Članki za dušo

15.036 Responses to Članki za dušo

1. Janez says:

   11. novembra, 2021 at 19:10

   NEKATERI PREMISLEKI O VERI, HVALEŽNOSTI BOGU IN OPTIMIZMU
   Hvaležnost je izraz srca, ki je usmiljeno, dobro, pozorno, ljubeče in odprto za ljudi. Hvaležen človek vidi jasneje; zna se veseliti, odkriva in potrjuje vrednost tistega, kar mu je dano, Veruje v Boga in sprejema ljudi in ceni njihovo vrednost ter prinaša Luč Odrešenja in Radosti evangelija med ljudi. Odrešeni smo in Bog skrbi za nas, zakaj ne bi bili veseli in polni Upanja? Slavimo Boga za vse Milosti in Dobrote! Hvaležnost je v našem površnem svetu tista priložnost, da bi videli vse kar se dogaja širše in globlje in se zahvaljevali Bogu in ljudem za vse lepo, kar prejemamo od Boga in bližnjih, pa tudi od matere zemlje, brata sonca, sestre lune ter rastlin in živali … in bi hvaležnost osvetljevala vsa pota našega življenja.. Hvaležnost je krepost, vrlina, ki vzbuja pozitivne misli in čustva in ki širi ljubezen in dobroto. Čutimo večkrat hvaležnost za to, kar smo prejeli od Boga, drugih ljudi … zato prinaša hvaležnost notranji mir in tiho srečo ter odpira srca ljudem. Če gledamo na hvaležnost v luči krščanske vere, potem vidimo, da je zahvaljevanje v središču naše vere. Evharistija namreč pomeni zahvaljevanje, torej način izražanja hvaležnosti Bogu za vse kar nam je dal in daroval, da smo in da obstajamo. Hvaležnost je povezana tudi z veseljem, … veselje privre iz hvaležnega srca.« Dobro je, če se spominjamo mnogih prejetih milosti in blagoslovov ter se jih veselimo; če se spominjamo prvega klica, prehojene poti, srečanj z Jezusom Kristusom na tej poti in čudenja, ki so ga ta srečanja vzbudila v srcu. Prositi moramo za milost spomina, da bi v nas rasel duh hvaležnosti. »Hvaležno srce je samo od sebe spodbujeno, da služi Gospodu in da prevzame delaven stil življenja.« V trenutku, ko se zavemo vsega, kar nam je dal Gospod, pot odpovedi sebi, da bi delali Zanj, postane to edina nekaj vredna pot: odgovor na njegovo veliko ljubezen. Hvaležnost tako postaja najgloblji način, kako do medsebojne ljubezni, omogoča nam, da ljubimo druge in Boga … ker je Bog ljubezen, nas hvaležnost na najgloblji ravni vodi k Bogu.

   Hvaležnost dobi svojo pravo moč tedaj, ko jo človek izpove v besedah … pred Bogom, človekom, javno ali sam pri sebi, samo da jo ubesedi in svoje čutenja zlije v besede. In knjiga Spomin srca prinaša besede, misli, ki jih je navdihnila hvaležnost …
   Hvaležnost je predsoba etične vrednosti zahvale. Izraziti priznanje pomeni potrditi vrednost tega, kar ti je dano od ljudi in od Boga, in česar prej nisi imel. Zahvaljevanje je nekaj nujnega in postane sinonim za blagoslavljanje. (papež Frančišek)

   Hvaležnost je temeljna krepost za bitje, ki se zaveda samega sebe. Ob njej se spomnimo na Stvarnika, od »katerega prihaja vsak dober dar in vsako popolno darilo« (Jak 1,17). (Benedikt XVI.) Zakrament evharistije je znamenje hvaležnosti vsega stvarstva za obisk Stvarnika na Zemlji in za darovanje in smrt Jezusa na križu na Golgoti: Bog je postal človek, ker je prevzel človeško telo od brezmadežne Marije Device, da bi nas znova povzdignil k Očetu, da bi nas napravil za božje sinove … Kako čudovit je, ko hoče, da ga objamemo, ljubimo in častimo s človeško razsežnostjo vere pod podobo kruha in vina. (sv. Janez Pavel II.)

   Zahvalim Te, Oče, za to, kar imam,
   kar sem in kar upam,
   kar vem in kar znam.
   Zahvalim Te za svoje skrbi,
   za kruh vsakdanji in pokoj noči. (Ivan Pregelj)

   Hvaležnost dobroto razveseli. (slovenski pregovor)
   Kdor prosi, sladka usta nosi; kdor vrača, hrbet obrača. (slovenski pregovor)
   Dober človek vedno prijazno govori o hiši, v kateri je prenočil. (berberski pregovor)

   Bog je pripravil sprejem za glavne kreposti. Med pogostitvijo so se pogovarjale kot stare prijateljice. Pri mizi pa sta sedeli tudi dve, za kateri se je zdelo, da se ne poznata. Kot dober gostitelj ju je Bog predstavil. Poklonil se je prvi in dejal: »To je gospa Dobrota.« Potem se je poklonil drugi in rekel: »To je gospa Hvaležnost.« Ženi sta si veseli segli v roke. Že dolgo sta se želeli spoznati, a se od stvarjenja sveta nista nikoli srečali.

   Vsaka stvar, ki jo doživimo ali srečamo je v Življenju za vse nas nekaj dobra, saj na globlji telesni, duhovni in verski ravni obstaja razlog za vse, kar se zgodi, saj se nobenemu nič ne zgodi brez Božje Volje. Vera je tako naše goreče in iskreno verovanje v nevidno Božjo skrivnost in zaupanje v Njegovo Usmiljenje in Dobroto, ki jo razodeva v Svetem pismu in v raznih duhovnih znakih in navdihih ter signalih v naši okolici. To je zaupanje, da ne glede na to, kaj težkega in izkušamo, prihaja nekaj drugačnega in boljšega v skladu z Božjim Načrtom in Božjo Ljubeznijo, ki vidi daleč naprej in ve, kaj je dobro in še boljše za nas. Mi dostikrat tega ne vidimo in Boga tudi ne razumemo. Če smo v duši pripravljeni sprejeti božjo Milost in da je je ta obstoj le majhen sestavni del neskončne velikosti naše duše, potem razumemo, da nas verovanje v nekaj večjega od naše trenutne izkušnje (tudi naših misli in občutkov in vere) neposredno povezuje z Bogom, ki nas neskončno Ljubi in nam hoče le vse dobro. Ali znamo utihniti in prisluhniti tihemu Božjemu glasu, ki nam nenehno govori in nam pripoveduje preko ljudi, narave in dotikov ter nagovorov v duši, kaj hoče in kaj pričakuje od nas da storimo? Ljubimo Boga in ljudi in Spolnjujmo Božjo Voljo!

   Zato se odpovejmo opravljanju, godrnjanju, kritiziranju, šimfanju in grdemu neslanemu govorjenju, odpovejmo se vlogi pametnjakoviča ki vse ve, odpovejmo se vlogi sodnika/razsodnika, vsevedneža, modreca, ubogega nemočnega zateženega bolnika, oboge žrtve zaradi neljubih dogodkov, bolezni in trpljenja. Prevzemimo raje po vzoru Jezusa pobudo in bodimo raje tisti verniki, ki prevzamnejo pobudo v svoje roke, ki so na strani rešitev ne problemov in ki tolažijo ter pomagajo, ki prevzemajo odgovornost za svoje življenje v svoje roke in dejavno pomagajoi drugim in služijo drugim tako, kot Jezus, svetniki in misijonarji. Vse bolezni in težave, ki nas mučijo, so tu, ker smo si jih npr. lahko sami priklicali, čeprav morda nezavedno in so dostikrat nastale tudi zaradi genskih razlogov in nezdravega sloga žiuvljenja, kar vse lahko ozdravimo z Božjo pomočjo in s pomočjo zdravnikov, ki zdravijo telo in duševne bolezni. Ugotovimo zato s pomočjo zdravnikov in strokovnjakov, kje se skriva vzrok našim težavam. Preverimo in premislimo, kaj lahko sami postorimo in kdaj rabimo pomoč zdravnikov, duhovnika in strokovnjakov. Potem jih začnimo odpravljati z rehabilatacijskimi in sanacijskimi ukrepi in drugačnim življenjem (zdravila, prehrana, post, šport, fizično delo, dopust, krščanska meditacija idr.) ter molitvijo. Vzrok ponavadi tiči v naši omejeni miselnosti in zakoreninjeni resignirani dogmatični veri, da je temu pač tako. Spremenite svoje misli, svoja prepričanja, verujte in zaupajte v Boga in spremenili boste svoje življenje, molite in prosite ter delajte dobro vsem in bodite veseli ter upajte na rešitev. Bog bo pomagal, ko verujemo vanj in ko ga sprejmemo k sebi in ga prosimo. Kadar ste obteženi in pesimistični ter brezvoljni je dobro, da ste nekaj časa pozorni nase in na ljudi v svoji okolici; koliko časa se pogovarjate z drugimi o tem, kaj ni v redu, kaj je slabo, kako je hudo in težko? Takrat molimo še posebej iskreno in goreče, da se umirimo in vse v miru premislimo. Koliko časa o tem razmišljate sami? Prenehajmo z brezciljnim pesimizmom in kaj pozitivnergga pokrenimo. Z vsakim pritoževanjem namreč znižamo svojo pozitivno vibracijo, ki pomaga z Božjo pomočjo in s svetlobo prinašati upanje, ljubezen in ozdravljenje. Pritoževanje je lahko dostikrat znak, da ne sprejemamo sebe kakrđšnih smo, stvari takšnih kakršne so, in s tem zapademo v vlogo nemočne žrtve brez vere in brez izhoda. Takratz potrebujemo molitev. Vloga žrtve pa po zakonu privlačnosti zaradi pesmimizma privede lahko vedno znova do podobnih situacij, nad katerimi boste ponovno razočarani in negativizem se bo pomnožil. Pritoževanje je stara in trdovratna navada, ki se ji težko izognemo, saj jo prakticirajo skoraj vsi, čeprav pravijo, da verujejo v ozdravitev in Božje Usmiljenje.

   Pa vendar lahko sami naredimo in pokrenemo marsikaj, da bo doslej nekaj drugače. Zavestno se odločimo, da se bomo, kolikor se le da, izognili pritoževanju in godrnjanju ter pesimizmu brez vere in upanja na rešitev. Ko naslednjič želimo spet tarnati nad drugimi, nad dogodki v življenju ali nad seboj … najdimo z Božjo Pomočjo z molitvijo in prošnjami novo perspektivo, nove rešitve, nova pota nove možnosti tako, da prosimo Boga in Marijo ter svetnike za pomoč in vodstvo! Poiščite raje nekaj dobrega v tej osebi ali dogodku, molite za to osebo in za druge, zavedajte se svoje odgovornosti do svojih bližnjih in tega, da se vse zgodi z določenim namenom ter nam prinaša določeno učenje in lekcije po Božji Volji. Kar sejemo to tudi v življenju žanjemo! In to perspektivo delite z drugimi, prijazno, strpno in z vero, da bo obrodilo sad Božjega blagoslova. Majhen korak, ki lahko prinese veliko razliko in jer na strani prinašanja rešitev in veselja med ljudi. Bodimo zato dobri in hvaležni. Bodimo veseli, da smo zdravi, da imamo ljudi okrog sebe, ki nas imajo radi, da imamo službo, delo, otroke, starše, prijatelje, znance, dobre sosede idr. Cenimo jih, ne grajajmo, nasmejmo se ljudem in povejmo jim kaj lepega in spodbudnega. Povejmo jim da jih imamo radi, tako kot je to povedal in pokazal Jezus. Življenje je darilo Boga ljudem na Zemlji, izkoristimo ga zase in v večjo Božjo Slavo. Carpe Diem. Izkoristi dan!

   Acta non verba ali od besed k dejanjem! Našo Vero, Molitev, Dobroto, Hvaležnost Bogu in Usmiljenje pokažimo tudi v našem vsakdanjem življenju. Ni dovolj le filozofirati, treba je delovati in prinašati Luč Usmiljenja in Dobrote ljudem. Zastonj smo prejeli vse od Boga, zastonj dajajmo vse naprej in prinašajmo Radost in Veselje med druge ljudi, ki potrebujejo bodrilno besedo Tolažbe in Usmiljenja to je vsem trpečim, bolnim in osamljenim. Zakaj njih je Nebeško kraljestvo, kot pravi Jezus v Govoru na Gori. In kerkoli boste storili kateremukoli mojih najmanjših boste storili Meni, pravi Jezus, naš Odrešenik in Učenik. Vera brez dobrih dela je namreč mrtva. Oboje je potrebno evangelizacija in zakramentalitzacija v Cerkvi, ki je uvedla Karizmatično Prenovo v Duhu in se postopno kot Kristusova Cerkev spreminja in reformira (Ecclesia Semper Reformanda!) tako, da bo še bolj goreče ljudem oznanjala Evangelij in se še bolj približala potrebam ljudem. In bodimo v vsem vedno podobni Učeniku in Odrešeniku Gospodu Jezusu! In vprašani bomo med drugim tudi, kako smo izkoristili prejete darove in talente za ljudi!

   Medmrežje Ognjišče, lastni razmisleki in druga študijska literatura (dopolnjeno in že objavljeno)

   Odgovori
   • Miro says:

     11. novembra, 2021 at 21:37

     Ja, res je potrebno, da se nenehno priporočamo SVETEMU DUHU, kajti le ON nas more razsvetliti v naši notranjosti, da bomo na naši življenjski poti molili in živeli v ljubezni tako kot ON hoče, to je v skladu s presveto Božjo voljo. Bistvo vsega je evangeljska ljubezen do Boga in bližnjega v moči Svetega Duha. Zato redno molimo:

     PRIDI, SVETI DUH

     Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
     vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
     Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
     prenovil boš obličje zemlje.

     Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
     razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
     bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
     vselej radi sprejemali njegove spodbude.
     Po Kristusu našem Gospodu. Amen

     Božje usmiljenje, ki izviraš iz Presvetega Srca Jezusovega, zaupamo vate!
     Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!
     Božje usmiljenje, navzoče v postavitvi in delitvi svetih zakramentov, zaupamo vate!

     Odgovori
2. Janez says:

   11. novembra, 2021 at 19:04

   KAJ ZA KRISTJANE POMENI STRAH BOŽJI ?
   Očeta spoštujemo in ga ljubimo tako, da ga ubogamo, ker nam hoče le dobro. »Strah božji ne pomeni, imeti strah in tremo ter bojazen pred Bogom, pravi papež Frančišek. Kako naj bi se bal tistega, ki ga ljubimo in spoštujemo? Dobro vemo, da je Bog Oče tisti, ki nas ljubi in želi naše odrešenje; vedno nam odpušča, vedno, ko grešimo! Zato nimamo razloga za strah pred Njim.

   Strah božji je dar Svetega Duha, ki nas spominja, kako majhni smo pred Bogom in njegovo ljubeznijo, in da je naše dobro v izročitvi v njegove roke s ponižnostjo, spoštovanjem in zaupanjem. Ravno to je strah Božji: izročitev dobroti našega Očeta, ki nas ima zelo rad. Za neverujočega pa je strah Božji lahko tisti strah pred Božjo sodbo in večno smrtjo, ki je večna ločenost od Boga (Evangelij po Luku 12,5; Pismo Hebrejcem 10,31). Za verujočega pa je strah Božji nekaj zelo drugačnega. Strah verujočega je strahospoštovanje do Boga. Pismo Hebrejcem 12,28–29 je dober opis tega: »Ker torej prejemamo neomajno kraljestvo, bodimo hvaležni in tako Bogu s spoštovanjem in strahom služimo, kakor je Njemu všeč. Kajti naš Bog je ogenj, ki požira.« Spoštovanje in strah sta točno to, kar pomeni strah Božji za kristjane. To je motivacijski dejavnik za nas, da se predamo Stvarniku vesolja in ga kot Očeta ubogamo in spoštujemo ter ga Ljubimo, ker je prav, da Spolnjujemo Njegovo Božjo Voljo. In ne človeške volje.

   Vrstica Pregovori 1,7 pravi: »Strah Gospodov je začetek znanja.« Dokler ne razumemo, kdo je Bog, in dokler ne razvijemo strahospoštovanja in ubogljivosti do njega, ne moremo imeti prave modrosti. Prava modrost izhaja samo iz razumevanja, kdo je Bog in da je Bog svet, pravičen in pošten ter Ljubeč. Peta Mojzesova knjiga 10,12.20–21 pravi: »In zdaj, Izrael, kaj zahteva od tebe GOSPOD, tvoj Bog? Samo to, da se bojiš GOSPODA, svojega Boga, da hodiš po vseh njegovih poteh, ga ljubiš in služiš GOSPODU, svojemu Bogu, z vsem srcem in z vso dušo. GOSPODA, svojega Boga, se boj, njemu služi, njega se dŕži in pri njegovem imenu prisegaj! On je tvoja Hvalnica, on je tvoj Bog, ki ti je storil velike in strašne reči, ki so jih videle tvoje oči.« Strah Božji je osnova za našo hojo po njegovih poteh, za služenje Njemu in za našo ljubezen do njega. Nekateri po novem definirajo strah Božji za verujoče kot »spoštovanje« do njega. Čeprav je spoštovanje nedvomno vključeno v strah Božji, je več kot le to. Svetopisemski strah Božji za verujočega vključuje razumevanje, kako zelo Bog sovraži greh, in strah pred njegovo sodbo zaradi greha – celo v življenju verujočega. Pismo Hebrejcem 12,5–11 opisuje Božje vzgajanje verujočega, da ostane stanoviten v Veri in spolnjevanju Božje Volje. Čeprav Bog vzgaja v Ljubezni (Pismo Hebrejcem 12,6), je to še vedno nekaj strašnega. Ko smo bili otroci, nam je strah pred kaznijo staršev nedvomno preprečil kakšne hudobije, ker nas je to odvračalo od greha. Enako bi moralo biti v našem odnosu z Bogom. Bati bi se morali njegovega discipliniranja in si prizadevati, da bi živeli tako, kot mu je všeč in kot nas Oče Uči. Verujoči kristjani naj se ne bi bali Boga, saj je Naš Oče. Nimamo razloga, da bi se ga bali. Bog nas Neskončno Ljubi. Tudi takrat, ko nas preizkuša v trpljenju in bolezni. Imamo obljubo, da nas ne more nič ločiti od njegove ljubezni (Pismo Rimljanom 8,38–39). Imamo njegovo obljubo, da nas ne bo nikoli zapustil ne pozabil (Pismo Hebrejcem 13,5). Imeti strah Božji pomeni imeti takšno strahospoštovanje do Boga, da ima to velik vpliv na naš način življenja. Strah Božji pomeni, da ga spoštujemo, smo mu poslušni, se podrejamo njegovemu discipliniranju in ga s strahospoštovanjem častimo. Nikoli ne prenehajmo moliti k Bogu in Upati na Božje Usmiljenje in Božjo Ljubezen. Spokorimo se, spovejmo se Bogu, prosimo ga Odpuščanja, molimo iskreno in goreče za Božjo Milost, Odpuščanje in Odrešitev ter prosimo Boga za pomoč, da se spreobrnemo in poboljšamo.

   Ko smo prežeti s strahom Božjim, smo po papežu Frančišku usmerjeni v sledenje Gospodu s ponižnostjo, poslušnostjo in pokorščino. A ne z držo predaje in pasivnosti, ampak z aktivnim delovnim čudenjem in veseljem; z veseljem Božjega otroka, ki vidi, kako mu Oče streže in ga ljubi. Strah Božji torej iz nas ne naredi boječe in popustljive ter boječe in mlačne kristjane, ampak daje pogum in moč. Je dar, ki iz nas dela prepričane, navdušene kristjane, ki ne ostajajo pokorni Gospodu iz strahu, ampak ker jih je ganila in osvojila njegova ljubezen. Biti osvojen z Božjo ljubeznijo, kar je nekaj zelo lepega. Pustiti se osvojiti tej ljubezni Očeta, ki nas zelo ljubi, ljubi nas z vsem svojim srcem. Strah božji pomeni tudi ‘alarm’ pred vztrajanjem v grehu. Ko oseba živi v slabem, preklinja Boga, ko izkorišča druge in jih tiranizira, ko živi samo za denar, nečimrnost, oblast ali ponos, takrat v nas strah božji povzroči alarm, preplah. Z vso oblastjo, z vsem denarjem, z vsem tvojim ponosom in nečimrnostjo ne boš srečen. Nihče ne bo odnesel s sabo na drugo stran ne denarja ne oblasti ne ponosa, ničesar. Odnesemo lahko samo ljubezen, ki nam jo daje Bog Oče, gotovosti, ki smo jih z ljubeznijo sprejeli od Boga. Odnesemo lahko samo tisto, kar smo storili za druge. Svojega upanja ne polagajmo v denar, ponos, moč, saj nam te stari ničesar ne obljubljajo. Mislite, da bo pokvarjena oseba srečna na drugi strani? Težko ji bo pristopiti h Gospodu.

   Prosimo Gospoda Milosti, da bi svoj glas združili z glasom revnih, ubogih ter bolnih, sprejeli dar strahu Božjega in skupaj z njimi, napolnjeni z Božjim Mirom, Usmiljenjem in Ljubeznijo Boga, priznali, da je Bog naš Nebeški Oče.

   Medmrežje gotquestions, kateheza papeža Frančiška, druga krščanska verska gradiva in lastni premisleki

   Bog je Ljubezen in je tam, kjer se Ljudje Ljubijo, si Odpuščajo in se medsebojno Razumejo in si Pomagajo. In smisel Življenja je, da zgradimo Božje kraljestvo med nami na Zemlji in živimo v medsebojni Ljubezni tako, kot nas Uči Jezus. Amen. Janez

   Odgovori
3. Hvala says:

   11. novembra, 2021 at 18:50

   VSAKO MISEL PODVRZIMO POSLUŠNOSTI KRISTUSU
   ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

   Bog govori po preroku Izaiju:

   Kajti moje misli niso vaše misli
   in vaše poti niso moje poti, govori Gospod (Iz 55,8).

   NE GLEDE NA TO, KAJ SI VI ALI JAZ MISLIMO, JE BOG SVOJE MISLI ZAPISAL ZA NAS V SVOJI KNJIGI, KI SE IMENUJE SVETO PISMO.

   Odločiti se moramo, da bomo pregledovali svoje misli v luči Božje besede, da bomo vedno pripravljeni PODREDITI SVOJE MISLI NJEGOVIM, vedoč, da so te najboljše.

   Orožje našega bojevanja ni meseno, ampak ima v Bogu moč, da podira trdnjave. Podiramo razmisleke 5 in vsakršno visokost, ki se dviga proti spoznanju Boga, in vsako misel podvržemo poslušnosti Kristusu (2 Kor 10, 4-5).

   Preverite, kaj je v vaših mislih: ČE TO NI V SKLADU Z BOŽJIMI MISLIMI (SVETIM PISMOM), POTEM ODVRZITE LASTNE MISLI IN ZAČNITE RAZMIŠLJATI NJEGOVE.

   LJUDJE, KI ŽIVIJO V NIČEVOSTI LASTNIH MISLI, NE UNIČUJEJO LE SAMI SEBE, TEMVEČ PREPOGOSTO PRINAŠAJO UNIČENJE TUDI DRUGIM OKOLI SEBE.
   ………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….

   UM JE BOJNO POLJE!

   Na tem področju uma lahko zmagate ali pa izgubite bitko, ki jo je začel satan (Joyce Meyer -Bitka v umu).

   Odgovori
4. Hvala says:

   11. novembra, 2021 at 18:10

   POSLUŠNOST IN NEPOSLUŠNOST BOGU: OBE IMATA POSLEDICE (Joyce Meyer)
   ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

   Kakor so namreč zaradi neposlušnosti enega človeka mnogi postali grešniki, tako bodo tudi zaradi poslušnosti enega mnogi postali pravični (Rim 5,19).

   Naša odločitev, ali bomo poslušali ali ne, ne vpliva le na nas, TEMVEČ NA MNOŽICO DRUGIH. Samo pomislite na to: koliko boljša bi bila življenja Izraelcev, čr bi nemudoma POSLUŠALI BOGA. Mnogi med njimi in njihovimi otroki so umrli v puščavi, KER SE NISO ŽELELI PODVREČI BOŽJIM POTEM.

   NJIHOVE ODLOČITVE SO VPLIVALE NA NJIHOVE OTROKE, PA TUDI NA NAŠE.
   …………………………………………………………………………………………………………………………….

   Vaša odločitev, da boste poslušali Boga, vpliva na druge ljudi; ko se odločite biti neposlušni, to prav tako vpliva na druge. Morda boste neposlušni Bogu in se odločili ostati v puščavi, vendar prosim, ČE IMATE OTROKE ALI PA JIH BOSTE KDAJ IMELI, POMNITE, DA JIH BO VAŠA ODLOČITEV ZADRŽALA V PUŠČAVI SKUPAJ Z VAMI. MORDA JIM BO USPELO IN SE SAMI REŠIJO, KO ODRASTEJO , VENDAR VAM LAHKO ZAGOTOVIM, DA BODO MORALI PLAČATI CENO ZA VAŠO NEPOSLUŠNOST.
   ——————————————————————————————————————————————————-

   Morda bi bilo vaše življenje sedaj boljše, če bi se kdo v vaši preteklosti odločil poslušati Boga.

   POSLUŠNOST JE DALJNOSEŽNA; ZAPRE VRATA PEKLA IN ODPRE NEBEŠKA OKNA (Iz knjige-Bitka v umu)
   :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

   Joyce Meyer piše, kako naša neposlušnost vpliva na naše otroke in na druge ljudi.

   Včasih se starši sprašujemo, zakaj je otrok ali pa kak sorodnik oddaljen od Boga, živi neprimerno v družbi itd…Vprašati moramo Boga in sebe, in se pokesati za svoje grehe , kajti lahko smo popolni vzrok za to dogajanje mi sami. Vendar, ker smo ljudje zelo slabotni , iščemo krivca vedno pri drugih.

   Karizmatik Dražen Bušič opisuje tudi te zadeve v svojih knjigah in pravi, KAR SE NE RAZČISTI V ENI GRENERACIJI, SE PRENESE V DRUGO.

   Zavedati se moramo, da smo odgovorni za SVOJE OTROKE IN DRUGE LJUDI, KAKO BODO ŽIVELI. Tu ne mislim na finance in ostale stvari, ampak na DUHOVNO DEDIŠČINO. OTROCI PODEDUJEJO PO SVOJIH PREDNIKIH- NE SAMO FINANCE, HIŠO, TUDI DUHOVNO DEDIŠČINO-ODVISNOSTI itd,,,,,

   Zato pa vedno poudarjam, ČE BOSTE IZROČILI BOGU SVOJO POT-ŽIVLJENJE, MU DOPUSTILI, DA ON VODI VSE ZADEVE, POTEM VAM BO POKAZAL TUDI TISTO, KAR MORATE UREDITI.

   Kako se lahko nekdo zanaša na sebe, da bo vse uredil pred smrtjo, ČE NIMA POJMA, KAJ MORA UREDITI. Kako naj ve, kaj se je dogajalo v preteklosti, če še za svoje slabosti in grehe ne ve. TO ODKRIVA GOSPOD S SVOJIM SVETIM DUHOM.

   Odgovori
5. Miro says:

   11. novembra, 2021 at 10:46

   EVHARISTIJA – “POROŠTVO PRIHODNJE SLAVE” – CERKEV VE, DA ŽE ZDAJ GOSPOD PRIHAJA V SVOJI EVHARISTIJI, IN DA JE TUKAJ, SREDI MED NAMI, VENDAR JE TA NAVZOČNOST ZASTRTA – ZA TO VELIKO UPANJE, UPANJE NA NOVO NEBO IN NOVO ZEMLJO, KJER BO PREBIVALA PRAVIČNOST, NIMAMO TRDNEJŠEGA POROŠTVA, RAZLOČNEJŠEGA ZNAMENJA, KAKOR JE EVHARISTIJA!

   Prosimo Svetega Duha, naj nam pomaga, da se bomo pod Njegovim vodstvom poglabljali v Sveto pismo in v Katekizem katoliške Cerkve. Slednji nas na temeljih Božje besede uvaja v globoke skrivnosti vere, upanja in ljubezni do Boga in sočloveka.

   Molimo:
   Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
   vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
   Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
   prenovil boš obličje zemlje.

   Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
   razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
   bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
   vselej radi sprejemali njegove spodbude.
   Po Kristusu našem Gospodu. Amen

   Poglobimo se v naslednje besedilo KKC:

   1404 Cerkev ve, da že zdaj Gospod prihaja v svoji evharistiji, in da je tukaj, sredi med nami. Vendar je ta navzočnost zastrta. Zaradi tega obhajamo evharistijo “pričakujoč blaženo upanje in prihod Odrešenika, našega Jezusa Kristusa” (mašna molitev po očenašu (embolizem); prim. Tit 2,13) in prosimo, da bi v njegovem kraljestvu vsi skupaj in vekomaj uživali božjo slavo. “Tedaj boš otrl vsako solzo z naših oči, ker bomo tebe, svojega Boga, gledali, kakršen si; tebi bomo podobni na vse veke in te bomo brez konca hvalili po našem Gospodu Jezusu Kristusu” (RiM, Tretja evharistična molitev).

   1405 Za to veliko upanje, upanje na novo nebo in novo zemljo, kjer bo prebivala pravičnost (prim. 2 Pt 3,13), nimamo trdnejšega poroštva, razločnejšega znamenja, kakor je evharistija. Kajti vsakokrat, ko se obhaja ta skrivnost, “se izvršuje delo našega odrešenja” (C 3) in tedaj “lomimo en kruh, ki je zdravilo nesmrtnosti, protistrup, da ne bomo umrli, temveč živeli v Jezusu Kristusu za vedno” (sv. Ignacij Antiohijski, Eph. 20,2).

   Več o tem na:
   http://www.marija.si/gradivo/kkc/vii-evharistija-porostvo-prihodnje-slave/

   Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!

   Odgovori
   • Miro says:

     11. novembra, 2021 at 11:14

     Priporočam, da se posebej poglobimo tudi v pojasnila o Evharistiji, ki so kratko in jedrnato podana na že navedeni spletni strani marija.si pod: NA KRATKO. Tam se lahko bralec dokaj hitro seznani z bistvom Evharistije; kolikor se pač more in mu je od Boga dano. Tu gre namreč za nedojemljive skrivnosti, pred katerimi je čovekov razum nemočen in ostaja ujet v mejah ubogega “jecljanja” o teh skrivnostih. Tu nam lahko pomaga samo izjemno močna vera po vzoru Preblažene Device Marije in njenega “DA – BOŽJI VOLJI!” Marija se ni spraševala, zakaj, zakaj, zakaj … ampak je trdno verovala in zaupala, kar ji je Gospod Bog sporočil po svojem angelu. Popolnoma se je odprla v srcu in se prepustila delovanju Svetega Duha. In v tem tudi nas spodbuja, da se z zaupanjem prepustimo obhajanju SVETE EVHARISTIJE, pri kateri gre vedno za srečanje z ŽIVIM JEZUSOM – tukaj in zdaj!

     Naj bo vedno in povsod slavljen naš Odrešenik Jezus – tako v obhajanju svete Evharistije, kakor tudi v našem življenju po Božji volji v moči Svetega Duha! Pridi, Sveti Duh, in nam pomagaj v naši slabotnosti, da bomo resnično verovali in upali v Darujočega na svetem oltarju!

     Odgovori
6. Hvala says:

   11. novembra, 2021 at 10:19

   PONIŽAJTE SE IN ČAKAJTE NA GOSPODA
   ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

   Kaj pravi Božja Beseda o tem?

   Ponižajte se pod močno Božjo roko, da vas ob svojem času poviša (1 Pt 5,6).

   Ko skušate čakati na Boga, bo hudič neprestano udrihal po vašem umu ter zahteval, da “nekaj storite”. Želi, da delujete v meseni gorečnosti, ker ve, da meso ne služi ničemur.

   Božja Beseda pravi o tem takole:

   Pač pa si oblecite Gospoda Jezusa Kristusa in ne skrbite za meso, da bi stregli njegovim poželenjem (Rim, 13,14 ).

   Duh je tisti, ki oživlja, meso nič ne koristi. Besede, ki sem vam jih govoril, so duh in življenje (Jn 6,63).

   NAMESTO DA PONOSNO SKUŠAMO PREVZETI VAJETI V LASTNE ROKE, SE MORAMO NAUČITI PONIŽATI SE POD MOČNO BOŽJO ROKO. BOG NAS BO POVZDIGNIL IN POVIŠAL, KO BO VIDEL, DA JE PRIŠEL PRAVI ČAS.
   …………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..

   KO ČAKAMO NA BOGA IN ZAVRAČAMO DELOVANJE V MESENI VNEMI, TAKRAT PRIDE DO -UMIRANJA SAMEMU SEBI.

   TAKRAT ZAČNEMO UMIRATI LASTNIM POTEM IN ČASU, POSTANEMO PA ŽIVI ZA BOŽJO VOLJO IN NJEGOVE NAČRTE.
   …………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..

   VEDNO MORAMO TAKOJ UBOGATI VSE, KAR NAM BOG NAROČA, PRAV TAKO PA MORAMO IMETI BOŽJI STRAH PRED MESENIM PONOSOM.
   ……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………

   Pomnite , je korenina nepotrpežljivosti. . Ponosen človek pravi : “Prosim, ne pustite me čakati ; vse si zaslužim nemudoma.

   Ko ste v skušnjavi , da bi postali razdraženi in nepotrpežljivi, vam predlagam, da začnete govoriti: “GOSPOD, ŽELIM TVOJO VOLJO OB TVOJEM ČASU. NOČEM BITI PRED TEBOJ, PRAV TAKO PA NE ZA TEBOJ. POMAGAJ MI, OČE, DA BOM POTRPEŽLJIVO ČAKAL NATE!”
   ……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………

   Na svetu obstaja množica nesrečnih, neizpolnjenih kristjanov preprosto zato, ker se trudijo, da bi se nekaj zgodilo , namesto da bi potrpežljivo čakali, da Bog poskrbi, da se stvari zgodijo v Njegovem času in na Njegov način (Joyce Meyer-Bitka v umu).
   :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

   JEZUS JE REKEL:
   Matej 16,24-26
   Tedaj je Jezus rekel svojim učencem: »Če hoče kdo iti za menoj, naj se odpove sebi in vzame svoj križ ter hodi za menoj. 25 Kdor namreč hoče rešiti svoje življenje, ga bo izgubil; kdor pa izgubi svoje življenje zaradi mene, ga bo našel. 26 Kajti kaj koristi človeku, če si ves svet pridobi, svoje življenje pa zapravi? Ali kaj bo dal človek v zameno za svoje življenje?

   Mogoče bomo bolj razumeli, kaj pomeni IZGUBITI ŽIVLJENJE, KAJ GOVORI JEZUS. To pomeni, KO ČAKAMO NA BOGA IN ZAVRAČAMO DELOVANJE V MESENI VNEMI, TAKRAT PRIDE DO -UMIRANJA SAMEMU SEBI.

   UMRETI V POTRPEŽLJIVOSTI

   Ko trpiš brez pritoževanja. Ko se odpoveš lagodju.

   Ko ne iščeš tolažbe drugih ljudi. Ko umreš svojim potrebam.

   Ko potrpežljivo čakaš, da seme kali počasi. Ko umreš rezultatom.

   UMRETI V PONIŽNOSTI

   Ko daš prostor drugemu. Ko umreš svojemu položaju.

   Ko brez hrupa razdajaš svoje darove. Ko umreš vsakemu priznanju.

   Ko dopustiš, da te obsodijo. Ko umreš dobremu imenu.

   UMRETI V USMILJENJU

   Ko ne razkriješ krivde svojih bratov. Ko se odpoveš tekmovalnosti.

   Ko ne obsojaš, ampak posežeš v globino. Ko umreš pravici.

   Ko odpustiš in greš naprej. Ko umreš vsakemu dokazovanju.

   UMRETI V LJUBEZNI

   Ko ne odgovoriš na žalitve. Ko umreš lastni ceni.

   Ko ne uveljavljaš svojih pravic. Ko se odpoveš svoji moči.

   Ko prepustiš Bogu, da brani tvojo čast. Ko umreš svojemu ponosu.

   UMRETI V VERI

   Ko si tiho, ker On deluje. Ko umreš sebi.

   Ko se odpoveš glasovom sveta, da si lahko v Njegovi bližini.

   UMRETI V UPANJU

   Ko objameš križ, ne da bi vprašal: Zakaj?

   Bog naj nam da pogum, da bi vedno znova tvegali umirati, da bi on lahko zaživel v nas.

   http://arhiv.mirenski-grad.si/p05-tihota-sola-trpljenja-umiranja

   Zdravniški posegi bolijo. Če imamo rano na roki ali nogi so v času očiščevanja teh ran in zdravljenja bolečine. Ne vem, če je kakšen poseg brez bolečin.

   TAKO JE TUDI ZDRAVLJENJE NOTRANJIH RAN BOLEČE. GOSPOD OZDRAVLJA NA NAČIN, KI GA ON DOLOČI IN ČAS , KI GA ON DOLOČI.

   Umiranje samemu sebi je dejansko to, da smo z JEZUSOM skupaj na križu. ČE SMO Z NJIM NA KRIŽU, BOMO Z NJIM TUDI VSTALI! Brez Velikega petka ni Velike noči.

   Odgovori
7. Miro says:

   11. novembra, 2021 at 9:51

   »BOG NAS NE BO ZAPUSTIL IN JE ZMOŽEN PODARITI MIR NAŠEMU SRCU«

   Priznani duhovni avtor in voditelj duhovnih vaj Jacques Philippe se je avgusta leta 2019 mudil v Sloveniji. V pogovoru za Aleteio je nanizal več zanimivih pojasnil o notranjem miru. Čeprav smo o tem pred časom že pisali, priporočam, da se ponovno poglobimo v njegovo razmišljanje, saj je mir v srcu za naše duhovno življenje in sožitje z bližnjimi izjemno pomemben.

   Med drugim je pater Jacques Philippe v pogovoru za Aleteio omenil tudi misel nekega egiptovskega meniha: »Bog nam vsak dan v molitvi podarja popolnoma nov mir.« In nadaljeval, rekoč:

   TA STIK Z BOGOM V MOLITVI JE SREDSTVO, PO KATEREM PREJMEMO MIR. VSAKIČ, KO OBHAJAMO EVHARISTIJO, NAS GOSPOD OBIŠČE. DISKRETNO, AMPAK RESNIČNO. TO SO TRENUTKI, KO SE LAHKO IZROČIMO BOGU IN NA NOVO PREJMEMO TO NOTRANJO MOČ, KI NAM JO JEZUS PODARJA PO EVHARISTIJI.

   Več o zanimivem pogovoru na:
   https://si.aleteia.org/2019/08/21/bog-nas-ne-bo-zapustil-in-je-zmozen-podariti-mir-nasemu-srcu/

   Gospod naj dvigne svoje obličje nadte in ti podeli mir. (4 Mz 6,26)

   Odgovori
8. Janez says:

   11. novembra, 2021 at 9:44

   ZAHVALA NAŠEMU DOBREMU UČENIKU IN ODREŠENIKU JEZUSU
   Zvest Prijatelj in Odrešenik naš je naš Vstali Jezus,
   On bremena in stiske v Življenju lajša nam.
   Naj srce Človek nikoli ti ne opeša, saj v molitvi nikoli nisi sam.
   Včasih blodimo v samoti, včasih dan je poln težav,
   a zakaj tegob, bolezmi in skrbi bi svojih, mu v molitvi iskreno in goreče ne predal?
   Ko dvom, skušnjava ali skrb te obide, ko boli te duša vsa,
   ne obupaj sam v tej samoti, mir Božji v molitvi odrešilno in blago te obda.
   Veš, da čaka Zvesti Te Prijatelj, ki vseskozi čaka, da olajša nam vsem križ.
   Pridi k njemu, on Te vabi, le pri njem vso uteho in pomoč dobiš.
   Če potrt si in utrujen, če bolezen te teži,
   pridi k Jezusu v molitvi, on vso skrb in žalost nam teši.
   Jezus naš je Zvesti spremljevalec sredi vseh zemeljskih nadlog,
   varno nosi Te v naročju, On Gospod je naš in Bog.
   Amen

   ZAHVALIMO SE DOBREMU BOGU ZA VSAKDANJI KRUH IN VSE DAROVE
   S pesmijo slavite Gospoda,
   veselo mu pojte vsi prebivalci zemlje.
   Z veseljem služite Bogu,
   radostno vstopajte
   v njegovo svetišče.
   Vedite: samo Gospod je Bog, On Edini,
   On nas je po svoji Milosti Ustvaril.
   Mi smo njegovo ljudstvo,
   skrbi za nas kot pastir za ovce.
   Vstopite v njegovo svetišče s petjem,
   s hvalnicami v njegove svete dvore.
   Častite ga in njegovo ime slavite,
   Gospod je dober in usmiljen.
   Rodovi prihajajo in odhajajo,
   on pa ostane zvest za vse čase. Amen.

   Psalm 99

   Bog Te blagoslovi dragi brat/draga sestra v Kristusu. Vztrajaj v Veri in Molitvi k Njemu in poplačan/a boš.

   Slavimo Boga in se mu nenehno Zahvaljujmo za vse Milosti in Dobrote!

   Odgovori
   • Miro says:

     11. novembra, 2021 at 10:02

     Čudovita molitev, hvala za objavo! Naredimo pa še korak naprej. Vse naše slavilne in zahvalne molitve vključimo v obhajanje najveličastnejše zahvale, to je svete Evharistije, o kateri pater Jacques Philippe pravi: “Vsakič, ko obhajamo evharistijo, nas Gospod obišče. Diskretno, ampak resnično. To so trenutki, ko se lahko izročimo Bogu in na novo prejmemo to notranjo moč, ki nam jo Jezus podarja po evharistiji.” (glej današnjo objavo na tej spletni strani ob 9:51).

     Slava tebi, Gospod Jezus, ki se za nas in naše odrešenje daruješ pri obhajanju svete Evharistije!

     Odgovori
9. Hvala says:

   11. novembra, 2021 at 9:27

   POMEMBNOST POTRPEŽLJIVOSTI IN VZTRAJNOSTI
   ……………………………………………………………………………………

   Kajti stanovitnost vam je potrebna, pa boste izpolnili Božjo voljo in tako dosegli, kar je obljubljeno (Heb 10,36).

   Ta vrstica nam pove, da brez potrpežljivosti in vztrajnosti NE BOMO PREJELI BOŽJIH OBLJUB.

   da ne postanete leni, ampak posnemovalci tistih, ki so zaradi vere in potrpežljivosti postali dediči obljub (Heb 6,12).

   Te vrstice povedo, DA OBLJUBE PODEDUJEMO LE Z VERO IN POTRPEŽLJIVOSTJO.

   PONOSNI človek reče c MOČI SVOJEGA MESA in SKUŠA STVARI NAREDITI OB SVOJEM ČASU. Ponos pravi: “ZDAJ SEM PRIPRAVLJEN!”

   PONIŽNOST PRAVI:” BOG NAJBOLJE VE IN ON NE BO ZAMUJAL!”
   ………………………………………………………………………………………………………

   Skromen človek POTRPEŽJIVO ČAKA ; PRAVZAPRAV GA JE “PONIŽNO STRAH ” TEGA, DA BI SE GIBAL V MOČI SVOJEGA MESA.
   …………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………

   Ponosen človek pa poskusi eno stvar za drugo, vse brez uspeha.

   Odgovori
   • Hvala says:

     11. novembra, 2021 at 9:30

     Pozabila sem napisati , da je napisano iz knjige Bitka v umu-Joyce Meyer.

     Odgovori
10. Hvala says:

    11. novembra, 2021 at 7:04

    NEVARNOSTI PRITOŽEVANJA
    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    Kaj pravi Božja Beseda o GODRNJANJU?

    Ne preizkušajmo Kristusa, kakor so ga nekateri izmed njih preizkusili in so jih pomorile kače. 10 Ne godrnjajte, kakor so nekateri izmed njih godrnjali in jih je pomoril pokončevalec. 11 To se je onim zgodilo, da bi bili za zgled, zapisano pa je bilo v svarilo nam, nad katere je prišel konec vekov (1 Kor 10,9-11).

    Sveto pismo je zelo jasno opredeljeno glede NEVARNOSTI GODRNJANJA, ISKANJA NAPAK IN PRITOŽEVANJA.

    Pritoževanje Izraelcev je odprlo vrata SIVRAŽNIKU, KI JE PRIŠEL TER JIH UNIČIL.

    IZRAELCI BI MORALI CENITI BOŽJO DOBROTO-VENDAR JE NISO- ZATO SO PLAČALI VISOKO CENO.
    ……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………

    CELOTEN OPIS NJIHOVEGA TRPLJENJA IN SMRTI JE BIL ZAPISAN, DA BI NAM POKAZAL, KAJ SE BO ZGODILO Z NAMI, ČE SE BOMO OBNAŠALI KOT ONI.
    ……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………

    Ne pritožujemo se z usti, če se že prej nismo pritoževali v mislih. Pritoževanje je zagotovo miselnost PUŠČAVE, ki nam bo preprečila, da bi jo lahko prečkali ter prispeli v OBLJUBLJENO DEŽELO.

    JEZUS JE NAŠ VZOR, IN POČETI BI MORALI TO, KAR JE POČEL ON. IZRAELCI SO SE PRITOŽEVALI IN OSTALI V PUŠČAVI.

    JEZUS PA JE SLAVIL IN BIL OBUJEN OD MRTVIH.
    …………………………………………………………………………………

    Pri takšnem nasprotju vidimo moč slavljenja in zahvaljevanja, pa tudi moč pritoževanja.

    PRITOŽEVANJE, GODRNJANJE, UGOVARJANJE IN ISKANJE NAPAK IMAJO MOČ-VENDAR GRE ZA NEGATIVNO MOČ.

    KADARKOLI MISLI IN USTA ODPREMO ZA KARKOLI OD TEGA, DAMO SATANU MOČ NAD SEBOJ, KI MU JE BOG NI PODELIL( Joyce Meyer -Bitka v umu)
    …………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………

    Odgovori
    • Miro says:

      11. novembra, 2021 at 9:09

      Nenehno pritoževanje je ena od zelo hudih bolezni na duhovnem področju. Najprej načne duhovno zdravje tistega, ki se pritožuje, slabo vpliva na bližnje in posledično tudi na telesno zdravje. Na žalost vzorce pritoževanja vnašamo celo v naše molitve, podobno kot tisti, ki so pred Jezusa prišli s pritožbo: “Glej, kaj delajo” (prim Mr 2,24). Podobni smo jadikujočemu šolarčku, ki učitelju nenehno “špeca” svojega sovrstnika zaradi malenkostnih napak, velikokrat tudi izmišljenih. V bistvu pa gre zato, da ga zelo moti, ker je sovrstnikov način razmišljanja drugačen od njegovega. Velikokrat pritoževanju botruje tudi nevoščljivost in podobno.

      Božje usmiljenje, ki nas rešuješ bede greha, zaupamo vate!

      Odgovori