Članki za dušo

Tu se dodaja članke, ki so povzeti po drugih internetnih straneh. Prosim, da se navedejo viri kje je bilo povzeto.

This entry was posted in Domov. Bookmark the permalink.

15.036 Responses to Članki za dušo

  1. Hvala says:

    SVETO PISMO NE DOVOLJUJE, DA BI SE SMILILI SAMI SEBI ( Joyce Meyer)
    ——————————————————————————

    NAMESTO TEGA SE MORAMO MEDSEBOJNO SPODBUJATI IN IZGRAJEVATI V GOSPODU
    …………………………………………………………………………………………………………………………………………

    Obstaja pravi dar sočutja, ko imamo božje usmiljenje do prizadetih in lajšamo njihovo trpljenje. SAMOPOMILOVANJE PA JE IZKRIVLJENO, KER TO, KAR JE BOG NAMENIL DRUGIM, USMERIMO VASE.
    ……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….

    KO LJUBEZEN, KI JO JE BOG NAMENIL ZA RAZDAJANJE DRUGIM, VZAMEMO IN USMERIMO VASE, SE SPREVRŽE V SEBIČNOST IN EGOCENTRIČNOST, KAR NAS V RESNICI UNIČI.
    ……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….

    SAMOPOMILOVANJE JE MALIKOVANJE-ZAPREMO SE VASE, OSREDOTOČIMO SE NASE IN NA SVOJE OBČUTKE, ZAVEDAMO SE SAMO SAMIH SEBE TER SVOJIH POTREB IN SKRBI-TO PA JE ZAGOTOVO ZELO OMEJEN NAČIN ŽIVLJENJA.
    ———————————————————————————————————————————————————

    V TRENUTKU, KO NAS KDO PRIZADENE IN KO IZKUSIMO RAZOČARANJE, HUDIČ ZADOLŽI DEMONA, DA BI NAM ŠEPETAL LAŽI O TEM, KAKO KRUTO IN NEPRAVIČNO SO RAVNALI Z NAMI.
    …………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………

  2. Hvala says:

    KER SE ČLOVEK BOJI TRPLJENJA , MU STRAH ZAČENJA UNIČEVATI PRAVO ŽIVLJENJE. PRED TRPLJENJEM BI RADI POBEGNILI.

    BEŽATI PRED TRPLJENJEM JE TUDI PROPAD ČLOVEKA.

    Joyce Meyer je napisala v knjigi Bitka v umu naslednji stavek: OSTAJA TRPLJENJE “V MESU”, KI GA ​MORAMO PRESTATI, DA BI IZPOLNILI BOŽJO VOLJO.

    V vašem življenju morda obstaja oseba pravi Joyce, S KATERO ZELO TEŽKO SHAJATE, VENDAR VESTE, DA BOG ŽELI, DA SE TE OSEBE DRŽITE IN NE BEŽITE STRAN OD NJE. VAŠE MESO TRPI. KER VAM V BLIŽINI TE OSEBE NI LAHKO, VENDAR SE LAHKO PRIPRAVITE TAKO, DA O SITUACIJI RAZMIŠLJATE PRAV.
    ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    Mogoče boste sedaj bolje razumeli moje poudarke, ki jih ponavljam: NE BEŽATI OD TRPLJENJA , PA PONAVLJAM, DA MI NE BO ČLOVEK DOPOVEDAL, DA JE NEVZDRŽNO V ZAKONU, V SLUŽBI, PRI SOSEDIH, PRI SORODNIKIH. Z BOGOM JE VSE MOGOČE! NI LAHKO PRIZNAM, TRDIM PA TO TUDI ZARADI SVOJIH OSEBNIH IZKUŠENJ.

  3. Janez says:

    POJDIMO POGUMNO IN Z VERO Z GOSPODOM SKOZI ŽIVLJENJE IN TRPLJENJE
    Tvoj križ – moj križ, Gospod,
    prosim te za to,
    kar je najtežje in najbolj trdo:
    prosim te za Milost,
    da bi v vsem trpljenju svojega življenja
    prepoznal Križ tvojega Sina,
    da bi v njem počastil
    Tvojo nedoumljivo Sveto Božjo Voljo,
    da bi šel s Tvojim Sinom Jezusom stanovitno in z Vero
    po poti križa, dokler ti hočeš Bog …

    Križ mojega Gospoda, bodi mi vzor,
    bodi moja luč, bodi moja tolažba,
    bodi rešitev vseh mračnih vprašanj,
    bodi Luč v vseh nočeh, dilemah, dvomih in preizkušnjah…
    Oče, s tvojim Sinom hočemo deliti vse:
    Njegovo življenje, Njegovo poveličanje
    in zato tudi njegove Bolečine in Njegovo smrt.
    Samo daj nam s križem težav in preizkušenj tudi moči,
    da ga bomo mogli nositi in ostati trdni v Veri…
    Gospod, daj nam Ljubezen,
    ki ne more videti stiske,
    ne da bi pomagala in nas podpirala ter blagoslovila.
    Odpri nam oči, da te spoznamo,
    če nas s križem obložen srečaš
    v svojih bratih in sestrah,
    da ne bomo slepi in topi hiteli mimo
    ter se ukvarjali samo s svojimi skrbmi in stiskami.
    Preizkušnje nas bodo v Veri in molitvah utrdile
    in nam pomagale, da se bomo prečistili in postali bolj plemeniti.

    Ti, Gospod, si nas določil,
    da ne nosimo samo svojega bremena,
    ampak tudi bremena svojih bratov in sester.
    Postavil si nas na veliko cesto sveta,
    po kateri hodijo vsi nosilci križa.
    Hočeš, da vsem pomagamo nositi njihov križ
    z molitvijo, besedo in dejanjem,
    z zgledom Dobrote, Usmiljenja, nesebičnega, požrtvovalnega življenja.
    V vsakem, ki gre mimo nas,
    nas znova vprašujoče in proseče pogledaš:
    Ali me poznaš? Ali mi hočeš pomagati? Ali si trden v Veri?
    Zato Človek, Hodi za Menoj, Širi Nauke Evangelija in bodi Moja Luč!
    Spolnjuj Božjo Voljo in Veruj v Gospoda, da vse pride in vse mine.
    Z Ljubeznijo in Usmiljenjem ter Dobroto prispevak k Prihodu Božjega kraljestva na Zemljo.
    Amen.

    Ecce Homo Moritus Iustus! Quod homo quo vadis? TE ET QUOD NIHIL SINE DEO?

    • Miro says:

      Hvala za posredovane vrstice o skrivnosti svetega križa in spolnjevanju presvete Božje volje. Usmerjajo nas k življenju v moči Gospoda Jezusa Kristusa. Dodajmo pa še:

      POTREBNO MOČ ZA HOJO ZA GOSPODOM JEZUSOM KRISTUSOM ČRPAJMO PRI ODREŠENJSKEM STUDENCU SVETE EVHARISTIJE, SAJ BREZ NJEGA NE MOREMO NIČ STORITI!

      Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!

  4. Hvala says:

    ZAKAJ PARI DANES ODLAŠAJO S CERKVENO POROKO’?

    IZGOVOROV JE VELIKO , SKUPEN IMENOVALEC PA JE STRAH

    Najbolj pogosti odgovori parov

    Kako lahko razumemo ta trend? Zakaj vedno manj parov sklene cerkveni zakon in ostanejo le pri civilnem, ali pa niti tega ne sklenejo? Na tako vprašanje največkrat slišimo odgovore: »Ne potrebujeva nobenega papirja, da lahko živiva skupaj.« Ali: »Pomembno je le, da se imava midva rada, Cerkve se najin odnos ne tiče in nima pravice, da se vmešava.« Ali: »Saj papir še ne garantira, da bova ostala skupaj, zato nama nič ne pomeni.«

    Odraz sodobne mentalitete

    Za večino mladih je dovolj trden argument za skupno bivanje že sama njuna želja, ker želita biti skupaj in ker želita življenje preživeti skupaj. Nekateri omenjajo finančno prednost, saj imajo tako manj stroškov, kot če živijo narazen. Prihranek lahko porabijo za druge potrebe. Mnogi zagovarjajo, da se želijo bolje spoznati, ker le na ta način spoznajo vse medsebojne razlike in neprijetne lastnosti ter lažje presodijo, ali lahko živijo drug z drugim. Nadejata se, da po poroki ne bo neljubih presenečenj in bosta lahko gradila stabilen in zdrav zakon. Pravijo tudi, da se na ta način učita sodelovanja, ko si razdelita naloge, skrbi in opravila, kar je dobro za prevzemanje odgovornosti v skupnem življenju. Navsezadnje je osrečujoče, ko lahko skupaj načrtujeta, skupaj spita, skuhata drug za drugega ali skupaj obedujeta in lahko k sebi povabita skupne prijatelje. Odločitev za skupno bivanje jemljeta kot pošten test njunega odnosa in ljubezni, v katerem se skušata čim bolje spoznati. »Če ne živiš skupaj, nikoli ne moreš vedeti, kaj vse lahko človek prikriva,« pravijo. Pomembno se jim zdi, da se ujemajo tudi v spolnosti. »Potem ne živiš v nekih iluzijah, kakšno bo življenje po poroki, ampak imaš realno izkušnjo, ki je nepogrešljiva za trezno odločitev.« V primeru, da se izkaže, da nista za skupaj, je veliko lažje iti narazen, ker se izogneta ločitvenemu postopku, ki je drag in obenem psihično precej bolj naporen.

    Dejanski razlogi so drugje

    Eden od pomembnih zunanjih dejavnikov je ta, da je v današnji družbi taka odločitev postala povsem sprejemljiva, razumljiva in nekako normalna pot. Največkrat se pari preprosto znajdejo v kohabitaciji, ker si enostavno želita biti skupaj in ker vidita, da je to zanju bolj udobno in prikladno. Ne najdeta razlogov, zakaj ne bi bila skupaj. Odločitev za zvestobo drugemu za vse življenje pa preložita za nedoločen čas.

    Danes je mladim težje sprejeti kakršnokoli življenjsko odločitev, težje se odločajo za vseživljenjsko zvezo. Muči jih negotovost, nezaupanje, nevera in strah, da bi se odločili narobe. Želijo se zavarovati pred težavami, se izogniti travmi ločitve. Še posebej so s tem obremenjeni tisti, ki so doživeli mučno ločitev svojih staršev. Zakon je zanje sinonim za prepire, trpljenje, nasilje, grožnje, ustrahovanje, zasvojenost in ujetost. Nočejo ponavljati napak staršev, v sebi pa ne najdejo dovolj trdnosti in zaupanja vase, da se zmorejo prav odločiti. S testiranjem odnosa hočejo priti do večje gotovosti o pravilnosti odločitve. Samo ustanovo zakona s tega zornega kota vidijo bolj ali manj kot nek »prisilni jopič«, ki jim ga hoče vsiliti Cerkev ali družba.

    Skupen imenovalec – strah

    Pogosto se ti ljudje nahajajo v razklanosti, v njih je prisoten strah pred osamljenostjo in hkrati velika želja ali kar potreba po fizični bližini. Ne morejo čakati do poroke, ker čutijo močno potrebo, da bi bili ves čas skupaj. Gre za čustveno in psihično soodvisnost v odnosu, kjer še ni pravega spoznanja, kdo sta sama zase in drug za drugega. Na eni strani je torej strah pred izgubo, na drugi pa strah pred zavezo. S tem, ko živita skupaj kot neporočena, na videz rešita obe težavi: nista več osamljena in odločitev glede poroke odložita za nedoločen čas v prihodnost. Seveda ta »rešitev« prinaša več težav in stresa kot miru.

    V nekaterih primerih je razlog za skupno življenje pred poroko tudi pobeg oz. umik od težkih življenjskih okoliščin ali problematičnih razmer v družini. Včasih hočejo na ta način drugim in sebi dokazati svojo neodvisnost. V kolikor gre le za pobeg brez ozaveščenja in predelave težav, so kmalu isti problemi prisotni v novem odnosu.

    Ali ima Cerkev zanje odgovor?

    Ti pari s svojim vedenjem sporočajo, da si želijo ustvariti dom, vendar niso prepričani, ali si ga zaslužijo, zato bodo zaenkrat raje »le poskusili«. Morda se zdi, da jim poroka res nič ne pomeni, a lažje je razvrednotiti poroko, kot se soočiti z notranjimi strahovi in ranami. Tega človek ne zmore sam, za to potrebuje pomoč, ki pa si jo mora najprej sam želeti in verjeti, da mu to lahko uspe. Pričakovali bi, da se bodo verni pari bolj naslonili na Boga in Njegovo pomoč. Očitno verska vzgoja, kakršno dobijo doma in pri verouku ne daje dovolj jasnih odgovorov na ta vprašanja in zato nimajo predstave, kako bi to naredili.

    Postavljajo se vprašanja: kaj lahko zanje naredi Cerkev? Kaj lahko v družini storijo starši? Kaj širša družba? In ne nazadnje, katero pot morajo prehoditi ti pari sami? Papež Frančišek v apostolski spodbudi Radost ljubezni pravi: »Od nas se pričakuje bolj odgovoren in bolj velikodušen pristop, ki je v tem, da predstavimo razloge in utemeljitve za izbiro zakona in družine, tako da bodo ljudje bolj pripravljeni odgovoriti na milost, ki jim jo Bog ponuja« (AL, 35).

    https://portal.pridi.com/2019/12/05/zakaj-pari-danes-odlasajo-s-cerkveno-poroko/

    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    Pa smo spet pri strahu, ki ni od Boga in je povod za propad človeka; o tem sem zadnjič že pisala, če se spominjate.

    STRAH NASTAVLJA ZANKO, V KATERO SE UJAME ČLOVEK, PRAVI SVETO PISMO. Zaradi strahu pride do odločitve za splave nerojenih otrok , za evtanazijo, ljudi je strah, kaj bodo drugi rekli, strah zaradi izgube službe, strah pred boleznijo, strah pred smrtjo , strah pred izgubo ljubezni sočloveka, STRAH NA STRAH. Lahko bi rekli 24 ur na dan nas obdaja . Vendar v strahu NI ŽIVLJENJA . ŽIVLJENJE JE SAMO V BOGU, PRI NJEM NI STRAHU, BOG JE LJUBEZEN.

    STRAH JE POVZROČITELJ GORJA, ZLA, NESREČ, PROPADA ŽIVLJENJA, itd…zato ponavljam, da bi lažje razumeli, DA SAMO BOG LAHKO OSVOBODI ČLOVEKA VSAKEGA STRAHU.

    Zaradi določenih strahov pari ne sklepajo zakona , ne civilnega, ne cerkvenega pred Bogom in z Bogom, ampak mislijo, da bodo sami lahko po svoji zamislili uravnavali tok življenja , tako kot jim trenutno “paše”. TAKO POČETJE JE REZANJE MLADIKE OD VINSKE TRTE, ČE PA JE MLADIKA ODREZANA OD TRTE, SE POSUŠI, KONEC JE, NI VEČ ŽIVLJENJA.

    Včasih nekateri komentirajo, da se bodo poročili, ko bodo uredili to in ono, trenutno ne gre. Jaz pa pravim, KJE PIŠE, DA BOŠ DOČAKAL JUTRIŠNJI DAN, ALI PA PET, ALI DESET LET, ZAKAJ SKLEPATI PO ČLOVEŠKEM MODROVANJU, KI VODI V POGUBO. ZAKAJ KAR NAPREJ NEKI IZGOVORI? IZGOVORI SE PODAJAJO ZATO, KER PAČ ČLOVEK NE ZAUPA V BOGA IN DELA PO SVOJEM NAČRTU. GREH NAPUHA JE PRISOTEN, ČEŠ JAZ VEM NAJBOLJE, JAZ SAM VEM ITD…..

    ČE BI BOGU ZAUPALI IN GA PROSILI, BO ON UREJAL ŽIVLJENJE IN VRNIL NAZAJ HARMONIJO. ALI MOGOČE KJE V SVETEM PISMU PIŠE, DA ČE ČLOVEK GRE NA POT SPREOBRNJENJA, ŽIVI PO ZAPOVEDIH, SE BOGU IZROČA, DA ON REČE , VEŠ MOGOČE TI BOM UREDIL, MOGOČE PA NE… Človeške obljube so od danes na jutri in jih prelamljamo, Bog pa je zvest v svojih obljubah.

    To pišem in poudarjam zato, da ne bi ŽIVOTARILI, ampak ŽIVELI Z JEZUSOM, TAKO KOT ON OBLJUBLJA.

    • Miro says:

      Še kako drži. Strah je tisti, ki nam nastavlja zanko in strah je povzročitelj gorja, zla, nesreč, propada življenja itd., kot je dobro izpostavljeno v gornjem razmišljanju. Vendar pa kot pravi Božja beseda: “Bog je ljubezen” (1 Jn 4,8). V Svetem pismu je tudi zapisano: “V ljubezni ni strahu, temveč popolna ljubezen prežene strah. Strah je namreč povezan s kaznijo, in kdor se boji, ni dosegel popolnosti v ljubezni” (1 Jn 4,18). In v zvezi s tem še en navedek: “Toda vi nočete priti k meni, da bi imeli življenje” (Jn 5,40). Iz navedenih svetopisemskih vrstic je lepo razvidno, zakaj smo ljudje preplašeni, nesrečni, žalostni, potrti, obupani … Tako se pojavlja strah na strah, kot je zapisala že ga. Hvala. In rešitev: Odprimo srce Božjemu usmiljenju, ki nam hoče podariti ljubezen, mir, veselje in ustrezne rešitve po Božji volji! Čeprav le-te niso vedno prijetne in po našem okusu – dostikrat so celo zelo grenke – so pa v odrešenjskem pogledu gotovo zelo zdravilne in odrešujoče in nam prinašajo srečo, če že ne kratkoročno, pa zagotovo v dolgoročnem pogledu.

  5. Miro says:

    OB PRIČUJOČEM EVANGELJSKEM ODLOMKU O DESETIH OZDRAVLJENIH GOBAVCIH SE LAHKO VPRAŠAMO, KAKŠNA JE MOJA HVALEŽNOST DO BOGA. ŽE SAMO V MOLITVI SE NAM TAKO RADO ZGODI, DA BOGA VELIKO PROSIMO, LE NA HITRO PA SE MU ZAHVALIMO ALI PA NA TO KAR POZABIMO. MORDA BI LAHKO TO NAŠO POZABLJIVOST V ZAHVALI REŠILI TAKO, DA BI OBRNILI VRSTNI RED. NAJPREJ BI SE BOGU ZAHVALILI, ŠELE NATO PA GA PROSILI!

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO Luku (Lk 17,11-19)

    Ko je potoval v Jeruzalem, je hodil med Samarijo in Galilejo. Ko je prispel v neko vas, mu je prišlo naproti deset gobavih mož. Od daleč so se ustavili in na ves glas govorili: »Jezus, Učenik, usmili se nas!« Ko jih je zagledal, jim je rekel: »Pojdite in pokažite se duhovnikom!« In med potjo so bili očiščeni. Ko je eden izmed njih videl, da je bil ozdravljen, se je vrnil in z močnim glasom slavil Boga. Padel je na obraz pred njegove noge in se mu zahvaljeval; in ta je bil Samarijan. Jezus pa je odgovoril: »Mar ni bilo deset očiščenih? Kje pa je onih devet? Ali ni bilo nobenega drugega, da bi se vrnil in počastil Boga, razen tega tujca?« In rekel mu je: »Vstani in pojdi! Tvoja vera te je rešila.«

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Lk+17%2C11-19&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE (Ervin Mozetič)

    Nečist, nečist!«, tako so morali vpiti pred seboj gobavci, da bi zdravega človeka opozorili pred možnostjo okužbe. Gobavci so bili tako rekoč živi mrtveci. Morali so nositi pretrgana oblačila, imeti razmršene lase in si zakrivati usta. Bili so izključeni iz družbe, prikrajšani za medčloveške odnose. Morda je kdo od teh desetih gobavcev iz evangelija že pet, deset ali dvajset let hrepenel po tem, da bi spet lahko objel svojo družino, bil s prijatelji ali šel v Jeruzalem molit v tempelj, kot to počno zdravi Judje.

    Sedaj se jim odpira kanček upanja, rešilna bilka, da bi spet zaživeli normalno življenje. Slišali so namreč o Jezusu, ki je ozdravil že mnogo bolnikov. Morda bo tudi njih.

    Jezus pa … pošlje jih k duhovniku v Jeruzalem. Duhovnik je bil namreč tisti, ki je po postavi imel dolžnost, da razglasi tiste, ki jih je prizadela gobavost za nečiste in tiste, ki so se pozdravili gobavosti za čiste, ter da zanje opravi spravno daritev.

    Po tem dogodku pa nastane med njimi razlika. Devet jih nadaljuje pot, da bi se pokazali duhovniku. Pa saj to jim je Jezus vendarle naročil in to zahteva tudi postava. Poleg tega so imeli pred očmi življenje, ki jih je čakalo, vsa ta leta bolezni in izolacije, ki si jih želijo sedaj čim prej nadoknaditi. Zato hitijo k duhovniku, da jih razglasi za čiste.

    Eden od njih pa se vrne takoj ko ozdravi. Bil je Samarijan in mu za judovske predpise morda ni bilo toliko mar. Njegova hvaležnost se zato obrne k izviru njegove ozdravitve, k srečanju z Jezusom, po katerem Bog rešuje. Hvalil in slavil je Boga in se vrgel na tla pred Jezusa v znamenje popolne predanosti in češčenja.

    Devet ozdravljenih gobavcev se je zahvalilo preko obreda v templju, eden pa preko srečanja z živim Bogom, z Bogom, ki rešuje! Oni so bili ozdravljeni in spet vključeni v normalno življenje, ta pa je bil ozdravljen in rešen, ker ga je hvaležnost za ozdravljenje odprla za vero. Ne le zdravje, ampak vera v Boga, ki ga brezmejno ljubi, ki je tukaj zanj, zanj skrbi in si želi njegove sreče, ta vera mu je prinesla rešenje. Prav vera, srečanje z osebnim, ljubečim, usmiljenim Bogom je cilj Jezusovih čudežev.

    Ob tem se lahko vprašamo, kakšna je moja hvaležnost do Boga. Že samo v molitvi se nam tako rado zgodi, da Boga veliko prosimo, le na hitro pa se mu zahvalimo ali pa na to kar pozabimo. Morda bi lahko to našo pozabljivost v zahvali rešili tako, da bi obrnili vrstni red. Najprej bi se Bogu zahvalili, šele nato pa ga prosili. Tako so molili in še molijo Judje, tako je molil Jezus, takšne so tudi naše evharistične molitve. Jezus se je pri zadnji večerji, ko je ustanovil zakrament svete maše, najprej zahvalil, šele nato razlomil kruh in ga dal učencem. Vse naše osebne molitve bi lahko oblikovali na ta način. Najlepša molitev zahvale pa so naša dejanja ljubezni.

    Zahvalim se vedno nekomu. Zahvala me torej vodi v odnos, v srečanje z osebo. To pa je tudi cilj vsakega božjega daru. Ne naša sreča samo zaradi tega daru, ampak zaradi Darovalca. Hvaležnost, molitev zahvale ima moč, da odpira v nas vrata vere za srečanje z živim Bogom.

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  6. Miro says:

    ODPUSTKI SO NA NAS SAME IN ZA NAŠE POKOJNE SORODNIKE IN SPLOH DUŠE V VICAH ZELO POMEMBNA SREDSTVA DUHOVNE RASTI IN ZVELIČANJA – KER BOMO V MESECU NOVEMBRU ZA SVOJE POKOJNE VEČ MOLILI, JE PRAV, DA SE SEZNANIMO TUDI Z ODPUSTKI

    KAJ SO ODPUSTKI?

    V Katekizmu Katoliške Cerkve imamo na vprašanje, kaj so odpustki, tale odgovor: »Odpustek je odpuščanje časne kazni pred Bogom za tiste grehe, katerih krivda je že odpuščena. Prejme ga kristjan, ki je pravilno pripravljen pod določenimi pogoji ob pomoči Cerkve, katera v službi odrešenja z oblastjo razdeljuje in naklanja zaklad zadostitev Kristusa in svetnikov.

    Odpustek je delen ali popoln v tem smislu, da nas delno ali popolnoma reši časnih kazni (časnih posledic), ki jih dolgujemo za grehe. Odpustke moremo prejeti zase ali pa jih naklonimo rajnim« (št. 1471).

    Več o odpustkih na:
    https://katoliska-cerkev.si/nauk-cerkve-o-odpustkih

    Božje usmiljenje, ki nas varuješ peklenskega ognja, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, ki lajšaš trpljenje dušam v vicah, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, ti veselje in neizmerna radost vseh svetih, zaupamo vate!

  7. Miro says:

    PAPEŽ SKLENIL CIKEL KATEHEZ O PISMU GALAČANOM: KRŠČANSKA SVOBODA JE ŽIVLJENJE V DUHU (prispevek Andreje Červek)

    Zadnja kateheza o Pismu Galačanom je bila namenjena krščanski svobodi. Papež je spodbudil, naj vedno molimo k Svetemu Duhu in ga kličemo: »Pridi!« Tako bomo hoditi v Duhu, kar pomeni v svobodi in veselju.

    Papež Frančišek je med današnjo splošno avdienco v dvorani Pavla VI. sklenil cikel katehez o Pismu Galačanom. Apostol Pavel nam je v tem pismu govoril kot evangelizator, teolog in pastir. Svobodo, ki jo je prinesel Kristus, je branil z gorečnostjo, ki nas še danes gane. Galačanom je želel razložiti, da so tudi oni poklicani k svobodi.

    Kot je dejal sveti oče, apostolov nauk v nas vzbuja navdušenje; čutimo se spodbujeni, da bi takoj stopili na pot svobode in »hodili v skladu z Duhom«. Vedno hoditi v Duhu nas osvobaja, je poudaril in spodbudil, naj z navzočnostjo Duha varujemo svobodo. Smo svobodni kristjani, ne priklenjeni na preteklost v slabem pomenu besede, ne priklenjeni na prakse. Krščanska svoboda nas dela zrele.

    Svetopisemski odlomek: Gal 6,9-10.18

    »Ne naveličajmo se, ko delamo dobro; kajti če se ne utrudimo, bomo ob svojem času želi. Dokler torej še utegnemo, delajmo dobro vsem, še posebej pa domačim po veri. Milost našega Gospoda Jezusa Kristusa bodi z vašim duhom, bratje! Amen.«

    Kateheza svetega očeta na:
    https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2021-11/kateheze-o-pismu-galacanom-zadnja-krscanska-svoboda-v-duhu.html

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  8. Miro says:

    Ga. Hvala, najlepša hvala za posredovanje prave zakladnice modrosti v luči Svetega Duha. Naj Dobri Bog še naprej obilno blagoslovlja vas in vaše sodelovanje v tej rubriki, pa tudi iskanja in prizadevanja g. Janeza. Daj, Gospod Jezus, da bi se po Tvoji milosti vsi mogli bolj in bolj odpirati globokim evharističnim skrivnostim, v katerih je, tako rekoč, od “alfe do omege” zajeto popolnoma vse, kar biva in se giblje po Gospodovi milosti. Slava tebi, Jezus, Ti si preobilje čudovite Luči in Svetlobe, ki razganja vsakršno našo bedo in nam podarja mir in veselje v moči Svetega Duha!

    • Miro says:

      Dodatno bi še zapisal, da je ta zahvala v zvezi z današnjo objavo ob 13:04, kjer je priložena povezava:

      https://mirenski-grad.si/sl/misli/

      • Miro says:

        Prilagam še:

        MOLITEV ZA DRUŽINE

        Sveti Troedini Bog, ti si ljubezen. Milostno se ozri na družine,
        da bodo uresničevale tvoj načrt. Staršem in starim staršem vlij
        moči, da bodo sprejemali odgovornost in z zgledom mladi rod
        opogumljali za zakonsko in družinsko življenje. Ozdravi boleče
        spomine v razbitih in neurejenih družinah. Naj v bolnih, starejših
        in invalidnih osebah prepoznamo tvoj obraz. Opogumi pare, ki še
        ne zmorejo zgraditi varnega odnosa in se odločiti za poroko, da to
        storijo. Izročamo ti mlade, ki iščejo življenjskega sopotnika, ter
        zakonce, ki ne morejo sprejeti življenja. Izročimo naše družine tudi
        varstvu Marije, Jožefa in drugih zavetnikov. Sprejmi naše prošnje in
        jih usliši po Kristusu, našem Gospodu. Amen.

        Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
        Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!
        Sv. Jožef, prijatelj Najsvetejšega Srca, prosi za nas!

  9. Miro says:

    PRIDI K NAM TVOJE KRALJESTVO – “BOŽJE KRALJESTVO JE PRAVIČNOST, MIR IN VESELJE V SVETEM DUHU” (Rim 14,17). POSLEDNJI ČASI, V KATERIH SMO, SO ČASI IZLITJA SVETEGA DUHA

    Prosimo Svetega Duha, naj nam pomaga, da se bomo pod Njegovim vodstvom poglabljali v Sveto pismo in v Katekizem katoliške Cerkve. Slednji nas na temeljih Božje besede uvaja v globoke skrivnosti vere, upanja in ljubezni do Boga in sočloveka.

    Molimo:
    Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
    vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
    Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
    prenovil boš obličje zemlje.

    Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
    razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
    bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
    vselej radi sprejemali njegove spodbude.
    Po Kristusu našem Gospodu. Amen

    Poglobimo se v naslednje besedilo KKC:

    2819 “Božje kraljestvo je pravičnost, mir in veselje v Svetem Duhu” (Rim 14,17). Poslednji časi, v katerih smo, so časi izlitja Svetega Duha. Odtlej se je začel odločilen boj med “mesom” in Duhom (prim. Gal 5,16-25):

    Samo čisto srce more z zaupanjem reči: “Pridi k nam tvoje kraljestvo.” Morali smo biti v Pavlovi šoli, da rečemo: “V našem umrljivem telesu naj ne kraljuje greh” (Rim 6,12). Kdor se ohranja čistega v svojih dejanjih, svojih mislih in svojih besedah, more reči Bogu: “Pridi tvoje kraljestvo!” (sv. Ciril Jeruzalemski, catech. myst. 5,13).

    Več o tem na:
    http://www.marija.si/gradivo/kkc/ii-pridi-k-nam-tvoje-kraljestvo/

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  10. Hvala says:

    Spoštovanja dane besede, zvestobe obljubi ni mogoče ne kupiti ne prodati. Tega ni mogoče doseči s silo, a tudi ne obvarovati brez žrtve.« (AL 214)

    7.11.2021 Mirenski grad
    https://mirenski-grad.si/sl/misli/

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja