Članki za dušo

15.036 Responses to Članki za dušo

1. Hvala says:

   16. novembra, 2021 at 18:06

   POLNOST MILOSTI, KI JIH BOG DELI PO OGNJENIH PREIZKUŠNJAH-Favstina Kowalska

   121 (57) + Kakšna polnost milosti, ki jo izliva Bog na dušo po ognjenih preizkušnjah! Duša
   se veseli tega zaupnega, prisrčnega združenja z Bogom. Ima veliko duhovnih in tudi čutnih
   videnj, sliši veliko nadnaravnih besed in včasih tudi jasnih naročil. Kljub tem milostim sama
   sebi ne zadošča; tem manj, ker jo Bog navdaja s tolikimi milostmi, zato je v različnih
   nevarnostih in lahko podleže zmoti. Prositi mora Boga za duhovnega voditelja, toda ne samo
   prositi, ampak se tudi potruditi in iskati takšnega voditelja, ki je razgledan, ki mora poznati
   poti, po katerih jo vodi v boj. Osebo, ki je združena z Bogom, je treba pripraviti za velike in
   vztrajne boje.

   Odgovori
2. Hvala says:

   16. novembra, 2021 at 18:02

   PROSTOVOLJNI PREJEM POSEBNEGA TRPLJENJA, NITI KAPLJICE VEČ NE BI ZMOGLA… Favstina Kowalska

   190 Med nekim češčenjem me je Gospod prosil, da bi se mu žrtvovala za posebno trpljenje, ki
   bo Bogu v zadoščenje, in to ne samo na splošno za grehe sveta, ampak posebej za napake,
   zagrešene v tej hiši. Takoj sem obljubila. Jezus mi je dal spoznati, kaj bom trpela. Takoj se je
   pred mojimi duhovnimi očmi prikazalo in odvijalo vse trpljenje, ki me bo doletelo. Prvič –
   moji nameni ne bodo priznani; razne obdolžitve in nezaupanje, različne vrste poniževanja in
   nasprotovanja bodo – tu jih vseh ne naštevam. (94) Vse je bilo pred očmi moje duše kakor
   temni nevihtni oblaki, iz katerih bodo vsak trenutek začele švigati strele, ki samo čakajo na
   mojo privolitev. Za trenutek sem se prestrašila. Takrat se je zaslišal zvonec za kosilo.
   Neodločno in drhte sem zapustila kapelo. Pred sabo sem neprestano videla žrtev, ker se je
   nisem odločila niti sprejeti niti je Gospodu odkloniti. Hotela sem se predati njegovi volji. Če
   mi jo Jezus sam naloži, sem že pripravljena. Toda Jezus mi je dal spoznati, da se moram sama
   prostovoljno odločiti in jo zavestno sprejeti, ker bi sicer v tem primeru ne imela nobenega
   pomena. Vsa moč žrtve je v mojem prostovoljnem dejanju spričo njega, obenem pa mi je
   Gospod dal spoznati, da jaz odločam, ali bom ali ne bom tega storila. Takoj sem odgovorila:
   »Jezus, vse sprejmem, kar koli mi hočeš poslati. Zaupam v tvojo dobroto.« V trenutku sem
   začutila, da sem s tem dejanjem Bogu izkazala veliko čast. Oborožila sem se s
   potrpežljivostjo. Ko sem odšla iz kapele, sem se srečala z resničnostjo. Ne želim opisovati
   tega podrobno, toda bilo je toliko, da sem komaj še zmogla prenesti, tudi kapljice več ne bi
   zmogla.

   Odgovori
3. Hvala says:

   16. novembra, 2021 at 17:56

   TRPEČA DUŠA SE DOTIKA ZEMLJE LE Z ENO NOGO-Favstina Kowalska

   114 (54) + Kako ljubeznive so hvalnice, ki prihajajo iz trpeče duše. Vsa nebesa občudujejo
   takšno dušo – posebno, ko se je dotakne Bog. Njemu so namenjene njene hrepeneče
   žalostinke. Njena lepota je velika, ker izvira od Boga. Skozi goščavo življenja stopa, obsijana
   z Božjo ljubeznijo. Zemlje se dotika le z eno nogo

   Odgovori
4. Hvala says:

   16. novembra, 2021 at 17:53

   DUŠA V SMRTNEM BOJU-Favstina Kowalska

   101 Jezus, ti veš, kako človek ječi, ko je v stiskah, zavit v temo, a vendar hrepeni, koprni po
   Bogu kakor izsušena usta po vodi. Umira in vene. Umira in ne umre, to je – ne more umreti.
   Njegovi napori so nični, saj je v oblasti močne roke. (48) Zdaj prehaja pod oblast Pravičnega.
   Vsi zunanji napori odpovedo. Vse, kar ga obkroža, molči. Kakor umirajoči izgublja vse
   zunanje – tako je človek osredotočen pod oblast pravičnega, trikrat svetega Boga. Kakor da bi
   bil vekomaj preklet. To je največji trenutek in samo Bog lahko človeka tako preizkuša, ker
   samo on ve, da človek more to prestati. Ko je duša prešinjena s takšnim peklenskim ognjem,
   jo prevzema obup. Moja duša je izkusila tak trenutek, ko sem bila v celici sama. Ko se je
   začela pogrezati v obup, sem čutila, da umiram; vzela sem križ in ga v rokah krčevito stiskala.
   Takrat sem čutila, da se mi duša ločuje od telesa; kljub temu, da sem hotela oditi k
   predstojnikom, mi je zmanjkalo moči. Izrekla sem zadnje besede: »Zaupam v tvoje
   usmiljenje.« Zdelo se mi je, kakor da bi s tem Boga spodbudila k večji jezi. Zapadla sem v
   obup in samo od časa do časa se mi je iz duše izvilo bolestno, neutolažljivo ječanje. Duša v
   smrtnem boju – mislila sem, da bom ostala v tem stanju, ker se z lastnimi močmi ne bi mogla
   rešiti. Vsaka misel na Boga je povzročala nepopisno morje trpljenja. Kljub temu je v duši
   nekaj, kar koprni k Bogu. A njej se zdi, da je to le zaradi tega, da bi še bolj trpela. Spomin na
   nekdanjo ljubezen, s katero jo je obdajal Bog, je zanjo le nova oblika trpljenja. Njegov pogled
   prodira skozi dušo in vse v njej zgoreva pod tem pogledom.

   Odgovori
5. Hvala says:

   16. novembra, 2021 at 17:48

   TRPLJENJE BO KORISTILO DRUGIM DUŠAM (Favstina Kowalska)

   67 Kmalu po prvih zaobljubah sem zbolela61 in moje stanje se kljub prisrčni in skrbni negi
   moje prednice in zdravniškim posegom ni niti izboljševalo niti poslabševalo. Do mene so
   prišle govorice, da se pretvarjam. S tem se je začelo moje trpljenje; podvojilo se je. To je
   precej dolgo trajalo. Nekega dne sem potožila Jezusu, da sem sestram v breme. Jezus mi je
   odgovoril: Ne živiš zase, ampak za duše. Tvoje trpljenje bo koristilo drugim dušam.
   Tvoje dolgotrajno trpljenje jim bo dalo svetlobo in moč, da bodo izpolnjevale mojo
   voljo (dN 67).

   Odgovori
6. Hvala says:

   16. novembra, 2021 at 17:45

   TRPLJENJE JE VELIKA MILOST, OB NJEM ČLOVEK POSTAJA PODOBEN ODREŠENIKU

   ČIM VEČJE JE TRPLJENJE, TEM ČISTEJŠA JE LJUBEZEN -Favstina Kowalska

   57 Moj Jezus, ti si življenje mojega življenja. Ti dobro veš, da ne želim ničesar razen slave
   tvojega imena in da bi ljudje spoznali tvojo dobroto. Jezus, ne razumem, zakaj se te ljudje
   izogibajo. O ko bi mogla svoje srce razsekati na drobne koščke in ti vsakega tako darovati
   kakor celo srce, da bi ti tako vsaj malo zadostila za srca, ki te ne ljubijo! Jezus, ljubim te z
   vsako kapljico svoje krvi; z veseljem bi jo prelila zate, da bi ti tako dokazala svojo iskreno
   ljubezen. O Bog, čim bolj te spoznavam, tem manj te morem razumeti; toda po tej
   nepojmljivosti slutim tvojo veličino. Gospod, prav ta nepojmljivost z novim plamenom vžiga
   zate moje srce. Od trenutka, ko si dovolil moji duši, da se je poglobila vate, počivam in
   ničesar ne želim. Od takrat, ko je moja duša potonila vate, v edini predmet moje ljubezni, sem
   našla svoje poslanstvo. Jezus, v primerjavi s teboj je vse nič. Trpljenje, nasprotovanja,
   ponižanja, neuspehi, obsojanja, s katerimi se srečujem, so le drobci, ki razplamenevajo mojo
   ljubezen do tebe. Drzno in neuresničljivo je moje hrepenenje. Pred teboj bi hotela prikriti
   svoje trpljenje. Nikoli ne bi hotela (23) biti nagrajena za svoje napore in dobra dela. Jezus, ti
   si moje plačilo; ti, zaklad mojega srca, mi zadoščaš. S svojimi bližnjimi želim v trpljenju
   sočustvovati in svoje trpljenje prikriti ne samo pred bližnjimi, ampak tudi pred teboj.
   Trpljenje je velika milost. Ob njem človek postaja podoben Odrešeniku; v trpljenju se
   kristalizira ljubezen. Čim večje je trpljenje, tem čistejša je ljubezen

   Odgovori
7. Hvala says:

   16. novembra, 2021 at 17:41

   O TRPLJENJU- Favstina Kowalska

   JEZUS JE REKEL-NE NAGRAJUJEM USPEŠNOSTI DELA, AMPAK TRPLJENJE

   90 Nekoč sem notranje zagledala svojega spovednika in videla, koliko bo trpel. – Prijatelji te
   bodo zapustili. Vsi ti bodo nasprotovali in tvoja telesna moč se bo zmanjšala. Videla sem te
   kot grozdno jagodo, izbrano od Gospoda in vrženo v stiskalnico trpljenja. Tvoja duša, oče, bo
   v nekaterih trenutkih napolnjena z dvomi, ki se nanašajo na delo in name.
   Videla sem, kakor da bi ti sam Bog nasprotoval, in sem vprašala Gospoda, zakaj tako ravna,
   kakor da bi ti želel onemogočiti tisto, kar ti naroča. Gospod mi je odgovoril: Z njim ravnam
   tako kot dokaz, da je to moje delo. Povej mu, (38) naj se ničesar ne boji. Moj pogled je
   noč in dan vanj uprt. Toliko kron bo v njegovi kroni, kolikor duš bo rešil s tem delom.
   Ne nagrajujem uspešnosti dela, ampak trpljenje.

   Odgovori
8. Hvala says:

   16. novembra, 2021 at 17:35

   Favstina Kowalska je povedala:

   39 + Nekega dne mi je Jezus povedal, da bo najlepše mesto v naši domovini kaznoval s
   kaznijo, s kakršno je kaznoval Sodomo in Gomoro. Videla sem veliko Božjo jezo in groza je
   presunila in napolnila moje srce. Molče sem molila. Čez nekaj časa mi je Jezus rekel: Moj
   otrok, najbolj se združuj z menoj v času svete daritve in v zadoščenje za grehe tega
   mesta nebeškemu Očetu daruj mojo kri in moje rane. Med sveto mašo to nenehno
   ponavljaj. To delaj vseh sedem dni. Sedmi dan sem na svetlem oblaku uzrla Jezusa in ga
   začela prositi, naj se ozre na ono mesto in vso našo domovino. Jezus se je milostno ozrl. Ko
   sem opazila Jezusovo naklonjenost, sem ga začela goreče prositi za blagoslov. Tedaj je dejal:
   Zaradi tebe blagoslavljam vso domovino. Z roko je nad našo domovino napravil veliko
   znamenje križa. Veliko veselje je napolnilo mojo dušo, ko sem videla Božjo dobroto (Dn 39).
   ________________________________________________________________________________________
   Iz napisanega lahko razberemo, da BOŽJO JEZO OMILIMO, ČE NEBEŠKEMU OČETU DARUJEMO JEZUSOVO KRI IN RANE V ZADOŠČENJE ZA GREHE.

   Odgovori
9. Hvala says:

   16. novembra, 2021 at 16:44

   ZAKRAMENT BOLNIŠKEGA MAZILJENJA

   313. KAKO SO DOŽIVLJALI BOLEZEN V STARI ZAVEZI? (KKC)

   1499-1502

   V stari zavezi človek med boleznijo doživlja svojo omejenost. Hkrati zaznava, da je bolezen skrivnostno povezana z grehom. Preroki so slutili, da more imeti bolezen tudi odrešujoč pomen za lastne grehe in za grehe drugih. Tako so bolezen doživljali s pogledom na Boga, od katerega je človek prosil ozdravljenja.

   314. Kakšen pomen ima Jezusovo sočutje z bolniki?

   1503-1505

   Jezusovo sočutje z bolniki in njegova številna ozdravljenja bolnikov so razločno znamenje, da je z njim prišlo božje kraljestvo in zato zmaga nad grehom, trpljenjem in smrtjo. S svojim trpljenjem in smrtjo je dal Jezus trpljenju nov smisel: če je zedinjeno z njegovim trpljenjem, more postati sredstvo očiščenja in odrešenja za nas in za druge.

   Odgovori
10. Hvala says:

    16. novembra, 2021 at 16:36

    KATEKIZEM KATOLIŠKE CERKVE

    306. Zakaj se je mogoče pri zakramentalni spovedi spovedati tudi malih grehov?

    1458

    Cerkev živo priporoča spoved malih grehov, tudi če ni nujna v strogem smislu. Spoved malih grehov nam pomaga pravilno oblikovati vest, se bojevati zoper zla nagnjenja, se dati Kristusu, da nas ozdravi, in napredovati v življenju Duha.

    Odgovori