Članki za dušo

Tu se dodaja članke, ki so povzeti po drugih internetnih straneh. Prosim, da se navedejo viri kje je bilo povzeto.

This entry was posted in Domov. Bookmark the permalink.

15.036 Responses to Članki za dušo

  1. Miro says:

    BOŽJA BESEDA NAM GOVORI O VESELJU

    »DAL SI VEČ VESELJA V MOJE SRCE
    KAKOR V ČASU, KO JE OBILJE
    NJIHOVEGA ŽITA IN VINA.«
    (Ps 4,8)

    Naj srce vzklika: Slava tebi, Jezus, ti si naše Veselje!
    Tvoje veselje je naša moč. Moje srce se raduje zaradi
    tvoje pomoči. Naj se radujejo, naj se veselijo v tebi vsi,
    ki te iščejo. (po Svetem pismu)

    Božje usmiljenje, ti veselje in neizmerna radost vseh svetih,
    zaupamo vate!

  2. Hvala says:

    DRAGI SVETNIKI, KAKŠNA SO NBESA?

    Tisti, ki vedo, opisujejo radost, ki nas čaka po smrti.
    Včeraj smo obhajali praznik vseh svetih, danes pa se spominjamo naših vernih rajnih, katerih duše še čakajo v vicah. Morda je to pravi trenutek, da si ogledamo, kaj nas čaka po smrti. V duhu upanja polnega pogleda proti nebesom so na spletni strani
    Aleteia
    predstavili deset podob nebes po besedah svetnikov, ki so imeli srečo, da so jih izkusili iz »prve roke«, pred ali po smrti, in so o tem tudi pisali.

    Sv. Favstina je obsežno pisala o svojem duhovnem potovanju tako v nebesa kot v pekel v dnevnikih, ki jih je Cerkev priznala kot razodetja. Po tem, ko so Favstino razburila njena videnja pekla, ji je bila dana molitev o Božjem usmiljenju, ki jo je svetu darovala kot orožje v vojni za reševanje duš. Žal pa so bile manj pozornosti deležne njene podobe nebes, o katerih je zapisala:

    »Danes sem bila v nebesih, v duhu, in videla sem nepredstavljivo lepoto in srečo, ki nas čakata po smrti. Videla sem, kako vsa bitja nenehno častijo in slavijo Gospoda. Videla sem, kako velika je sreča v Gospodu, ki se širi na vsa bitja in jih osrečuje; in vsa čast in slava, ki izvirata iz te sreče, se vračata k svojem izviru; in vstopijo v Božje globine, premišljujejo o notranjem življenju Boga, Očeta, Sina in Svetega Duha, ki ga ne bodo nikoli razumela ali dognala. Ta izvir sreče se v svojem bistvu ne spreminja, toda vedno je nov in iz njega prekipeva sreča za vsa bitja.«

    Sv. Alfonz Marija Liguori je pripovedoval zgodbo, ki mu jo je povedal predstojnik jezuitskega reda, o nekem drugem predstojniku, ki se mu je prikazal po smrti in mu podrobno opisal, kakšno »obravnavo« lahko različni ljudje pričakujejo v nebesih. Po besedah pokojnega predstojnika nebesa niso enaka za vse, ki vanje vstopijo, vendar so vsi, ki pridejo v nebesa, enako zadovoljni:

    »Zdaj, ko sem v nebesih, je Filip II., španski kralj, prav tako v nebesih. Vsi uživamo večno plačilo raja, toda to plačilo se med nami zelo razlikuje. Moja sreča je dosti večja od njegove, kajti zdaj ni tako kot na zemlji, ko je bil on kraljevega rodu, jaz pa podložnik. Tako daleč narazen sva si bila kot zemlja in nebo, zdaj pa je ravno obratno: toliko manj pomemben, kot sem bil v primerjavi s kraljem na zemlji, toliko pomembnejši od njega sem v nebesih. Toda oba sva srečna in najini srci sta povsem zadovoljeni.«

    Sv. papež Gregor Veliki je govoril o nadnaravni edinosti med vsem občestvom svetih v nebesih in o njihovem na videz neskončnem znanju: »Poleg vsega so svetniki v nebesih deležni še čudovitejše milosti: kajti ne poznajo le tistih, ki so jih poznali na tem svetu, ampak tudi tiste, ki jih prej niso še nikoli videli, in z njimi se pogovarjajo tako domače, kot da so se poznali že v preteklosti: ko bodo torej na tem kraju večne blaženosti zagledali očake, jih bodo spoznali tudi na videz, saj so jih vedno poznali v svojem življenju in pogovorih. Kajti na tem kraju jih bodo zagotovo videli, z nepopisno jasnostjo, ki je enaka vsem, ki zrejo Boga, kajti česa bi lahko ne poznali, če poznajo Njega, ki pozna vse stvari?«

    Tudi nekateri drugi svetniki so predstavljali prav tako radostne podobe in opise nebes:

    Sv. Avguštin: »Tam bo blagovest v nas tako zasidrana, da ne bomo imeli drugih želja, kot da za vekomaj ostanemo na tem kraju.«

    Sv. Filip Neri: »Če bi le prišli v nebesa, kako sladko in preprosto bo, ko bomo z angeli in svetniki neprestano peli Sveti, sveti, sveti.«

    Sv. Anzelm iz Canterburyja: »Nihče ne bo imel druge želje v nebesih kot tega, kar je Božja volja; in želja enega bo želja vseh; in želja vseh in vsakega posebej bo tudi Božja volja.«

    Sv. Janez Vianej: »O, predragi moji župljani, prizadevajmo si, da pridemo v nebesa! Tam bomo videli Boga. Kako srečni bomo! Če se župnija spreobrne, bomo tja odšli v procesiji z domačim župnikom na čelu … Moranmo priti v nebesa!«

    Sv. Bernardka Lurška: »Moja krona v nebesih bo sijala v nedolžnosti in njeni cvetovi bodo žareli v soncu. Žrtve so rože, ki sta jih izbrala Jezus in Marija.«

    Sv. Tomaž More: »Na zemlji je ni bolečine, ki je nebesa ne bi mogla ozdraviti.«

    Nebesa so čudovit kraj in vsi bi si morali prizadevati, da dospemo do tja. Morda najbolj spodbudne besede prihajajo iz ust sv. Terezije Deteta Jezusa, »male Terezike«, ki je dejala, da so nebesa sicer čudovita, vendar si Bog dosti bolj želi navzočnosti svojih otrok: »Naš Gospod ne prihaja iz nebes vsak dan, da bi ležal v zlatem ciboriju. Prihaja zato, da bi našel druga nebesa, ki so mu neprimerno ljubša – nebesa naših duš, ustvarjena po njegovi podobi, živi templji Presvete Trojice.

    https://www.druzina.si/clanek/dragi-svetniki-kaksna-so-nebesa

  3. Hvala says:

    BL. ANGELA FOLINSKA
    ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
    Radi beremo o svetnikih in njihovih priporočilih o življenju, saj so oni že prehodili pot. Svetniki so bili navadni ljudje, grešili so kot vsi grešimo, vendar ZAKAJ SO HODILI PO POTI SVETOSTI? ZATO, KER SO BOGU DOVOLILI, DA JIH JE PREČČIŠČEVAL SKOZI TRPLJENJE, DOVOLILI DA NAREDI Z NJIMI PO SVOJI VOLJI, SPOLNJEVALI SO VOLJO BOGA, NE SVOJO. TO PA JE RAZLIKA.

    KAJ JE REKLA BL, ANGELA?

    »Ko sem se obrnila na pot pokore,« je pripovedovala svojemu duhovnemu voditelju, ki je to zapisal, »sem napravila osemnajst duhovnih korakov.« Potem te korake po vrsti našteva. Prvi je bil ta, da se je začela silno bati pogubljenja v peklu. Drugi, da je opravila iskreno spoved; tretji, da je stanovitno opravljala naloženo pokoro. Na naslednjih korakih je namesto strahu pred peklom čutila žalost, da je s svojim grešnim življenjem večala Kristusovo trpljenje in teptala Božjo ljubezen. Ponudila se je Jezusu, naj ji pošlje trpljenje, da bo tako z njim sodelovala pri odreševanju sveta. Voljno je sprejemala vse žrtve, žalitve in ponižanja. Kot Božjo voljo je sprejela tudi izgubo vseh domačih: najprej ji je umrla mati, potem mož in za njim še vsi otroci. Na poti za Kristusom je zdaj nista ovirali ne družba ne družina. Poslej je hotela živeti v popolni revščini po zgledu sv. Frančiška. Prodala je svoje posestvo in vse imetje in izkupiček razdelila revežem, sama pa je vstopila v tretji red sv. Frančiška.

    Njena odpoved je bila nagrajena s skrivnostnimi razodetji. Imela je prikazni in je smela večkrat biti v Božji bližini, v svojem zunanjem življenju pa je vedno trpela. Največ navdihov je Angela sprejemala med mašno daritvijo. Bog ji je dal z gotovostjo čutiti, da je vsa obdana z njegovo ljubeznijo. To ji je dajalo moč, da je zvesto vztrajala tudi tisti dve leti, ko je morala prestajati strašno duševno mučeništvo, ker je imela občutek, da jo je Bog popolnoma zapustil. Potem se je tema razpršila in Angela se je znašla v veselju in blaženosti “na nedoumljiv način čisto v Bogu”. Njeno življenje je bilo popolnoma spremenjeno. Verodostojne priče so potrdile, da dvanajst let ni zaužila nobene jedi razen svete evharistije.

    Ko se ji je bližala smrt, so bili ob njeni postelji zbrani mnogi duhovni otroci. Bila je mirna in vesela. Zvečer 4. januarja 1309 je prejela zakramente za umirajoče, okoli polnoči pa je za vedno zatisnila oči. Pokopali so jo v frančiškanski cerkvi v Folignu. Ta je kmalu postala kraj njenega češčenja, ki ga je potrdilo več papežev. Papež Klemen XI. ji je leta 1701 dal naslov blažena.

    Bog je dal sv. Angeli z gotovostjo čutiti, da je vsa obdana z njegovo ljubeznijo. To ji je dajalo moč, da je zvesto vztrajala tudi tisti dve leti, ko je morala prestajati strašno duševno mučeništvo, ker je imela občutek, da jo je Bog popolnoma zapustil. Potem se je tema razpršila in Angela se je znašla v veselju in blaženosti “na nedoumljiv način čisto v Bogu”.

    https://revija.ognjisce.si/svetnik-za-vsak-dan/109-bl-angela-folinjska

  4. Miro says:

    PRED SVETIM KRIŽEM SE ČLOVEK LAHKO ZAPRE IN PREKLINJA SVETLOBO ALI PA SE ZGRUDI NA KOLENA (kardinal Franc Rode)

    – Marija je bila od prvega trenutka svojega življenja vsa prosojna in urejena, popolnoma odprta Bogu in človeku.

    – Kakor je Oče ostal zvest svojemu Sinu onkraj smrti in mu podaril vstajenje, tako nam v Jezusu zagotavlja svojo zvestobo v našem življenju na svetu.

    – Pred svetim križem se človek lahko zapre in preklinja svetlobo ali pa se zgrudi na kolena. Tedaj se mu odpre pot do prave veličine, pot do življenja, ki se razdaja v ljubezni.

    – Moč Svetega Duha v Mariji ni zadela na nobeno oviro. Bogu je pustila popolno svobodo. Prav zato je bila tudi sama popolnoma svobodna.

    – Tudi nasmeh nas vrača v otroštvo. V svetlobi nasmeha se izraža začudenje, da je vse milost, da nam je vse dano zastonj. Vsak nasmeh je tudi odpiranje drugemu.

    Misli kardinala Franca Rodeta, izbor iz Ognjišča

    Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!

  5. Hvala says:

    SMISEL TRPLJENJA
    …………………………………..

    NAJ BO TVOJ KRIŽ SODELOVANJE PRI ODREŠENJU TEBE IN BLJIŽNJIH
    ………………………………………………………………………………………………………………….

    Tema današnjega dne je vedno zelo jasna: trpljenje. Ko nas doleti, verjetno največkrat protestiramo: Zakaj ravno jaz? Ko je zares hudo, se sprašujemo: Čemu? Kakšen smisel ima trpljenje? Ob grozljivem trpljenju nedolžnih pogosto slišimo: Kako to, da Bog to dopušča! Drugi spet rečejo: Če bi Bog resnično obstajal, potem bi se to ne zgodilo. Verniki pa v najboljšem primeru najbrž rečemo: Trpljenje ostaja skrivnost. Bog ve čemu, mi tega ne razumemo.

    TRPLJENJE JE NAJPREJ ŠOLA LJUBEZNI
    ——————————————————
    Jezus pravi, da je največja ljubezen v tem, da kdo da svoje življenje za svoje prijatelje. Umreti za drugega, je višek trpljenja. Brez darovanja ni ljubezni. Zakaj se sprenevedamo, čemu trpljenje, saj je jasno: Če hočeš ljubiti, moraš trpeti. Ljubezni brez odpovedi, žrtve, umiranja, torej brez trpljenja, preprosto ni. Trpljenje je torej šola ljubezni!

    TRPLJENJE JE ŠOLA KROTKOSTI IN PONIŽNOSTI
    ————————————————————————-
    Jezus pravi: Učite se od mene, ker sem krotak in iz srca ponižen. Jezus pokaže pot do te krotkosti in ponižnosti. Sam sprejema nase križ zasramovanja in ponižanja. Čeprav bi se lahko izognil trpljenju, saj je imel božjo moč, v ponižnosti sprejme vse ponižanje in nosi križ. Zakaj? Da bi se tudi mi ne sprenevedali, čemu trpljenje. Brez sprejetega ponižanja, se ne bomo naučili ponižnosti, brez tihega prenašanja trpljenja, ne bomo postali krotki. A prav v ponižnosti in krotkosti je prostor za sočloveka. Trpljenje je torej šola krotkosti in ponižnosti, da bi lahko živeli v ljubezni z drugimi.

    TRPLJENJE JE ŠOLA SOČUTJA
    …………………………………………………
    Zakaj je Jezus premogel toliko sočutja do najbolj ubogih? Ker je ves čas sprejemal nase trpljenje: zavrženost ob rojstvu, skušnjave v puščavi, nerazumevanje in odrinjenost pri oznanjevanju, prezir in poniževanje na križu. Trpljenje, ki je sprejeto iz ljubezni do sočloveka, je šola sočutja, zato ga potrebujemo.

    TRPLJENJE JE CENA ODREŠENJA
    ……………………………………………………
    Jezus trpi, da nas, če se ga oklenemo, opere naših grehov, da uniči smrt, ki smo ji po grehu zapisani. Jezusovo trpljenje je cena za naše odrešenje. In zakaj naše trpljenje? Da zadostimo za svoje grehe in če nam uspe še kaj več, da s svojim trpljenjem sodelujemo pri Jezusovi žrtvi. Tako so veliki verniki, kot npr. Frančišek Asiški in Pater Pij nosili celo Kristusove rane in dopolnjevali s svojim trpljenjem Jezusovo žrtev.

    Ko tako pomislimo, si moramo priznati, da je naše ugankarstvo okrog iskanja smisla trpljenja predvsem izmikanje trpljenju samemu. Jezus je odgovoril na vprašanje čemu trpljenje! Vzemimo nase svoj križ in stopimo v šolo ljubezni, krotkosti in ponižnosti ter sočutja. Bodimo pogumni in s Kristusom brez upora sodelujmo pri odrešenju. Naj bo tvoj križ sodelovanje pri odrešenju tebe in bližnjih .

    http://arhiv.mirenski-grad.si/veliki-petek-smisel-trpljenja

    • Miro says:

      Gospa Hvala, ponovno hvala za predstavljene teme in poudarke o smislu trpljenja. Potrebno je veliko moliti, da bi mogli v veri sprejeti logiko Križa, s katerega na trpeče ljudi sije sonce odrešenja v Gospodovi moči. Trdno verujmo, da človekovo trpljenje dobi globok smisel le v prebridkem trpljenju našega Gospoda Jezusa Kristusa! Sadovi odrešenja rastejo samo na veličastnem drevesu svetega Križa! Nikoli jih ne bomo našli in dosegli na drugih “drevesih” lahkotnega krščanstva po naši meri (New Age), kjer gre za sebično iskanje udobja in ugodja – po liniji najmanjšega odpora, z “molitvijo”: Gospod, spolni mojo voljo! Prosimo Gospoda v molitvi, da bi mogli sprejemati in spolnjevati Božjo voljo. Pridi, Sveti Duh!

      Molimo Te Kristus in Te hvalimo, ker si si svojim križem svet odrešil!

  6. Hvala says:

    NAPUH JE NAŠ NAJVEČJI SOVRAŽNIK (Iz knjige Neal Lozano -OSVOBOJEN)
    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    Žal je NAPUH mogoče razkrinkati le z našimi napakami in zmotami. Zaradi trmastega napuha sem v življenju veliko prestal, pravi Neal Lozano. ČLOVEKA, KI GA BOG LJUBI, Z VESELJEM PREPUSTI TEŽKIM TRENUITKOM, VČASIH ZA DLJE ČASA, DA BI GA OZDRAVIL NAPUHA, ki ga Njegovi služabniki hočejo vzeti s seboj v bitko. Prepričan sem, da nas veliko bolj skrbijo posledice napuha kakor hudičev napad na naše življenje. Hudič mi ne MORE STORITI NIČESAR, KAR MU BOG NE DOPUSTI. Edina moč, ki jo ima hudič, je moč, ki mu jo damo ali smo mu dali. Vrata njegovemu vplivu sta s svojim grehom odprla že prva starša, pa tudi SAMI MU DAJEMO OBLAST S SVOJIMI GREHI.

    OSVOBODITEV SE ZGODI ZNOTRAJ ŠIRJENJA BOŽJEGA KRALJSESTVA

    TRPLENJE JE POT DO ZRELOSTI

    IZKORENINJENJE BOLEČIN JE EDEN OD MALIKOV NAŠEGA ZAHODNEGA SVETA (Neal Lozano , iz knjige Osvobojen)
    ——————————————————————————————————————————————————–

    Osvoboditev je veliko širša kakor zgolj ubranitev pred hudimi duhovi. Ko človek doživi močno izkušnjo Gospoda, ga hudič takoj napade, da bi spet padel. KO ČLOVEK SREČA GOSPODA, DOŽIVI POMEMBNO OZDRAVLJENJE, OSVOBODITEV ALI PA GLOBLJE SPREOBRNENJE.

    NIČ NENAVADNEGA NI, ČE POMISLI, DA SO NJEGOVE TEŽAVE PRETEKLOST. ČE ZRELEJŠI VERNIKI TEDAJ NE PRISKOČIJO NA POMOČ, LAHKO ČLOVEK DOŽIVI VELIKO RAZOČARANJE.
    …………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………
    Pri branju takšne knjige lahko pomisli, da je našel vse potrebne odgovore, da zdaj ve, kaj potrebuje, in mu bo tokrat uspelo.
    Radi iščemo RECEPT ZA SVOBODO, NAMESTO DA BI ISKALI ODNOS. RADI BI POBEGNILI DNEVNI ODVISNOSTI OD GOSPODA. ŽELIMO BITI PROSTI, VENDAR NE ZVEZANOSTI ALI UJETOSTI. ŽELIMO, DA SE NAM NE BI BILO TREBA SREČEVATI S KRIŽEM. TEGA BI SE RADI OSVOBODILI.
    …………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..

    OSVOBODITEV OD ZLIH DUHOV ODSTRANI VSE, KAR SVOBODO OVIRA, VSE ZAPREKE IN SUŽENJSKO ODVISNOST. A IZ NAŠEGA ŽIVLJENJA NE ODSTRANI KRIŽA. TRPLJENJE JE POT DO ZRELOSTI. IZKORENINJENJE BOLEČINE JE EDEN OD MALIKOV NAŠEGA ZAHODNEGA SVETA. TODA TRPLJENJE JE DEL TEGA, KAR POMENI BITI ČLOVEK. ZRELOST POMENI BITI ZVEST TUDI, ČE SE NE POČUTIMO DOBRO, VEDOČ, DA TEŽAVE V ŽIVLJENJU OBSTAJAJO IN IMAMO TO ZA ČISTO VESELJE. ” (Jak 1,2).
    ………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….

    V osvoboditvi objamemo dar. PO MOČI JEZUSOVE SMRTI IN VSTAJENJA SMO PRENESENI IZ KRALJESTVA TEME V KRALESTVO LJUBLJENEGA SINA. KRIŽU SE NI MOLGOČE IZOGNITI. PO NJEM SMO SOUDELEŽENI PRI KRISTUSOVEM TRPLJENJU. Iz 43,1-3 pravi: “NIKAR SE NE BOJ, SAJ SEM TE ODKUPIL, POKLICAL SEM TE PO IMENU: MOJ SI!”

    TEJ VRSTICI SLEDI OBLJUBA BOŽJE NAVZOČNOSTI V TEŽAVAH IN NE OBLJUBA, DA TEŽAV NE BO: “KO POJDEŠ SKOZ OGENJ, NE ZGORIŠ IN PLAMEN TE NE BO OŽGAL. SAJ SEM JAZ, GOSPOD, TVOJ BOG, SVETI IZRAELOV, TVOJ REŠITELJ.”
    ………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….

    OSVOBODITEV JE NENEHEN PROCES

    Osvoboditev se žal pogosto povezuje z izkustvom nekakšnega vrhunca, čeprav ti niso pogosti. OSVOBODITEV NAJ BI BILA DEL NENEHNEGA PROCESA SPREOBRAČANJU V HOJI ZA GOSPODOM, KO MU SVOJE ŽIVLJENJE IZROČAMO V VSE VEČJEM OBSEGU.

    Kesanje, odpuščanje, odrekanje, oblast in blagoslov so del naše dediščine kot Božjih sinov in hčera(Neal Lozano).
    ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    Mislim, da se nas Gospod zelo sočutno dotika, nam daje svoje usmiljenje, ki ga kaže na različne načine.
    EDEN IZMED TEH NAČINOV NJEGOVEGA USMILJENJA TUDI NA TEJ INTERNETNI STRANI JE, DA ČLOVEKU KAŽE IN POKAŽE RESNICO IN POT. S tem člankom Neala Lozana je to vrhunsko izvedeno.

    Če damo roko na srce, VSI LJUDJE BI NAJRAJŠI TAKOJ POBEGNILI PRED TRPLJENJEM. Kolikokrat smo že o tem debatirali, sedaj pa upam in želim, da si bomo zapomnili vsi skupaj, Z MANO vred, ZAKAJ NE SMEMO BEŽATI PRED TRPLJENJEM, ZAKAJ ŽIVETI S STISKAMI, KAJ GOSPOD UČI O TEM?!

    Želimo si, da nas bi JEZUS OSVOBODIL zla, hudih duhov, bolezni itd…AMPAK MI TO ŽELIMO DOSEČI BREZ TRPLJENJA.

    Neal Lozano pravi, da je izkoreninjenje
    Roko na srce in PRIZNAJMO GOSPODU RESNICO , TUDI JAZ PRIZNAVAM TA GREH, DA BI ŽELELA KOT PAČ ČLOVEK BREZ TRPLJENJA ŽIVETI V MIRU. Vendar JEZUS GOVORI DRUGAČE PO PREROKU IZAIJU

    Zdaj pa tako govori Gospod,
    tvoj stvarnik, o Jakob,
    tvoj upodabljavec, o Izrael:
    Nikar se ne boj, saj sem te odkupil,
    poklical sem te po imenu: moj si!
    2 Ko pojdeš čez vodo, bom s teboj,
    ko čez reke, te ne poplavijo,
    ko pojdeš skoz ogenj, ne zgoriš
    in plamen te ne bo ožgal.
    3 Saj sem jaz, Gospod, tvoj Bog,
    Sveti Izraelov, tvoj rešitelj (Iz 43, 1-3).

    JEZUS NI OBLJUBIL, DA TRPLJENJA , TEŽAV IN STISK NE BO V ŽIVLJENJU, AMPAK JE OBLJUBIL, DA KO POJDEMO SKOZI OGENJ ( stiske, trpljenje itd…) NAM BO STAL OB STRANI DO KONCA SVETA IN NAM POMAGAL.

    V čem je največji problem in težava nas popotnikov na tem svetu? NAJVEČJI PROBLEM JE TA, DA SE HOĆEMO ZA VSAKO CENO ZNEBITI KRIŽA, DA NE ŽELIMO BITI ODVISNI OD BOGA, AMPAK SAMI OD SEBE IN SVETA, TRPLJENJA ENOSTAVNO NE SPREJEMAMO. .

    Hudobec ima po takem razmišljanju in dejanjih v zvezi s tem lahko delo. Človeku kar naprej šepeta, ZAKAJ BI PA TRPEL? Pojdi, loči se, naredi evtanazijo, zakaj bi trpela, saj nimaš prihodnosti, naredi splav, itd…NAJPREJ ZASTRUPI UM, POTEM PA SLEDIJO DEJANJA.

    Prosimo JEZUSA, da nam pomaga, DA BOMO VZTRAJALI SKUPAJ Z NJIM NA POTI, KI JO MORAMO ŠE PREHODITI, NAJ NAM POMAGA IN NAM DELI MILOSTI.

    »In spoznali boste resnico in resnica vas bo osvobodila.« (Lk 8,32)

  7. Miro says:

    SVETI JANEZ ZLATOUSTI O TEM, KAKO SE OPRAVIČITI (IN TO ZARES MISLITI) – ELEMENTI DOBREGA OPRAVIČILA, KI NAM LAHKO POMAGAJO, DA BOMO ISKRENI (Aleteia)

    Sveti Janez Zlatousti govori o naslednjih petih elementih dobrega opravičila:

    1. Priznajte napako
    2. Opustite stalne zamere
    3. Prosite za odpuščanje
    4. Oddolžite se
    5. Ostanite ponižni

    O tem, kako se opravičiti, več na:
    https://si.aleteia.org/2019/09/30/sveti-janez-zlatousti-o-tem-kako-se-opraviciti-in-to-zares-misliti/

    Božje usmiljenje, tolažba in blagor vsem, ki so skesanega srca, zaupamo vate!

  8. Miro says:

    JEZUS NAS IZZIVA S PODOBO KRIVIČNEGA OSKRBNIKA – MANJKA NAM SVOBODE, DA BI Z VESELJEM PRIČEVALI ZA BOŽJE KRALJESTVO, KI JE V PREPROSTOSTI, LJUBEZNI IN PONIŽNOSTI NAVZOČE ŽE TU NA ZEMLJI – MANJKA NAM VESELJA, DA BI POKAZALI NA LEPOTO EVANGELIJA IN ŽIVLJENJA PO NJEM – MANJKA NAM GLOBOKE ZAVESTI O ODREŠENOSTI, DA BI NA POT ODREŠENJA VABILI TUDI DRUGE!

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO LUKU (Lk 16,1-8)

    Nato je govoril svojim učencem: »Živel je neki bogataš, ki je imel oskrbnika in tega so mu zatožili, da zapravlja njegovo premoženje. Poklical ga je in mu rekel: ›Kaj slišim o tebi? Podaj obračun o svojem oskrbovanju, kajti ne boš več mogel biti moj oskrbnik.‹ Oskrbnik pa je rekel sam pri sebi: ›Kaj naj storim, ker mi gospodar jemlje oskrbništvo? Kopáti ne morem, beračiti me je sram. Vem, kaj bom storil, da me bodo ljudje sprejeli v svoje hiše, ko me bo gospodar odstavil od oskrbništva.‹ Poklical je dolžnike svojega gospodarja, vsakega posebej. In rekel je prvemu: ›Koliko si dolžan mojemu gospodarju?‹ Ta je rekel: ›Sto čebrov olja.‹ On pa mu je dejal: ›Vzemi svojo zadolžnico, brž sédi in zapiši: petdeset.‹ Spet drugemu je rekel: ›Koliko pa si ti dolžan?‹ Rekel mu je: ›Sto kadi žita.‹ Dejal mu je: ›Vzemi zadolžnico in zapiši: osemdeset.‹ In gospodar je pohvalil krivičnega oskrbnika, da je preudarno ravnal, kajti sinovi tega veka so do svojega rodu preudarnejši kakor sinovi luči.

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Lk+16%2C1-8&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE (Ervin Mozetič)

    Ko pomislimo na svoje sovražnike, zares najprej pomislimo na hudiča, kajti prav on nam dela slabo. Vzdušje in način življenja, ki mu najbolj odgovarjata, pa sta v posvetnosti. Ta predstavlja življenje v skladu z ‘vrednotami’ sveta. Krivični oskrbnik iz prilike je zgled takšne posvetnosti. Izgovor, da dela le tako, kot delajo vsi, ne pomaga. Tako delajo le nekateri oskrbniki, bodisi v podjetjih, v javnosti ali v kakšni vladi… Hodijo pa po poti zaslužka za življenje, ki je krajša in udobnejša.

    V priliki gospodar krivičnega oskrbnika pohvali za njegovo zvijačnost. To je pohvala za podkupnino. Navada podkupovanja je posvetna navada, ki je zelo grešna. Ta navada ne prihaja od Boga. Bog nam je zapovedal, da bi kruh nosili domov s svojim poštenim delom! Oskrbnik iz prilike je prinašal kruh, le da je bil ta kruh, ki ga je dajal jesti svojim otrokom, umazan kruh. Njegovi otroci, ki so morda obiskovali drage šole in so zrasli v učenih okoljih, so od svojega očeta za obrok tako prejeli umazanijo, kajti njihov oče je s tem, ko je domov nosil umazan kruh, izgubil dostojanstvo. To pa je težak greh! Podkupovanje se lahko začne z majhno kuverto, a nato postane kot droga. Navada podkupovanja postane odvisnost.

    Kot obstaja ‘posvetna zvijačnost’, obstaja tudi ‘krščanska zvijačnost’, s katero se stvari naredi nekoliko hitreje, pa vendar pošteno in ne v duhu posvetnosti. To je tisto, kar pravi Jezus, ko povabi, da bi bili ‘preudarni kakor kače in nepokvarjeni kakor golobje’. Ti dve razsežnosti skupaj sta milost Svetega Duha, dar, za katerega moramo prositi.

    Molimo za vse otroke, ki od staršev prejemajo umazan kruh. Tudi oni so lačni, lačni so dostojanstva! Molimo, da bi Gospod spremenil srce teh častilcev boginje podkupnine in da bi se zavedli, da dostojanstvo izvira iz dostojnega dela, iz poštenega dela, iz vsakodnevnega dela in ne iz teh lažjih poti, ki ti na koncu vzamejo vse.

    Kaj torej hoče Jezus povedati z dokaj izzivalno priliko? Najbrž to, da je nesmiselno, da se zgražamo kar vsevprek nad otroki tega veka. Raje se od njih učimo njihove iznajdljivosti in vztrajnosti, ki ju prenesimo na naše področje. Iznajdljivost in vztrajnost v prizadevanju za zemeljsko bogastvo prenesimo na iskanje božjega kraljestva. Takoj ko pomislimo, kako malo iznajdljivosti je pri nas, pa nam je takoj jasno, da je prav, da nas Jezus izziva s podobo krivičnega oskrbnika.

    Manjka nam svobode, da bi z veseljem pričevali za Božje kraljestvo, ki je v preprostosti, ljubezni in ponižnosti navzoče že tu na zemlji.

    Manjka nam veselja, da bi pokazali na lepoto Evangelija in življenja po njem.

    Manjka nam globoke zavesti o odrešenosti, da bi na pot odrešenja vabili tudi druge.

    Krivični oskrbnik je vedel kaj hoče in je bil v tem tudi uspešen. Bodimo tako ustvarjalni, zavzeti in iznajdljivi kot on tudi mi, le za Boga.

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    Božje usmiljenje, ki nas rešuješ bede greha, zaupamo vate!

  9. Janez says:

    MOLITEV K JEZUSU ZA VODSTVO V ČASU TEŽAV, SKRBI IN NEGOTOVOSTI
    Jezus, v negotovosti sem, trpim, žalosten sem, zmeden sem in negotov. Ne vem, kam naj se obrnem.
    Ampak zaupam Tebi, da imaš dober načrt za mene, zaupam Ti, da vodiš mojo pot Življenja k Tebi.
    Čeprav trenutno ne vem, v katero smer naj krenem, Ti to dobro veš.
    Vem Gospod, da me boš varno vodil, da ne zaidem na stranpoti.
    Čeprav za zdaj vidim le temo in meglo na poti pred seboj mi boš poslal Luč in pokazal izhodno Pot.
    S Teboj Gospod je namreč vse jasno in razvidno. In v sebi sem miren in moje misli se razjasne.
    Tvoja Beseda mi pravi, da si moj pastir, učenik in Odrešenik.
    Česa bi se bal, Jezus, če si z menoj Gospod?

    In zakaj sploh skrbim za jutrišnji dan, če pa mi praviš, da me vodiš k vodam počitka, da se umirim?
    Jezus, po tem hrepenim, po Tvojem miru, po Tvojih pašnikih,
    po Tvoji Vodi in Tvoji Dobroti in Odpuščanju, ki ne mine nikoli!
    Jezus nočem se opirati le na svojo pamet in presojo, ta me tolikokrat prevara, pridi in mi pomagaj!.
    Želim se opreti na Tvoja znamenja, ko sem izgubljen in na Tvojo tolažbo, kadar hodim v temi.
    Vendar se moram tudi sam prizadevati in obenem prositi za Tvojo Milost in Moliti.
    Prosim Te pomagaj mi in daj mi Luč, da se razkadijo vse dileme in da mi pokažeš mojo Pot k Tebi.
    Zato te prosim, Jezus, še močneje me primi za roko in še tesneje hodi ob meni.
    Bodi moj dobri Odrešenik in Pastir, ki mi pomaga, da bom hodil po Tvoji Poti Odrešenja.
    Prosim Gospod za stanovitno in gorečo Vero v Boga, da bom premagal vse težave,
    preizkušnje in skušnjave, ki jih doživljam in da bom s Tvojo Milostjo zdržal in vse nastale težkoče premagal.
    Pridi k meni Gospod in me potolaži, poduči me in me vodi, da bom delal in naredil vse prav,
    kar je BOŽJA volja in kar je prav v Božjih Očeh zame.

    Ti si vse, kar potrebujem! Hvala Ti Gospod za vse.
    Pridi Jezus in prebivaj v meni! Prosim Te nakloni mi Milost in me odreši vseh preizkušenj in spon.
    Amen

    Medmrežje dopolnjena in razširjena Molitev Operando

    JEZUS, ODPRI VRATA MOJEGA SRCA IN ME ODREŠI VSEH SPON
    Bog je namreč svet tako vzljubil,
    da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje,
    ne pogubil, ampak bi imel večno življenje. (Jn 3:16,17)

    Na naši poti Življenja do križa in onkraj čez, kdo bo odmaknil kamen proč in
    nam pokazal prazen grob vstalega Odrešenika ter Pot Življenja k Tebi?
    Samo ti, Gospod, saj si se prikazal trem ženskam tistega zgodnjega Velikonočnega jutra.
    Samo ti, Gospod, saj si se v sobi razodel obotavljivim učencem in pokazal svojo prebodene roke.
    Samo ti, Gospod, saj si se na praznik Binkošti razkril z močjo jezikov ognja
    in preko najneženjše sapice Svetega Duha napravil preobrat v Naših srcih in dušah.

    Tukaj sem Gospod, obotavljiv in prestrašen ter upam na Tvojo Pomoč.
    Tukaj sem in iščem Tebe. Verjamem v tvojo Odrešujočo moč, verjamem, da se želiš razodeti tudi meni.
    Morda sem prešibek, da bi odprl vrata svojega srca in duše, ampak spet,
    Gospod, s tvojo pomočjo jih lahko odprem – na široko in zaživim kot dober človek in dober kristjan.
    Pridi Jezus in prebivaj v meni!
    Prosim Te nakloni mi Milost, Pomagaj mi in me odreši vseh preizkušenj in spon.
    Usmili se me in sliši ter Usliši moje Molitve in Prošnje!
    Vendar Tvoja Volja naj se zgodi ne moja!
    Amen.

    Medmrežje molitev Operando

    Operando italijansko pomeni Bog dela – zdravi, rešuje, podarja, se daruje, ustvarja – prav ta trenutek!
    Misijonarji Operando na medmrežju.

    Addendum: Bog nas s Težavami krepi in preizkuša našo Vero ter nam tudi Pomaga, da se rešimo

    Človek Bog Te želi objeti
    Človek Bog te želi objeti —da bi ti podaril upanje, ti pokazal resnico in obnovil tvojo vero. Ko iščemo usmiljenje, želimo iti z Jezusom na pot odkrivanja samih sebe. Želimo prejeti milost odpuščanja grehov in želimo pripraviti svoje srce na ta dar. Upamo, da odkrijemo, koliko ljubezni, vere in upanja nosimo v sebi; koliko prostora v svojem življenju namenjamo Bogu in koliko ga ohranjamo samo zase; koliko smo odprti za svoje bližnje in koliko živimo dejanja usmiljenja, ki nas jih uči Jezus.Gospod, prosimo te, podari nam milost, da spoznamo svoje srce. Naj nas tvoj Sveti Duh Gospod po Tvoji Milosti in Dobroti napolni z razumevanjem skrivnosti našega življenja, da bomo pripravljeni na srečanje s Tvojo milostjo, ki nas prenavlja.

    Kdor je prežet z ljubeznijo, je tudi poln upanja in vere. Zaupa življenju, zaupa Bogu in ljudem. Ve, da bo njegovo življenje uspelo. Ima tudi zaupanje v ljudi. Trdno stoji na realnih tleh. Tudi razočaranja ga ne morejo iztiriti. Niti preizkušnje, ki nas krepijo in nam utrdijo Vero. V svoji minljivi ljubezni hrepenimo po polni ljubezni, na katero se lahko zanesemo, ki nikoli ne mine, ki vse prenese. In ob tem le slutimo, da je končno to samo Božja ljubezen, ki vsem človeškim ljubeznim podarja to trdnost. Naše življenje na tem romanju ne more biti brez skušnjav, ne napredek brez preizkušenj. Nihče namreč sebe ne spozna, če ni skušan, tudi ne more prejeti plačila rešitve, če ni zmagal, zmagati pa ne more, če se ni bojeval; boriti se pa more samo, če ima v življenju nasprotnike in preizkušnje (sv. Avguštin).

    Gospodove Milosti in Dobroto bom vedno Opeval in se Veselil Božje Ljubezni, ki ne mine nikdar!

  10. Hvala says:

    Priloženo si lahko v celoti preberete misli Dr. Andreja Perka, KAKO PRIDEŠ IZ DNA NA TOTALNI USPEH V ŽIVLJENJU.
    Zanimivo je njegovo razmišljanje o ZAKONU. Večkrat smo že poudarjali, da človek beži od potrpljenja in trpljenja, zaljubljenost mine, kaj pa potem? pravi: TAKI, KI IŠČEJO VZROKE ZA VSE TEŽAVE IZVEN SEBE, NE MOREJO NITI ZAČETI REŠEVATI PROBLEMOV.

    ——————————————————————————————————————————
    DR ANDREJ PERKO je prehodil zanimivo dolgo pot – od alkoholika z razbito družino do človeka, ki je v življenju totalno uspel. Je človek trdnih prepričanj, s čvrsto hrbtenico. Plava proti toku in pove resnico. Jasno, pošteno, direktno. Tudi “politično nekorektno”. Včasih zaboli.

    Gospod Andrej, ali lahko prosim opišite svojo življenjsko zgodbo. Kaj ste po poklicu, kaj vse ste delali v življenju?

    Po poklicu sem psiholog, ampak to kar delam z uradno psihologijo nima veliko skupnega.

    Vaš oče je bil znan slikar Lojze Perko …

    Ja, oče je bil umetnik, boem. Živel je na Notranjskem, mi, mati in štirje otroci, pa v Kamniku. Mati je takšen način življenja sprejela. Živeli smo popolnoma drugače kot predavam in učim. Družina potrebuje močnega očeta. Oče je bil krasen človek, zelo duhovit, a ni odigral standardne očetovske vloge. Pri nas je vzgajala mati, bistra in zelo sposobna ženska, ki je morala prevezati vloge, ki ne gredo ženski. Otrdela je in izgubila žensko mehkobo. Počasi nas je lomila in nas ni znala spustiti iz rok. Jaz sem se temu uprl. Tudi tako, da sem kasneje v življenju zašel na pot alkoholizma.

    ZDI SE, DA PRI REŠEVANJU ZAKONA VSE PREHITRO OBUPAMO. KAJ PRAVITE O TEM?

    Seveda! Ljudje dandanes niso opremljeni za to, da bi malo potrpeli. Ko se poročajo, ne vedo v kaj se spuščajo. Nezreli so. Pogosto nimajo izkušnje dobrega zakona, nimajo pojma o odnosih, ne vedo, da gre v odnosu za odrekanje, tudi trpljenje. Tega današnji mladi niso navajeni. Živijo po principu ugodja zaljubljenosti. Zaljubljenost pa – logično – mine in znajdejo se v realnem svetu, kjer se izkaže, če je človek dovolj zrel, da nadaljuje odnos, da poskrbi za otroke in obdrži družino. A če ni opremljen z moralnimi vrednotami, z odgovornostjo, potem bo ob ovirah bežal, obupal in odšel. Ne bo se obrnil vase in ne bo začel reševati problemov. Vedno bo iskal krivca izven sebe, v ženi, otrocih, v okolju. Taki, ki iščejo vzroke za vse težave izven sebe, ne morejo niti začeti reševati problemov. Logično je, da takšen odnos ne more zdržati.

    http://preprostost.si/2019/01/07/andrej-perko-moski-mora-v-druzini-vzpostaviti-red/

    • Janez says:

      RAD IMAM LJUDI – TO MI JE V UŽITEK!
      Rad imeti ljudi pomeni:
      veseliti se z njimi
      in biti dobre volje
      v njihovih srečnih dneh;
      ter ponuditi jim roko v pomoč
      in imeti zanje tolažeče srce
      v urah njihovih stisk.
      Rad imeti ljudi pomeni:
      ne zadoščati le samemu sebi,
      marveč odpreti srce
      in v njem narediti prostor za druge.
      Ljudje trpimo zaradi ljudi.
      Zato glej s čistimi očmi
      in s čistim srcem!
      Rad imeti ljudi pomeni:
      sestopiti z višav svoje samovšečnosti. Amen.

      Phil Bosmans,pokojni belgijski duhovnik, pesnik, dobrotnik pomoči potrebnim (Bund Ohne Namen).

      Jezus pravi: vse kar ste storili kateremu izmed mojih najmanjših ste storili Meni.

      Psalm 40,12: Ti, GOSPOD, mi ne boš odtegnil svojega usmiljenja, tvoja dobrota in tvoja zvestoba me bosta vedno čuvali.

      • Miro says:

        Krasna molitev Phila Bosmansa! S preprostimi besedami, brez kičastega leporečja, nas spodbuja k čistosti srca, k odprtosti drug do drugega, k sodelovanju drug z drugim. Odpirajmo se Svetemu Duhu, da se bomo vedno radostili bližnjega in mu vedno želeli dobro.

        Božje usmiljenje, ti veselje in neizmerna radost vseh svetih, zaupamo vate!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja