v svojih zakramentih in ustanovah, ki spadajo v sedanji vek, podobo tega sveta, ki prejde. Saj sama živi med stvarstvom, ki vse dotlej zdihuje v porodnih bolečinah in pričakuje razodetja božjih otrok” (C 48). Zato kristjani molijo, predvsem v evharistiji (prim. 1 Kor 11,26), da bi pospešili Kristusovo vrnitev (prim. 2 Pt 3,112), rekoč: “Pridi, Gospod” (1 Kor 16,22; Raz 22,17.20).

   Več o tem na:
   http://www.marija.si/gradivo/kkc/i-spet-bo-prisel-v-slavi/

   Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

   Odgovori
8. Miro says:

   5. novembra, 2021 at 9:11

   BOŽJA BESEDA NAM GOVORI O VERI IN ZAUPANJU

   »S SVOJIMI KRILI TE POKRIJE,
   POD NJEGOVE PERUTI SE ZATEČEŠ;
   ŠČIT IN OKLEP STA NJEGOVA ZVESTOBA.
   NE BOŠ SE BAL NOČNE STRAHOTE,
   NE PUŠČICE, KI LETI PODNEVI,
   TUDI NE KUGE, KI HODI V TEMI,
   NE ŽELA, KI PUSTOŠI OPOLDNE.«
   (Ps 91,4-6)

   Molimo: Slava tebi, Jezus, ti si naše Pribežališče. Ti si dober,
   utrdba ob dnevu stiske; poznaš tiste, ki se zatekajo k Tebi.
   Ljubim te, Gospod moja moč. (po Svetem pismu)

   Božje usmiljenje, upanje tistim, ki obupavajo, zaupamo vate!

   Odgovori
9. Hvala says:

   5. novembra, 2021 at 8:07

   ZAKAJ JE SAMOPOMILOVANJE SMRTNONOSEN STRUP IN 3 ZDRAVILA ZANJ
   :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
   SAMOPOMILOVANJE JE DALEČ NAJBOLJ ŠKODLJIVO NEKEMIČNO MAMILO: OD NJEGA SMO ODVISNI, DA NAM TRENUTNO ZADOVOLJSTVO IN ŽRTEV LOČI OD STVARNOSTI.

   https://si.aleteia.org/2020/06/10/zakaj-je-samopomilovanje-smrtonosen-strup-in-3-zdravila-zanj/
   :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

   Odgovori
10. Hvala says:

    5. novembra, 2021 at 7:31

    VPRAŠANJE, KI BI GA MORALI ZASTAVITI TISTEMU, KI TRPI

    DELITI TRPLJENJE

    SPODBUJATI NEKOGA, KI ZBOLI ZA RAKOM NAJ SE BORI IN NAJ NE OBUPA NI VEDNO DOBRA IDEJA

    BOLEZEN, ŽALOVANJE IN TRPLJENJE NISO VOJNE, KI BI JIH DOBILI

    ZAKAJ UPORABLJAMO VOJAŠKO IZRAZOSLOVJE, KO GOVORIMO O PREMAGOVANJU BOLEZNI, NA PRIMER DOBILA JE BITKO Z RAKOM?

    ZAKAJ BI SE TEMU MORALI IZOGIBATI?

    Bolezen, žalovanje in trpljenje niso vojne, ki bi jih dobili
    Zakaj uporabljamo vojaško izrazoslovje, ko govorimo o premagovanju bolezni, na primer dobila je bitko z rakom?

    Zakaj bi se temu morali izogibati?

    S takšnimi izrazi namreč namigujemo, da lahko tisti, ki imajo močno osebnost in odločnost, zmagajo. Ampak to ni takšne vrste vojna ali boj. Nisi bolj kreposten, če preživiš raka, in ne šibek, če ga ne.

    Odzivanje na tragedije in odzivanje na trpljenje
    Ljudje se različno odzivamo na tragedije, ki se dogajajo. Poglejmo, kaj se dogaja na spletu, ko se razširi neka slaba novica. Nekateri molijo, izrazijo sožalje in vprašajo, kako lahko pomagajo. Na drugi strani pa imamo ljudi, ki namesto tega raje govorijo o tem, kaj je krivo, da je do te tragedije prišlo, in kaj bi lahko storili, da bi se temu izognili.

    Podobno se ljudje odzivajo tudi ob diagnozah, kot je na primer rak. Spodbujati nekoga, naj se bori in da naj ne obupa, ni nujno dobra ideja. Nas lahko trdna volja res reši pred boleznijo? Nam je sicer lažje, če to verjamemo, pa je lažje tudi tistemu, ki trpi, tistemu, ki je zbolel?

    Naš strah je nekaj povsem normalnega. Vemo, da se slabe stvari dogajajo dobrim ljudem, da pridejo brez opozorila, brez odlašanja in da ne bi mogli narediti ničesar, da bi to preprečili. Vendar če bi v to resnično verjeli, potem bi bili najverjetneje preveč paralizirani zaradi strahu in si ne bi niti iz hiše upali. Zato se raje prepričujemo, da se nam to ne bo zgodilo, ker bomo stvari delali drugače in se bomo bolj bojevali.

    Deliti trpljenje
    To, da zavračamo možnost lastnega trpljenja, je povsem logičen odziv na trpljenje. Težava je le, da s tem, ko zavračamo možnost, da bi tudi sami trpeli, zavračamo tistega, ki trpi. Da bi lahko sprejeli tistega, ki trpi, pomeni, da prevzamemo, delimo njegovo trpljenje.

    Namesto da bi poskušali spodbujati tiste, ki trpijo, pa naj bo to zaradi bolezni, žalovanja ali katerekoli druge oblike trpljenja, bi morali poskusiti najti način, kako trpeti z njimi. “Kako lahko pomagam?” je eno izmed primernih vprašanj, ki ga lahko zastavimo, ali še bolje: “Kako ti lahko pomagam to prenašati? Kako naj ti pokažem, da ne trpiš sam?”

    Odzvati se tako na trpljenje drugega je seveda veliko težje od naših običajnih odzivov, a je veliko boljše in tudi bolj humano.

    https://si.aleteia.org/2018/03/09/vprasanje-ki-bi-ga-morali-zastaviti-tistemu-ki-trpi/

    ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    Ja, res je. Ob raznih izbruhih bolezni ali raznovrstnega trpljenja nekoga dodajamo razne svoje komentarje. Komentar in govori vsakega posameznika so različni, zopet ponavljam so različni, ker smo mi ustvarjeni UNIKATI. POSTAVITI BI SE MORALI V VLOGO TISTEGA , KI TRPI IN GA VPRAŠATI KAKO TI POMAGAM PRENAŠATI TRPLJENJE, KAJ JAZ LAHKO STORIM ZATE.

    S svojimi neumesnimi komentarji, čeprav mislimo, da so dobri in zaželeni nekomu lahko še povečamo trpljenje.

    Vsak je drugačen in vsak tudi drugače SPREJEMA TRPLJENJE, ŽALOST.

    Res je, da ČLOVEK, KI ZAUPA V BOGA, BO DRUGAČE GLEDAL IN PREŽIVLJAL TRPLJENJE KOT TISTI, KI NE VERUJE. Razlika je ogromna. Lahko vprašate tudi zdravnike, če mi ne verjamete.

    JEZUS DELI MILOSTI. Pri molitvi KRIŽEVEGA POTA ga prosimo za milost, naj nas OSVOBODI VEZI BRIDKOSTI, to se pravi žalosti.

    Da se vsi ljudje izogibamo trpljenja je normalna reakcija . Razlika v sprejemanju in prenašanju trpljenja pa je velika. Če imaš močno vez z JEZUSOM, se boš v svojem trpljenju spomnil NJEGOVEGA TRPLJENJA IN MU DAROVAL SVOJE TRPLJENJE K NJEGOVEMU.

    Vsak človek gleda drugače na ta svet in dogajanja in trpljenje, zamisliti se moramo, da je na svetu vse minljivo, TUKAJ SMO DEJANSKO TRENUTEK, ŠE TRENUTEK NE PROTI CELI VEČNOSTI.

    Odgovori