Članki za dušo

Tu se dodaja članke, ki so povzeti po drugih internetnih straneh. Prosim, da se navedejo viri kje je bilo povzeto.

This entry was posted in Domov. Bookmark the permalink.

15.036 Responses to Članki za dušo

  1. Miro says:

    EVHARISTIJA V ODREŠENJSKEM NAČRTU – PRVO NAZNANILO EVHARISTIJE JE RAZDELILO UČENCE TAKO, KAKOR JIH JE NAZNANILO TRPLJENJA POHUJŠALO: “NEVZDRŽNA JE TA BESEDA. KDO JO MORE POSLUŠATI? (Jn 6,60). EVHARISTIJA IN KRIŽ STA KAMNA SPOTIKE. TO JE ISTA SKRIVNOST IN NE NEHA BITI POVOD ZA RAZPOR

    Priporočimo se Svetemu Duhu s prošnjo, naj nas ob branju in premišljevanju Katekizma katoliške Cerkve uvaja v skrivnosti vere, upanja in ljubezni do Boga in sočloveka.

    Molimo:
    Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
    vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
    Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
    prenovil boš obličje zemlje.

    Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
    razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
    bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
    vselej radi sprejemali njegove spodbude.
    Po Kristusu našem Gospodu. Amen

    Poglobimo se v naslednje besedilo KKC:

    1336 Prvo naznanilo evharistije je razdelilo učence tako, kakor jih je naznanilo trpljenja pohujšalo: “Nevzdržna je ta beseda. Kdo jo more poslušati? (Jn 6,60). Evharistija in križ sta kamna spotike. To je ista skrivnost in ne neha biti povod za razpor. “Ali hočete tudi vi oditi?” (Jn 6,67): To Gospodovo vprašanje se razlega skozi vekove kot vabilo njegove ljubezni, naj bi odkrili, da ima samo on “besede večnega življenja” (Jn 6,68), in da je sprejeti v veri dar njegove evharistije isto kakor sprejeti njega samega.

    1344 Oznanjujoč Jezusovo velikonočno skrivnost, “dokler ne pride” on sam (1 Kor 11,26), se božje ljudstvo od obhajanja do obhajanja pomika naprej na romanju “po ozki poti križa” (M 1) nebeški gostiji naproti, ko bodo vsi izvoljeni sedli za mizo v božjem kraljestvu.

    Več o tem na:
    http://www.marija.si/gradivo/kkc/iii-evharistija-v-odresenjskem-nacrtu/

    Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!

    • Janez says:

      Molitev Sv. Avguština

      Za Teboj bom odslej hodil Gospod, kamor greš. Odslej bom ljubil le Tebe Gospod Jezus, sledil bom le Tebi, le Tebi sem pripravljen služiti, saj je le to, da ti vladaš, pravično. Hočem biti pokoren in ubogljiv Tvoji Volji Gospod. Naroči, prosim te, ukaži vse, kar hočeš; le ozdravi me egoizma, egocentrizma, materialne zaslepljenosti, odpri mi ušesa, da bom poslušal in slišal tvoje besede; ozdravi, odpri mi oči, da bom videl Tvojo voljo. Prosim Poduči me in Vodi me, da bom končno razumel, kaj hočeš od mene Ljubeči in Usmiljeni Gospod. Odženi od mene neurejenost misli in duha, da Te bom prepoznal in Ti sledil ter spolnjeval Tvoje Nauke in zahteve. Povej mi, kako naj si prizadevam s Tvojom Pomočjo in se trudim, da Te bom videl: Upam, da bom znal izpolniti vse tvoje zapovedi in ukaze. Sprejmi, prosim te, svojega begajočega grešnega sina, o Gospod, najbolj Usmiljen in Najbolj Dober in najboljši Oče med vsemi očeti in dobrotniki. Amen.

      SVETI AVGUŠTIN.

      Psalm 25,10: Vse GOSPODOVE steze so dobrota in zvestoba za tiste, ki ohranjajo njegovo zavezo in njegova pričevanja.

      Mag. teologije Boštjan Hari (Zavod Kerigma) – izvleček iz intervjuja:
      Krščanstvo je za mnoge nekristjane, na žalost tudi prenekatere kristjane in ljudi »zunaj« cerkvenega življenja religija, ki jo dojemajo kot nekaj zastarelega, pravljičnega, nerealnega, neaktualnega, brez smisla za tukajšnje življenje, saj obljublja srečo in blagoslov šele v posmrtnem življenju. Še več, križ in križani sta mnogim v pohujšanje, ne v radost in blagoslov. Mnogi Jezusa doživljajo kot nekega starodavnega čudodelnika, zdravilca, človeka, ki je po krivici umrl in se bistveno ne razlikuje od drugih začetnikov svetovnih religij. Eden glavnih razlogov za takšno razmišljanje je zagotovo nepoznavanje Jezusa, Boga. Zaradi tega tudi danes doživljamo podobno kot Božje ljudstvo v SZ: Moje ljudstvo propada, ker nima spoznanja (Oz 4,6). Božje ljudstvo propada, ker ne pozna pravega Boga. Kristjan, ki ni »dejaven«, je kristjan, čigar življenje ne more dajati sadov, o katerih govori Sveto pismo (Gal 5,22). Nedejaven kristjan je tisti, ki sicer vsake toliko ali tudi pogosto (npr. vsako nedeljo) posluša Božjo besedo, a je ne uresničuje, zato je »podoben nespametnemu možu, ki zida hišo (svoje življenje) na pesku« (Mt 7,26). Ko pridejo težave, problemi, preizkušnje, v bibličnem jeziku, ko se »ulije ploha, pridre vodovje, zapihajo vetrovi«, se njegova hiša (življenje) zruši.

      »Dejavnost« kristjana je v tem, da črpa moč za življenje, za rast v življenju: 1) v zakramentih, kjer se srečuje z živim Bogom, ki vanj vliva svoje življenje; 2) v osebni, zaupni molitvi/pogovorom z Bogom; 3) v branju in premišljevanju Božje besede v Svetem pismu; 4) v druženju ter molitvi z drugimi kristjani, torej v občestvu Cerkve. Brez tega ni krščanstva in tudi ne krščanskega življenja. Krščanstva ne moreš živeti sam, ampak le skupaj, zato je Jezus ustanovil Cerkev.

      Opomba: Kerigma – (grš. kerygma – razglas) evangelijsko oznanilo vere o Bogu, ki je postal človek in se je imenoval Jezus iz Nazareta.

      • Miro says:

        Hvala za posredovano razmišljanje mag. Boštjana Harija, katerega razmišljanje smo na tej spletni strani že predstavili. Pravilno sprejemanje svete Evharistije in življenje v njeni moči je izjemno velik Božji dar!

        Poglobimo se še v duha naslednje molitve:

        SVETO OBHAJILO

        Dober dan, prijatelj!
        V svetem obhajilu
        sem tvoj sodobnik, človek tvojega časa,
        tvoj sopotnik v vsakdanjem življenju.
        Tam sem, pri tebi sem, tako resničen in tako živ
        kakor tvoji domači, tvoji otroci, tvoji sorodniki.

        Pomisli malo … Nisem neka mrtva stvar,
        niti neka sveta, častitljiva stvar,
        nekaj, kar je treba v svetem strahu spoštovati.
        Če bi bil v evharistiji samo kaj takega,
        bi imel do neke mere prav,
        da hodiš brezbrižno mimo mene.

        Poživi nekoliko svojo vero. Tukaj te čakam jaz.
        Jaz, ki sem Mir, Moč, Svoboda, Življenje.
        Jaz, ki sem človek kakor ti,
        s telesom in s srcem, ki zna ljubiti.

        Oseba sem in ne stvar. Jaz sem dejal Tomažu:
        »Potipaj moje roke in mojo stran, poglej moje rane!«
        Si me prišel pogledat, si prišel potipat mojo stran?
        Si prišel, da prisluhneš bitju mojega srca?
        Si prišel, da mi poveš, kaj te skrbi?

        Prišel si k obhajilu, praviš,
        prišel si, ker je »bila prilika«,
        prišel si, da me prejmeš kakor vsi …
        Mislim, da si prejel samo neko stvar!
        Si pomislil, si razmišljal, da si prejel svojega Boga,
        svojega Brata, Prijatelja in Odrešenika?

        Nikar ne reci: »Ne čutim potrebe … Morda kasneje …
        To je samo za duhovnike in nune …
        K obhajilu grem za veliko noč, to je zame dovolj!«

        »Če ne boš jedel mesa Sinu človekovega,
        če ne boš pil njegove krvi,
        ne boš imel življenja v sebi.«
        Kako hočeš potem živeti?
        Kako hočeš biti srečen,
        kako hočeš upati v večno življenje?

        Pridi o tem razmišljat k meni.
        Pozdravljen! Tvoj Gospod.

        (Jean-Bernard Doyon)

        Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  2. Janez says:

    Molitev za Božjo pomoč, ker Bog lahko neomejeno deluje v nas

    Ta molitev je predvsem Vera v Boga in prošnja Bogu za Njegovo pomoč in usmiljenje. Spoznati pa moramo obenem tudi Božjo Voljo in ne Omejevati Boga tako, da v nas neomejeno deluje tako, da bo lahko delal čudeže v našem življenju.

    Molitev umiri in spodbudi človekovo nemirno in žalostno srce ter ga odpre Bogu. V molitvi zaslutimo in začutimo Dobrega Boga, tako, da se pripravimo in naravnamo Nanj, na Njegov pogled, na Njegovo Pomoč in delovanje. V molitvi zaznamo Njegov obraz in Njegov pogled in se presvetlimo v topli sončni svetlobi njegove milosti, ko izhlapijo vse naše skrbi in negativne energije iz mene, ker On deluje preko mene, ker je Vsemogočen in večji kot vsi problemi.

    Tako na meni odseva Milostna Božja Dobrota, to je tisto, kar gledam in kar vidim v sebi, čeprav vsega ne razumem s svojo človeško pametjo. Bog počasi skozi mojo molitev in prošnje pronica v moje telo, dušo in duha ter gre čedalje globlje v mene. Jaz se kot Človek manjšam, On pa zavzema vedno večje mesto v mojem življenju in me blagoslavlja ter začne delovati. V moje srce vsak dan vedno bolj vstopa Odrešenik in izstopajo moje skrbi in problemi, ki me pestijo in zaradi česar trpim. Verjeti moramo da: »On je vsemogočen in je večji kot vsi naši problemi ».

    On najprej ozdravi vse tisto, kar je v nas potrebno ozdravljenja: skrbi, bojazni, probleme z zdravjem, težave v zakonskih odnosih, težave z otroci, finančne probleme zaradi dolgov, skrbi zaradi brezposelnosti, nezaceljene stare rane, zdavnaj zakopane boleče spomine in drugo. On mi na mojo prošnjo Milostno prinese mir v Duši in me potolaži brez Besed. Odstrani tisto, kar je v meni nepotrebno in odvečno, vse tisto, kar me blokira in zapira pred odnosi z Ljudmi in zavira Bogu Svetemu Duhu, da bi vstopil v naša življenja in deloval v nas brez omejitev ter deloval v nas. Tako bi z vstopom Boga v nas obenem postajali vedno bolj odprti za Boga in za druge ljudi oziroma za bližnjega in bi bili pripravljeni na srečanje z Bogom. V našem srcu pa bi bilo tudi vedno več miru, zadovoljstva, radosti in upanja ter Njegove Milosti. Miru in upanja tudi za tiste, ki ga nimajo več, za vse tiste, ki so se začeli izgubljati v brezizhodnih situacijah, ki se vrtijo v krogu brez izhoda in so nemirni in potrti in iščejo pomoč in tolažbo. Gospod v moje srce po molitvi in prošnji za pomoč polaga ljubezen in usmiljenje do mene in drugih trpečih, žalostnih ubogih: »Pridite in jaz vas bom poživil«. Daje mi moč, vztrajnost in iznajdljivost, da lahko poiščem poti do samega sebe, do bližnjega ter do Boga, ki mi želi pomagati, ko sem ga k sebi povabil in ko ga ne omejujem na noben način.

    Molitev pa je lahko tudi dar bližnjemu človeku, ki rabi našo molitev in pomoč. Ko vidim nekoga v stiski, ga v duhu lahko prinesem pred Boga. Tako kot so to fizično storili možje v evangeliju: »Prav tedaj so možje prinesli na postelji človeka, ki je bil hrom. Skušali so ga prinesti noter in položiti predenj. Ker pa zaradi množice niso našli poti, kjer bi ga nesli noter, so se z njim povzpeli na streho in ga skoz opeko spustili s posteljo vred ravno pred Jezusa« (Lk 5, 18-19). Po molitvi dobivam tudi novo moč, da odpuščam drugim in ko gojim zamere zaradi žalitev ter krivic drugih. Ko trpim, ko sem ranjen, ko me je nekdo ali neka situacija prizadela, takrat po molitvi v moje srce vstopi Bog s svojim odpuščanjem in On odpušča v meni, jaz pa odpuščam sebi in drugim. In to je začetek moje spreobrnitve ter začetek ozdravljenja od stisk, zamer in trpljenja.

    Ko se prepustimo Njegovi volji, nas On postavi na točno tisto mesto v svojem stvarstvu, ki nam je najbolj prav in kjer lahko najbolj ljubimo in pomagamo drugim. Vsak v svojem položaju, stanju, glede na svoje moči ter zmožnosti in na način, na katerega Stvarnikova podoba v njem lahko najlepše odseva ter ga obsije z Dobroto in Pomaga z Usmiljenjem. Ne glede na to, kakšna je naša situacija, ko vanjo povabimo Boga brez vseh Omejitev, On vstopi s svežimi silami Ljubezni in Dobrote, prinese v nas Novo Upanje in pozitivno deluje v nas in nam pomaga tudi zato, ker smo ga povabili, se na Gospodov prihod in vstop v nas ustrezno pripravili in ga po Njegovi Milosti tudi dočakali. Dopustimo Bogu, da v nas neomejeno deluje tako, da bo delal čudeže v našem življenju, saj je Bog veliko večji kot vsi problemi, ki nas pestijo. In kdor ima vero v Boga, kdor bo stanovitno verjel Bogu in potrpel v preizkušnjah, bo deležen uslišanja in čudežev, zakaj vse človeško pride in vse mine. Skesajmo se in prosimo Boga odpuščanja, da bomo v naši duši naredili prostor Bogu, zakaj Boj je Ljubezen, ki ne mara greha!

    Vir: Izpiski Morris Cerullo Ne omejuj Boga, razni članki Aleteia na medmrežju, druga verska literatura in lastni prispevek misli.

    In hanc opinionem praecipue orationis est Dei et oratio ad Deum pro eo adjuvari et misericordiae. Et non esse simul, nec voluntatem Dei et limit Deus infinitus est nobis in opera, et mirabilia in animabus nostris, opus possint.

    Ta molitev je predvsem Vera v Boga in prošnja Bogu za Njegovo pomoč in usmiljenje. Spoznati pa moramo obenem tudi Božjo Voljo in ne Omejevati Boga tako, da v nas neomejeno deluje tako, da bo lahko delal čudeže v našem življenju.

    Molitve naj bodo predvsem zahvala Bogu za vse, Vera v Boga in prošnja Bogu za Njegovo pomoč in usmiljenje. Spoznati pa moramo obenem tudi Božjo Voljo in ne Omejevati Boga tako, da v nas neomejeno deluje tako, da bo lahko delal čudeže v našem življenju, saj Verujemo v Jezusa.

    Praesertim orationis sit omnibus gratias agens Deo, credendi in Deum et orat Deum pro eo adjuvari et misericordiae. Et non esse simul, nec voluntatem Dei et limit Deus infinitus est nobis in opera, et mirabilia in animabus nostris opus esse potest, quod in Iesu.

  3. Janez says:

    DUHOVNE MISLI
    Človek je največji takrat, ko kleči.
    Najlepši takrat, ko moli.
    Najmočnejši, ko odpušča.
    In najbolj podoben Bogu, ko ljubi.

    MOLITVE MATERE TEREZIJE
    Jezus, v tišini svojega srca Te častim.
    Kdo je Jezus zame?
    Jezus je – Bog, Božji sin
    Druga oseba Svete Trojice, Marijin sin.
    Beseda, ki je meso postala
    Jezus je – Beseda, ki jo govorim.
    Luč, ki jo prižgem.
    Življenje, ki ga živim.
    Ljubezen, s katero ljubim.
    Veselje, ki ga delim.
    Mir, ki ga dajem.
    Moč, ki jo uporabljam,
    lačni, ki jih nasičujem
    nagi, ki jih oblačim,
    brezdomci, ki jih sprejemam,
    bolni, ki jih oskrbujem,
    otroci, ki jih učim,
    osamljeni, ki jih tolažim,
    nepriljubljeni, ki jih sprejemam,
    duševno bolni, s katerimi prijateljujem.
    Jezus je – nemočni – ki jim pomagam
    klošar – ki ga sprejmem,
    gobavec – ki ga umijem,
    pijanec – ki ga vodim.
    Kruh življenja – ki ga zaužijem.
    Daritev – ki jo ponujam.
    Križ – ki ga nosim,
    bolečina – ki jo prenašam,
    molitev – ki jo molim,
    osamljenost – ki sem je deležna,
    bolezen – ki jo sprejemam,
    Jezus je – moj Bog,
    moj Gospod, moj ženin, moje vse.
    Moje vse v vsem, moj dragoceni, moj edini
    Jezus je Ta, ki Ga ljubim –
    komur pripadam in od kogar me nič ne bo ločilo –
    On je moj – jaz sem Njegova.
    Amen. 

    Zaradi svobodne odločitve, moj Bog, in zaradi ljubezni do Tebe – želim ostati in izpolniti vso Tvojo sveto voljo glede mojega življenja. – Ne bom potočila niti ene solze – Čeprav bi trpela več kot zdaj – še zmeraj hočem izpolnjevati Tvojo sveto voljo. To je temna noč rojstva Družbe – moj Bog, daj mi poguma – da bom v tem trenutku stanovitno sledila Tvojemu klicu. Ko pomivaš, pometaš – počenjaš karkoli – povej Jezusu, »Ljubim Te, Jezus. Karkoli bom počel danes, je namenjeno Zate, vsaka misel, vsaka beseda, vsako dejanje.« Ohrani veselje, ljubezen do Jezusa v svojem srcu in Mu pogosto reci podnevi in ponoči: »Jezus v mojem srcu, verjamem v Tvojo nežno ljubezen do mene. Ljubim Te.« Amen.

    Tišina Jezusova srca, spregovori mi, okrepi me. Marija, moja mati, daj mi svoje srce tako lepo, tako čisto, tako brezmadežno, tako polno ljubezni in ponižnosti, da bom lahko sprejela Jezusa v kruhu življenja in Mu služila v tožni preobleki ubogih. Amen.

    Gospod, ohrani jih zveste drug drugemu – v Tvoji ljubezni. Naj jih nič in nihče ne loči od Tvoje ljubezni in od medsebojne ljubezni – Naj bodo otroci – Tvoje darilo vsaki družini – vez ljubezni, edinosti, veselja in miru. Amen.

    Slava Bogu Očetu, ki me je ustvaril – ker me je ljubil.
    Slava Jezusu Kristusu, ki je umrl zame – ker me je ljubil.
    Slava Svetemu Duhu, ki živi v meni – ker me ljubi.

    1) Veselje Jezusovega srca, napolni moje srce.
    2) Usmiljenje Jezusovega srca, dotakni se mojega srca.
    3) Ljubezen Jezusovega srca, vžgi moje srce.
    4) Mir Jezusovega srca, okrepi moje srce.
    5) Ponižnost Jezusovega srca, naredi moje srce skromno.
    6) Svetost Jezusovega srca, posveti moje srce.
    7) Čistost Jezusovega srca, očisti moje srce.
    Amen.

    RADOST LJUBITI
    Dela ljubezni, včasih zgolj nasmeh, morda samo pomoč slepemu čez cesto, majhne stvari z veliko ljubezni. Berač je prišel k meni in rekel: »Mati Terezija, vsi vam dajejo. Tudi jaz bi vam rad dal. Vendar imam danes samo (kako že pri vas temu rečete – 10 centov?) 10 centov in si že ves dan želim, da bi vam jih dal.« Rekla sem si, da če jih vzamem, bo šel morda lačen spat – če jih zavrnem, ga bom prizadela – torej sem jih vzela. Nikdar nisem na obrazu nikogar, ki bi daroval denar ali hrano, videla takšne radosti, kot na obrazu tega moža; da je lahko tudi on podaril nekaj za nekoga. To je radost ljubezni in molila bom za vas, da boste doživeli to radost in jo boste delili najprej v vaši družini in s tistimi, ki jih srečujete. Amen.
    Molitev Matere Terezije

    OHRANI VESELJE IN LJUBEZEN DO JEZUSA
    Ohrani veselje, ljubezen do Jezusa v svojem srcu in Mu pogosto reci podnevi in ponoči: »Jezus v mojem srcu, verjamem v Tvojo nežno ljubezen do mene. Ljubim Te.« Dragi Jezus, pomagaj razširiti Tvoj prijeten vonj, kamorkoli grem. Poplavi mojo dušo s Svojim duhom in življenjem. Popolnoma prežari in prevzemi moje celotno bitje, tako da bo moje življenje lahko le odsev Tvojega. Sveti skozi mene in bodi tako navzoč v meni, da bo lahko vsaka duša, ki jo srečam čutila Tvojo navzočnost v moji duši. Ko me pogledajo, naj ne vidijo več mene, ampak samo Jezusa! Ostani z menoj in tedaj bom začela sijati kot Ti siješ, sijati kot svetilnik za druge. Ta luč, o Jezus, bo vsa od Tebe; nič od nje ne bo mojega. Ta luč boš Ti, sijoč na ostale skozi mene. Naj te torej hvalim kot Ti je najljubše, s tem, da sijem na druge. Naj Te oznanjam brez pridiganja, ne z besedami, ampak z zgledom, s to močno silo, s privlačnim vplivom tega kar delam za uboge in bolne, z očitno polnostjo ljubezni, ki je v mojem srcu Zate. Amen.
    Molitev Matere Terezije

  4. Miro says:

    BI ŠLI NA ADORACIJO, PA NE VESTE, KAJ TAM SPLOH POČETI? – ČEŠČENJE NI LE IZPOSTAVITEV NAJSVETEJŠEGA. JE TUDI IZPOSTAVLJANJE SEBE PRED BOGA. MAR POGLED NEKOGA, KI TAKO LJUBI, NE UBLAŽI VSEH TEŽAV? MAR NE ZACELI VSEH RAN? (Aleteia)

    Za nekoga, ki ne mara vode, potapljanje ostaja skrivnost. Nikoli ne bo razumel veselja, ki ga prinese raziskovanje morskega dna. Za nekoga, ki še nikoli ni prehodil planinske poti, skrivnost ostaja osvojen gorski vrh. Prikrajšan bo za svežino gorskega zraka, ki polni pljuča na visoki nadmorski višini …

    “Kontemplacija pomeni intuitivno osredotočiti se na božjo resničnost,” pravi kardinal Cantalamessa. “In uživati v njeni prisotnosti. Tu se vedno srečata dva pogleda: naš pogled na Boga in božji pogled na nas. Če naš pogled včasih upade in oslabi, se to z božjim pogledom nikoli ne zgodi.”

    “Evharistična kontemplacija včasih pomeni le to, da spremljamo Jezusa, da ostanemo v njegovem vidnem polju in da tudi njemu prinesemo veselje kontemplacije o nas, kljub temu, da smo grešna in nepomembna bitja, smo vendar sad njegovih muk, tisti, za katere je dal svoje življenje,” pojasnjuje.

    Več o češčenju Jezusa v najsvetejšem zakramentu na:
    https://si.aleteia.org/2021/11/05/bi-sli-na-adoracijo-pa-ne-veste-kaj-tam-sploh-poceti/

    Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!

    • Miro says:

      MOLITEV PRED NAJSVETEJŠIM

      Slavim te, Stvarnik in Gospod, skrit v najsvetejšem zakramentu.

      Slavim te zaradi vseh del tvojih rok, v katerih se mi razodeva toliko
      modrosti, dobrote in usmiljenja.

      Gospod, posejal si toliko lepot po zemlji, te pa mi govorijo o tvoji
      lepoti, čeprav so samo slaboten odsev tebe, nepojmljiva Lepota.

      Čeprav si se skril in prikril svojo lepoto, te moje oko, razsvetljeno
      z vero, doseže, in moja duša prepoznava svojega Stvarnika, svoje
      največje dobro; vse moje srce tone v slavilni molitvi.

      Moj Stvarnik in Gospod, tvoja dobrota me je opogumila, da
      govorim s teboj – tvoje usmiljenje povzroča, da med nama izginja
      prepad, ki ločuje Stvarnika od ustvarjenega bitja.

      Pogovarjati se s teboj, o Gospod, je radost mojega srca; v tebi
      najdem vse, po čemer more zahrepeneti moje srce.

      Tu tvoja svetloba razsvetljuje moj um in ga usposablja, da te
      vedno globlje spoznavam. Tu pritekajo potoki milosti v moje
      srce, tu moja duša zajema večno življenje.

      O moj Stvarnik in Gospod, ti edini mi poleg teh darov podarjaš
      samega sebe in se prisrčno združuješ s svojim bednim bitjem.
      Tu se najini srci razumeta brez besed, tu nihče ne more prekiniti
      najinega pogovora.

      O čemer govorim s teboj, Jezus, je najina skrivnost, o kateri
      ustvarjena bitja ne bodo vedela in angeli ne smejo vprašati.

      To so skrivnostna odpuščanja, o katerih veva samo Jezus in jaz.
      To je skrivnost njegovega usmiljenja, ki objema vsako posamezno
      dušo.

      Za to tvojo nepojmljivo dobroto te slavim, Stvarnik in Gospod, z
      vsem srcem in vso dušo. A čeprav je moje poveličevanje tako revno
      in majhno, sem vendar mirna, ker vem, da ti veš, da je iskreno,
      čeprav je tako nerodno.

      (Dnevnik sv. Favstine Kowalske, št.1692)

      http://www.sticna.com/Dnevnik_Svete_Favstine_Kowalske.pdf

      Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!

  5. Miro says:

    KAKŠNA JE RAZLIKA MED ‘GREŠITI’ IN ‘POHUJŠATI’? RAZLIKA JE V TEM, DA KDOR GREŠI IN SE KESA, PROSI ZA ODPUŠČANJE, ČUTI SE SLABOTNEGA, ČUTI, DA JE BOŽJI OTROK, PONIŽA SE IN ZARES PROSI ZA ODREŠENJE JEZUSA. TISTI, KI POHUJŠUJE, PA POHUJŠUJE PRAV S TEM, DA SE NE KESA. ŠE NAPREJ GREŠI, A SE OBENEM PRETVARJA, DA JE KRISTJAN IN TAKO ŽIVI DVOJNO ŽIVLJENJE – PROSIMO DANES ZA MILOST SVETEGA DUHA, KI BEŽI STRAN OD VSAKE PREVARE; PROSIMO ZA MILOST, DA BI SE PREPOZNALI KOT GREŠNIKI!

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO LUKU (Lk 17,1-6)

    In rekel je svojim učencem: »Ni mogoče, da bi pohujšanja ne prišla, toda gorje tistemu, po katerem pridejo! Bolje je zanj, da mu obesijo mlinski kamen na vrat in ga vržejo v morje, kakor da pohujša enega od teh malih. Varujte se! Če tvoj brat greši, ga pograjaj, in če se skesa, mu odpústi. Če greši sedemkrat na dan zoper tebe in se sedemkrat na dan obrne k tebi ter reče: ›Kesam se,‹ mu odpústi.«

    Apostoli so rekli Gospodu: »Pomnôži nam vero!« Gospod pa jim je dejal: »Če bi imeli vero kakor gorčično zrno, bi rekli tej murvi: ›Izruj se s koreninami vred in se presadi v morje,‹ in bi vam bila pokorna.«

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Lk+17%2C1-6&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE (Ervin Mozetič)

    Vsi se moramo prepoznati kot grešniki, a se moramo obenem paziti, da ne postanemo pokvarjeni.

    Gospod se ne utrudi odpuščati in nam svetovati, da tudi mi odpuščamo. Ko Jezus pravi, da je potrebno odpustiti sedemkrat na dan, s tem pokaže na samega sebe. Jezus torej odpušča. Vendar pa v današnjem evangeljskem odlomku pravi tudi: ‘gorje tistemu, po katerem pride pohujšanje’ in doda še, da bi bilo zanj bolje, da bi se mu na vrat obesil mlinski kamen in bi bil vržen v morje, kakor pa da bi pohujšal katerega teh malih. Tu ne govori o grehu, temveč o pohujšanju, ki je nekaj drugega.

    Kakšna je razlika med ‘grešiti’ in ‘pohujšati’? Razlika je v tem, da kdor greši in se kesa, prosi za odpuščanje, čuti se slabotnega, čuti, da je Božji otrok, poniža se in zares prosi za odrešenje Jezusa. Tisti, ki pohujšuje, pa pohujšuje prav s tem, da se ne kesa. Še naprej greši, a se obenem pretvarja, da je kristjan in tako živi dvojno življenje. Dvojno življenje kristjana naredi veliko slabega! To je krivičnik in to je dvojno življenje. Tak človek zasluži, kot pravi Jezus sam, da bi mu na vrat obesili mlinski kamen in ga vrgli v morje. Jezus tu ne govori o odpuščanju. In sicer zato, ker tak človek goljufa. Kjer pa je prisotna goljufija, tam ni Svetega Duha. To je torej razlika med grešnikom in pokvarjencem. Kdor živi dvojno življenje, je pokvarjenec. Drugačen pa je tisti, ki greši, čeprav ne želi grešiti, vendar je slaboten in gre h Gospodu ter prosi za odpuščanje. Tega ima Gospod rad, spremlja ga in je z njim.

    Vsi se moramo prepoznati kot grešniki. Grešniki smo vsi. Pokvarjenci pa ne. Pokvarjenec je neomajen v svojem stanju zadostnosti in ne pozna ponižnosti. Jezus je tem ljudem govoril hinavci ali pobeljeni grobovi. Na zunaj se zdijo lepi, navznoter pa so polni mrtvaških kosti in razkroja. Pokvarjenec je tudi kristjan, ki se baha s tem, da je kristjan, vendar ne živi krščanskega življenja. Pokvarjeni kristjani ali pokvarjeni duhovniki naredijo veliko slabega Cerkvi, kajti ne živijo v evangeljskem duhu, temveč v duhu posvetnosti.

    To jasno pravi tudi sveti Pavel v pismu kristjanom v Rimu: ‘Ne prilagajajte se temu svetu.’ Oziroma še natančneje v izvirnem besedilu Pavel pravi, naj ‘ne vstopajo v vzorce tega sveta’. Ti vzorci so posvetnost, ki vodi k dvojnemu življenju. Polakiran razkroj: to je življenje pokvarjenca. Jezus jim ni rekel grešniki, ampak hinavci.

    Četudi nekdo greši sedemkrat na dan zoper tebe in se sedemkrat vrne, rekoč: ‘Žal mi je, grešnik sem’, mu boš odpustil. Tako dela Gospod, ki se ne utrudi odpuščati grešniku, a le pod pogojem, da ta ne želi živeti dvojnega življenja, ampak pride k njemu skesan in mu reče: ‘Odpusti mi, Gospod, grešnik sem!’ ‘Pojdi dalje, pojdi dalje, jaz to vem’, tako odgovarja Bog. Prosimo danes za milost Svetega Duha, ki beži stran od vsake prevare; prosimo za milost, da bi se prepoznali kot grešniki. Smo grešniki. Grešniki da, pokvarjenci ne!

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    Božje usmiljenje, v spreobrnjenju grešnikov, zaupamo vate!

  6. Hvala says:

    Človek mora spremeniti razmišljanje, ki ga vsiljuje hudobec in sprejeti NOV KRISTUSOV UM. Napisala bom primer, ki ga je napisala Joyce Meyer v knjigi -Bitka v umu. Zelo pomembno je, kajti PRAVILNA DEJANJA SLEDIJO PRAVILNEMU RAZMIŠLJANJU. Iz tega primera je razvidno, KAKO BOG SPREMINJA ČLOVEKA, ČEPRAV MI VČASIH NE VERJAMO, DA SE BO TO ZGODILO.

    Če človek verjame v Gospodove Besede in vztraja tam, kamor Ga je postavil On in prenaša trenutno stisko ali trpljenje, GOSPOD VSE NAREDI KOT JE OBLJUBIL.

    Poglejmo primer:

    Joyce pravi takole: neka ženska, ki je obiskovala mojo prvo hišno skupino za proučevanje Svetega pisma, je svoje življenje predala GOSPODU in je želela, DA SE UREDITA TAKO NJEN DOM KOT ZAKON. VSE V NJENEM ŽIVLJENJU JE BILA ZMEŠNJAVA-DOM, OTROCI, ZAKON , DENAR , FIZIČNO STANJE itd…..

    ODPRTO JE PRIZNALA, DA SVOJEGA MOŽA NE LJUBI; PRAVZAPRAV GA JE PREZIRALA. VEDOČ, DA NJENO OBNAŠANJE NI VSKLADU Z BOŽJIM, GA JE BILA PRIPRAVLJENA LJUBITI, VENDAR NI PRENESLA NJEGOVE BLIŽINE.

    Molili smo skupaj, pravi Joyce, molila je sama, VSI SMO MOLILI! Z njo smo delili Božjo besedo in ji dali posnetke, da bi jih poslušala. Storili smo vse, kar smo lahko, in četudi je navidezno sledila našemu nasvetu, NI DOSEGLA NAPREDKA.

    KAJ JE BILO NAROBE?

    MED SVETOVALNO URO SE JE RAZODELO, DA JE CELO SVOJE ŽIVLJENJE SANJARILA.

    Vedno si je predstavljala življenje kot v pravljici kjer je bila ona princesa, njen očarljivi princ pa je prišel domov iz službe z rožami in čokoladnimi bonboni ter jo prevzel s svojo predanostjo.

    Vse dni je razmišljala na takšen način in ko je njen utrujeni, prepoteni , umazani mož s prekomerno težo prišel domov iz službe (z manjkajočim zobom), ga je prezirala.
    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    Za trenutek pravi Joyce pomislimo na to situacijo. TA ŽENA JE BILA PONOVNO ROJENA, KLJUB TEMU PA JE BILO NJENO ŽIVLJENJE PRAVA ZMEDA. ŽELELA JE UBOGATI BOGA IN ŽIVETI ZANJ, PRAV TAKO JE ŽELELA LJUBITI SVOJEGA MOŽA, KER JE VEDELA, DA JE TAKŠNA BOŽJA VOLJA.

    Bila je pripravljena na zmago v svojem življenju in zakonu, VENDAR JO JE NJEN UM PREMAGOVAL. Svojega gnusa do moža ni mogla nikakor premagati, dokler ni začela delovati PRI POLNI ZAVESTI.

    Z MISLIMI JE ŽIVELA V SVETU, KI NI OBSTAJAL IN NIKOLI NE BO. ZARADI TEGA JE BILA POVSEM NEPRIPRAVLJENA, DA SE SPOPRIME Z REALNOSTJO. IMELA JE PASIVEN UM, IN KER SVOJEGA RAZMIŠLJANJA NI IZBIRALA V SKLADU Z BOŽJO BESEDO, SO ZLI DUHOVI V NJEN UM VSTAVLJALI MISLI.
    ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    Dokler je mislila, da gre ZA NJENE LASTNE MISLI in je v njih uživala, NI MOGLA OKUSITI ZMAGE. Ko je spremenila svoje razmišljanje, SE JE NJENO ŽIVLJENJE ZAČELO SPREMINJATI. premenila je miselni pristop do svojega moža, on pa je začel spreminjati svoj videz in obnašanje do nje (Joyce Meyer .
    ………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..

    Vidimo, kako potrebno je vsak dan razmišljati v skladu Z BOŽJO BESEDO in SE JO TUDI UČITI NA PAMET, KAJTI KO PRIDE napad hudobca JO GOVORIMO, TAKO KOT JE TO DELAL JEZUS.

    Ker sami ne moremo ničesar , JE POTREBNO PROSITI JEZUSA IN MU IZROČITI UM, DA GA OZDRAVI. SKRB, JEZA, DVOM, DEPRESIJA, OBČUTKI OBSOJANJA….itd….VSE TO SO NAPADI NA NAŠ UM. Če trpimo zaradi negativnih misli, moramo biti zelo pogumni!

    RAZMIŠLJATI JE POTREBNO TAKO, KOT RAZMIŠLJA BOG.

    Zato smo že velikokrat pisali, kako MODERNO JE ZAPUSTITI ZAKONSKO ZVEZO, ker si pač človek lahko domišlja, da ni mogoče živeti skupaj, da trpi itd…ZOPET PONAVLJAM, DA DO TEGA PRIDE ZARADI TEGA, KER ČLOVEK NE VERJAME BOGU, DA BOG LAHKO VSE SPREMENI. ON NI VEZAN NA ČAS IN PROSTOR itd….PRI BOGU JE VSE MOGOČE, PRI BOGU NI NIČ NEMOGOČE. Če pa gledamo samo z človeškimi očmi, iščemo človeške rešitve po svoje , ne zaupamo Gospodu potem ne MORE PRITI DO ZMAGE. ZMAGAL BO TISTI, KI BO ZTRAJAL IN DELAL KOT NAROČA GOSPOD!

    ZAKAJ NE VERJAMEMO BOGU? Izročiti IZROČITI ŽIVLJENJE JEZUSU, ON BO DAL NOVEGA DUHA IN KAMNITO SRCE SPREMENIL V MESENO OZDRAVIL BO UM, kajti hudobec pušča strup vsak dan in ZARADI TEGA ČLOVEK NE VERJAME BOGU .

    • Hvala says:

      Če pogledamo življenje Joyce Meyer, ki ga je sama opisala in povedala, lahko vidimo kakšen ČUDEŽ JE GOSPOD NAREDIL V NJENEM ŽIVLJENJU, oz. v ŽIVLJENJU CELE DRUŽINE.

      Joyce je imela globoke rane iz otroštva, probleme v zakonu, z financami, itd…Ko človek bere njene knjige , ko opisuje svoje življenje PRED NOVIM ŽIVLJENJEM, samo ostrmi, KAJ DELA VSEMOGOČNI BOG. ČLOVEKU ZASTAJA DIH OB NJEGOVI DOBROTI IN USMILJENJU.

  7. Miro says:

    PAPEŽ FRANČIŠEK: POGLEJTE ZAKAJ JEZUS UBOGO VDOVO PREDLAGA ZA UČITELJICO VERE

    »Jezus gleda, kaj se dogaja na tem kraju, najsvetejšem od vseh in vidi, kako se pismouki radi sprehajajo, da bi jih opazili, pozdravljali in jih cenili ter da bi imeli častne sedeže. Jezus pa še doda, da »vdovam požirajo hiše in na dolgo molijo, da bi jih opazili (prim. Mr 12,40). Istočasno pa njegove oči opazijo nek drug prizor. Neka uboga vdova, ravno ena od tistih, ki jih mogočniki izkoriščajo, vrže v tempeljsko zakladnico »vse, kar je imela za življenje« (v. 44), tako pravi evangelij. Evangelij nas postavi pred to kričeče nasprotje bogatih, ki dajejo od svojega preobilja, da bi jih opazili in neke uboge vdove, ki neopazno daruje vse tisto malo, kar ima. Dva simbola človeških drž,« je poudaril papež Frančišek.

    Več o nagovoru svetega očeta na:
    https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2021-11/papez-francisek-poglejte-zakaj-jezus-ubogo-vdovo-predlaga-za-uc.html

    Božje usmiljenje, ki vedno in povsod spremljaš vse ljudi, zaupamo vate!

  8. Janez says:

    TROŠIMO (RAZDAJAJMO) SE BREZ PRESTANKA
    Danes me je obiskalo nekaj protestantskih pastorjev in so mi povedali nekaj zelo lepega. Rekli so: »Ve (Misijonarke ljubezni), lahko zaradi vaše zaobljube čistosti pripadate Jezusu tako popolnoma, tako celovito, mi pa, ker smo poročeni, dolgujemo ljubezen našim ženam in se zato ne moremo tako polno predati Jezusu kot ve.« Potem sem se vprašala: »Je to res za vsako od nas? Je naša ljubezen do Jezusa res celovita? Smo vse samo za Jezusa?« Ko so bile naše sestre na Šrilanki, mi je minister povedal nekaj zelo presenetljivega. Rekel je: »Veste Mati Terezija, jaz imam rad Kristusa, vendar sovražim kristjane.« Vprašala sem ga, kako je mogoče, ko pa je tako protislovno, glede na to, da so Kristus in kristjani eno. Odgovoril mi je: »Ker nam kristjani ne dajejo Kristusa, ne živijo njihovega krščanskega življenja na polno.« Indijec Mahatma Gandhi je povedal nekaj podobnega, »Če bi kristjani polno živeli svoje krščansko življenje, potem v Indiji ne bi ostal niti en hindujec.« Ni to zelo res? Ta ljubezen do Kristusa bi nas morala spodbuditi, da bi se neprestano trošili in razdajali ubogim in drugim ljudem, ki rabijo našo pomoč.

    Sveta Mati Terezija (Misijonarke Ljubezni)

    Ljubezen, ki jo imamo za naše ljudi, je darilo, saj je Jezus rekel: »Karkoli storite enemu od teh mojih najmanjših bratov, to ste storili Meni.«

    Tako kot sem že zapisal na tem medmrežju za Pedra Opeko na Madagaskarju in za Sveto Mater Terezijo, taki zgledi kažejo kristjane v pravi Luči Izvajanja Božje Volje. In jačajo dejavno in ljubečo krščansko vero, da se krepi in se apostolsko in misijonarsko širi med ljudi, z zgledi dobrih del in ljubezni kristjanov, ne pa s križarskimi vojnami in nasilnim pokristjanjevanjem. In tedaj odpade misel Gandija in kritičnega ministra na Šrilanki, kaj si mislita glede kristjanov. Rekla sta, da zelo spoštujeta Jezusa, ne pa Kristjanov, ki ne Živijo po Jezusovih Naukih in Evangeliju. Če bi bilo tako, ne bi bilo v Indiji budistov in hindijcev. Kristjani moramo tako kot Verjemo in Govorimo ter Molimo tudi Živeti. Ateisti pravijo: Eno Govorite, drugo Živite! Pomagaj nam Gospod, da se bomo poboljšali! Kar je prav v Človeških Očeh ni vedno prav v Božjih Očeh. Velja premisliti. Kristjane čaka še veliko dela tako na sebi in pri sebi in da bomo z zgledi iskrene molitve, goreče Vere in dobrih del ter služenja bližnjim tudi mi apostoli in misijonarji Jezusovega Evangelija med ljudmi. In manj ko se bomo ukvarjali s sami seboj, temveč bolj ko bomo ljubili Boga in ljudi, bolj bomo podobni Jezusu tudi v našem Življenju! Gospod pomagaj nam prosim!
    Amen. Janez

    • Miro says:

      BOŽJA BESEDA UČI VSE LJUDI, OD PRVEGA DO ZADNJEGA:

      »NE POJDE V NEBEŠKO KRALJESTVO VSAK,
      KDOR MI PRAVI: ›GOSPOD, GOSPOD,‹
      AMPAK KDOR URESNIČUJE VOLJO MOJEGA OČETA,
      KI JE V NEBESIH.« (Mt 7,21)

      Vsak dan kličimo z upanja polnimi besedami sv. Angele Merici:

      O PRESVETA BOŽJA VOLJA, LJUBIM TE NADVSE!

      Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
      Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!
      Sv. Mati Terezija, prosi za nas!

      • Miro says:

        Dodajmo še: Sv. Angela Merici, prosi za nas – s prošnjo, da bomo lahko v moči SVETEGA DUHA sprejemali in spolnjevali Božjo voljo.

        • Hvala says:

          Res je, IZPOLNJEVATI BOŽJO VOLJO, ZATO PA JE POTREBNO GOSPODA PROSITI DA POKAŽE, KAJTI GOSPOD IMA ZA VSAKEGA DRUGAČEN NAČRT, KER MI VČASIH MISLIMO, DA JE TISTO KAR MI MISLIMO, TUDI BOŽJA VOLJA !

  9. Janez says:

    PROSIMO PRIDI K NAM GOSPOD IN NAM POMAGAJ ZAUSTAVITI KORONAVIRUS!

    Molimo in prosimo Boga, da nas odreši bolezni, epidemij in da bo Jezus Odrešenik in Učenik s Svetim Duhom podučil in navdihnil vse zdravnike, da bodo z novimi odkritimi cepivi, zdravili in novimi postopki uspešno in učinkovito zmanjšali bolezni in število obolelih zaradi epidemij, ki razsajajo po svetu. Prosim pozdravi vse, ki so zboleli, da bodo s pomočjo cepiva in zdravkljenja po Božji Milosti in Dobroti kmalu okrevali in se pozdravili. Prosim Te Gospod, pomagaj nam, da se bo epidemija v svetu in pri nas, kjer imamo veliko obolelih in umrlih ustavila in medicinsko obvladovala. Pomagaj raziskovalcem in zdfravnikom, da bodo odkrili čimpreje cepivas in zdravila proti koronavirusu! Gospod prosimo Te pomagaj nam, da se bo spet vse postavilo na svoje mesto, da bomo spet vsi lahko normalno zaživeli brez nevarnosti okužb in da bomo odslej živeli pravično in se spreobrnili. Pomagaj nam prosimo Troedini Bog, da bomo sprejeli in spoštovali poduk in Božjo Vzgojo. Prosim Te Jezus sliši in usliši nas. Pridi k nam Gospod in nam Pomagaj!

    Marija Mati Božja in naša Mati, prosimo tudi Tebe, da s svojo priprošnjo k Jezusu Kristusu Božjemu Sinu, ki Ti nikoli ne odreče nobene prošnje, pripomoreš, da nam bo Jezus pomagal in zaustavil koronavirus ter ozdravil obolele, ki se širi pri nas in v svetu in zaradi katerega je zbolelo in umrlo veliko ljudi. Prosim Pomagaj nam, da bodo vsa cepiva in ukrepi odgovornih oblasti dobro učinkovali! Pridi in nam pomagaj Mati Marija z Jezusom, da se bbo vse urewdilo po Božji Volji in Milosti! Amen.

    Janez AKA Dichter Hansi
    Dopolnjena in razširjena molitev. Že objavljeno!

    Jeremija 33, 6: Glej, pospešim mu okrevanje in ozdravljenje, ozdravim jih in jim odkrijem obilje miru in varnosti.

    • Miro says:

      BOŽJA BESEDA NAS OZDRAVLJA IN ODREŠUJE

      »TI PA, GOSPOD, NE BODI DALEČ! MOJA MOČ, HITI MI POMAGAT!«
      (Ps 22,20)

      Zelo priporočam, da vse prošnje v zvezi s prizadevanji na področju boja s koronavirusom vsak dan vključujemo v molitev svetega rožnega venca, vse preizkušnje, bridkosti, stiske, prošnje … pa darujmo pri obhajanju SVETE MAŠE.

      Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!
      Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!
      Božje usmiljenje, studenec bolnim in trpečim, zaupamo vate!

      Z vero in zaupanjem v srcu kličimo: Marija, Kraljica presvetega rožnega venca, prosi za nas!

  10. Miro says:

    Na tej spletni strani smo že večkrat zapisali, kako zelo pomembno je notranje ozdravljenje (dolgotrajni proces). Priporočajmo se Svetemu Duhu in ga ponižno prosimo, naj nas povede na to pot in ves čas tudi vodi, usmerja, krepi, spodbuja, tolaži, razsveseljuje itn. Pridi, Sveti Duh!

    ZAČETEK ZDRAVLJENJA DUHA JE VERA, DA SO VSE BESEDE SVETEGA PISMA ZDRAVILNE. KO JEZUS PRAVI: »ODPUSTI«, TO NI SAMO MORALNO NAČELO, AMPAK JE TUDI ZDRAVILO. KO ODPUŠČAMO, SE NAMREČ OSVOBAJAMO JEZE. TA RAZDIRA NAŠE TELO IN PSIHO. NAŠE TELO TEDAJ NE FUNKCIONIRA VEČ CELOVITO IN SVOBODNO (dr. Marjan Turnšek)

    Dr. Marjan Turnšek je na vprašanje bralke (Ognjišče, 2015 ) o notranjih ranah in njihovem zdravljenju izpostavil naslednje:

    Vprašanje o notranjih ranah in njih zdravljenju je izredno pomembno in aktualno, saj kljub razvoju mnogih medicinskih ved in drugih terapevtskih smeri ostaja sodobni človek izredno izpostavljen tako vedno novim telesnim boleznim kot tudi duševnim in duhovnim. In prav ti slednji področji verjetno zajemata to, kar po navadi imenujemo notranje rane. Torej ime samo še ne pove povsem jasno, za kakšne notranje rane gre. Lahko so duševne ali pa duhovne, oboje pa imajo lahko posledice tudi v telesnih boleznih; pa tudi nasprotno je mogoče, da so telesne hibe ali šibkosti in bolezni izvor duševnih in duhovnih ran. S tem želim poudariti, da je pri odpravljanju notranjih ran treba najprej odkriti, za katere rane gre in kje imajo svoj izvor, vzrok. Saj je zdravljenje treba usmeriti predvsem tja, sicer se ukvarjamo samo s simptomi. Zato bi v vsakem primeru svetoval kakšen pogovor z nekom, ki bi vam pomagal vsaj približno razločiti te izvore. Od tega je namreč odvisen tudi nadaljnji postopek pri zdravljenju in kdo je prav, da pri tem sodeluje. Kajti če gre predvsem za duševne rane, v čustvih, spominu, doživljanju … je prav, da sodeluje tudi strokovnjak s tega področja. V primeru, da pa je vzrok rane predvsem duhovne narave in se naknadno razširi na druga področja, je pa primarno zdravljenje predvsem duhovno.

    V vsakem primeru pa je prav poudariti, da je zadnji zdravnik in zdravilo Jezus Kristus. Zato je osnovni korak ozdravljanja notranjih ran v tem, da se človek sam, ali pa mu kdo pri tem pomaga, v vsej iskrenosti bliža Kristusu in mu izroča ter odpira določeno duhovno rano in ga vabi, naj vstopi vanjo.

    Za zdravljene telesnih in duševnih bolezni imamo zdravnike, zdravila in bolnice. Ko pa je bolan duh, to pomeni, ko smo: jezni, ljubosumni, leni, nečimrni, oholi, preklinjamo, preziramo druge, sovražimo, delujemo agresivno (navzven ali navznoter) itd., tedaj potrebujemo drugačno zdravilo. Jezus je prišel, da nas osvobodi in ozdravi – duhovno ozdravi, kar pa lahko kdaj potegne za seboj tudi duševno in telesno ozdravljenje. Ko je Jezus zdravil telesne in duševne bolezni, je to delal iz sočutja. To je bilo vidno znamenje, da je prišlo Božje kraljestvo. Toda vsakokrat je rekel ljudem, naj o tem nikomur ne govorijo. Ko pa je ozdravljal na duhovnem področju, npr. ko je izganjal demone, je rekel: »Vrni se domov in pripoveduj, kaj vse ti je storil Bog« (Lk 8,39). Torej je bilo to slednje pomembnejše. Če bi Jezus zdravil samo telesne in duševne bolezni, bi kljub temu ostala greh in zlo v ljudeh in ne bi bili odrešeni. Jezus ni prišel popravljat starega sveta – ampak ustvariti nov svet, prenovljeni svet v duhovnem pomenu. Z njegovim vstajenjem je ustvarjen novi svet že na tem svetu. Ta naš sedanji svet bo razpadel, nima druge končne perspektive – in tedaj bosta prišla novo nebo in nova zemlja. Z Jezusovim vstajenjem se je začelo tudi novo stvarjenje. Sveti Duh deluje v nas. Vse trpljenje in vse zlo je zaradi greha. Torej je razumljivo, da bosta naša psiha in naše telo zdrava, ko se osvobodimo vsakega zla. Na področju duha se nahajajo vzroki bolezni. Ko se je človek uprl Bogu, ko sta se Adam in Eva odločila proti Bogu, je človek zaživel ločeno od njega. Življenje se je odcepilo od svojega izvira, zato ne teče več, marveč usiha. Torej človek, ki sovraži Boga ali mu ni mar zanj in se od njega življenjsko oddaljuje, duhovno životari ali celo ne živi več, funkcionira samo njegovo telo in duševnost. Takšnega človeka je prišel Jezus rešit, mu vrniti življenje.

    Začetek zdravljenja duha je vera, da so vse besede Svetega pisma zdravilne. Ko Jezus pravi: »Odpusti«, to ni samo moralno načelo, ampak je tudi zdravilo. Ko odpuščamo, se namreč osvobajamo jeze. Ta razdira naše telo in psiho. Naše telo tedaj ne funkcionira več celovito in svobodno. Otrok, ki ne dobi dovolj ljubezni od svojih staršev, prebuja v sebi sovraštvo do staršev in bližnjih in v odnosu z njimi zapada v napetosti, krčevitosti … ki se zrcalijo tudi v organizmu. Ali, če vzamemo za primer neko povsem drugo področje: kdor se želi zares izpolniti v spolnosti, je ne sme uresničevati v grehu, saj v tem primeru ne more biti izraz ljubezni, čemur je po Božjem načrtu namenjena, zato poraja lahko strah pred ljudmi, pa tudi pred Bogom in povzroča mnogo drugih notranjih ran. Zaradi tega lahko nato trpita tako telo kot duša. Telo, ki je ustvarjeno za Gospoda, kot nas uči Sveto pismo, čuti, kadar človek ni v prijateljstvu z Bogom. Radost doživljamo samo, kadar živimo v soglasju z Božjim zakonom. Šele tedaj uživamo vse življenje iz globine duše in telesa. Svet je ustvaril Bog in ne hudič. Zato lahko samo Bog da radost in zadovoljstvo. Greh veliko obljublja, malo daje in vse vzame. Greh je vedno prevara, laž in smrt.

    Vprašanje bralke in celoten odgovor dr. Marjana Turnška na:
    https://revija.ognjisce.si/pisma/2634-moje-notranje-rane-najbrz-segajo-ze-v-obdobje-pred-rojstvom

    Božje usmiljenje, ki se na nas izlivaš iz Kristusovih ran, zaupamo vate!

    • Janez says:

      Opomnik za pravično življenje ali Vita tua est Academia Operosorum
      1. Vsak dan, ki ti je namenjen koristno preživi v službi bližnjih in zastonj razdajaj vse svoje talente, ki si jih tudi zastonj prejel ob rtojstvu od Boga, pa boš poslal ljudem dragocen delček večnosti in boš osrečeval in boš srečen.
      2. Biti mlad pomeni verjeti v čudo, da je tudi nemoguče mogoče, ko iz potresnih ruševin rešiš človeka, ko nahraniš lačnega in potolažiš trpečega z mano in dobroto in ko pomagaš povsod, kjer te potrebujejo bližnji, ko premagaš sebe.
      3. Ne dovoli, da bi tvoja življenjska radost in sreča bila odvisna od tisoč in ene malenkosti, ampak presegaj drobne malenkosti s pogumom in dobrodušno velikopoteznostjo, ko je treba pomagati in opogumiti ponižane in razžaljene in pokazati pot in vzor kako iti naprej, ko se uporno spoprimeš s težavami in se tebi in drugim odprejo rešitve.
      4. Ko ti bo težko, poskušaj biti mali igrivi nasmejani klovn, ki pripoveduje skeče, poje pesmi, ali prešerno igra na gosli in tako prinaša radost in veselje žalostnim ljudem, upanje obupanim in odrešitev vsem tistim, ki so izgubili smoter, cilj in pot v življenju. Včasih moraš koga preprosto razvedriti z besedami in glasbo srca, saj ko pomagaš bližnjim pomagaš sebi.
      5. Temelj ljudske sreče je globoka sigurnost, spontana radost v malih stvareh in velika enostavnost, ko je treba imeti človeka preprosto rad in objeti trpečega ter obrisati solze z lic otroka, ki je v vojni ostal brez staršev, mu ponuditi hrano, streho in uteho kot Kristus, ki je za lačne in bolne ter trpeče prišel na svet in na križu daroval sebe.
      6. Smeh osvobaja in razvedri potrte ter je najboljša kozmetika za zunanjost in najboljše zdravilo za notranjost, ko neopazno vstopi v kamrico srca in prežene skrbi.
      7. Ne osrečuje obilje, ampak to, v čemer uživaš. Ko lahko uživaš v enem cvetu, v enem nasmešku, v igri otroka, v letu metulja, v radosti matere, ki so ji pozdravili v bolnici sina, v nasmehu očeta, ki se mu je domov vrnil izgubljeni sin, si bogatejši od vseh milijonarjev, ki imajo vse kar si poželijo, pa vendar ostajajo nezadovoljni in se ničemur več ne veselijo. Zakaj, ker so bogataši kot Babilonski stolp preobteženi in preobloženi z zlatom, z denarjem, s hišami, avtomobili, tovarnami, bankami in drugim premoženjem, ki ne osrečuje ampak prinaša nove in nove skrbi in ker bogastvo kot mamon vseskozi nagovarja imetnika, da bi pridobival in imel še več kot doslej. Kaj pomaga bogatašu vse bogastvo sveta, če je nesrečen in osamljen in ga nihče ne razume ter ne vidi smisla v življenju!
      8. Bodi dober kakor sonce, saj to navkljub vsej hudobiji in bedi sveta, vsako jutro gotovo vzide in prinese toploto in svetlobo med nas pravičnike in grešnike, brez razlike.
      9. Naj bo vsakdo srečen s koščkom neba v Tvoji roki, s prijazno besedo izrečeno bližnjemu in strpnostjo do različnosti, ki jo izkazujejo drugi.
      10. Optimizem je kot svetloba v temo tisti najčudovitejši in najcenejši recept, da dolgo živiš zdravo in srečno in da te imajo ljudje radi. V Bogu premoremo vse, kar potrebujemo. On je naša Pot, naš Učenik in Odrešenik.
      11. Odpuščajmo sebi in drugim ter popravimo vse prizadejane krivice! Prosimo za Odpuščanje Boga in se spovejmo i pokesajmo svojih grehov, popravimo napake, da bomo lahko spet vse začeli na novo, brez stare prtljage.

      Janez AKA Dichter Hansi

      • Miro says:

        Vztrajno se zatekajmo k Božjemu usmiljenju, da se bomo mogli v luči Svetega Duha zavedati potrebe po notranjem ozdravljenju.

        BOŽJE USMILJENJE, NEIZMERNO V ZAKRAMENTU EVHARISTIJE IN DUHOVNIŠTVA, ZAUPAMO VATE!

      • Hvala says:

        Ja, zelo dobro je, da človek PROSI SVETEGA DUHA, KI MU BO POKAZAL POT K OSVOBODITVI IN OZDRAVLJENJU. Za notranje ozdravljenje in osvoboditev pa potekajo molitve pod vodstvom ljudi, ki imajo za to oblast od Boga in preko katerih Bog razkriva preteklost, odkriva rane, kajti rane je treba izročiti Gospodu , JEZUS ZDRAVI VSE.

        To je res proces, ki traja lahko več let, TREBA JE IMETI POGUM IN VOLJO IN ZAUPANJE V GOSPODA. Za vsakega človeka ima Gospod svoj načrt, zato se ne bojte, Z VESELJEM SPREJMITE JEZUSOVA ZDRAVILA IN NJEGOVO ZDRAVLJENJE.

        Treba pa je povedati, DA NA POTI DO NOTRANJEGA OZDRAVLJENJA IN OSVOBODITVE NE BI OBUPALI AMPAK VZTRAJALI, NEAL LOZANO PRAVI: VČASIH JE POTOVANJE DO SVOBODE POČASNO IN POVZROČA OBUP, KI JE POTREBEN, DA ČLOVEK OBJAME RESNICO , KI VODI V SVOBODO.

        JEZUS OZDRAVLJA CELOVITO. Zato še enkrat ponavljam vztrajati, vztrajati, vztrajati in ne odnehati.

        Tam kjer je strah, ni prostora za Boga, zato JEZUS OZDRAVLJA IN OSVOBAJA in ČE MU DOPUSTIMO, DA NAS NAPOLNI S SVOJO LJUBEZNIJO, pravi: Če ostanete v meni in besede moje ostanejo v vas: prosite, karkoli hočete, in se vam zgodi (Jn 15,7).

Dodaj odgovor za Janez Prekliči odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja