Članki za dušo

15.036 Responses to Članki za dušo

1. Miro says:

   20. novembra, 2021 at 11:54

   VSI SMO NA POTI V DOMOVINO. MI NISMO ROJENI ZA SMRT! MI MORAMO PRITI NA OBALO ŽIVLJENJA IN SVOBODE. ZATO MORAMO ITI NAPREJ! (Vinko Kobal)

   – Dogodek Kristus se ne bo več ponovil. Od njegovega prihoda naprej na svetu ne bi več smelo biti dolgočasnega življenja, saj je vse, kar se zgodi, kakor člen verige, ki ne bo več prekinjena.

   – Čas, ki ga živimo, je izraziti čas svetnikov … Zato se zdi prav, da se ozremo v bogate duše, ki so ohranile stik s stvarnostjo in njenim Stvarnikom.

   – Vsi smo na poti v domovino. Mi nismo rojeni za smrt! Mi moramo priti na obalo življenja in svobode. Zato moramo iti naprej.

   – Spremeniti je treba življenje v neprestano srečanje, s katerim bi Bogu pokazali, kako želimo njegovo delo nadaljevati in njegovo navzočnost uresničiti v skupnosti, kjer je srečanje vedno začetek sreče.

   – Kristjan je prvič poklican pri krstu. Oče Stvarnik kliče novo bitje v svojo skupnost. Kliče ga po imenu, kot osebo.

   – Človeški rod lahko napreduje zato, ker je vsaka človeška oseba nekaj čisto novega, enkratnega in neponovljivega, kar bo prineslo na svet nov napredek, pomagalo k novim korakom.

   Misli Vinka Kobala, izbor iz Ognjišča

   Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

   Odgovori
2. Janez says:

   20. novembra, 2021 at 10:28

   Stati v Luči (zaporniški vikar Robert)
   Gospod, Ti ponujaš svobodo vsem ljudem.
   Tako pošiljaš Sonce Usmiljenja in Ljubezni na pravične in nepravične,
   ker nas vse ljubiš brez razlik.
   Učil si nas, naj bomo dobri in usmiljeni Samaritani,
   ki pomagajo siromakom, zapuščenim siromakom, bolnim in obiskujejo zapornike v ječah.
   Molimo za vse ljudi v zaporih, ker smo vsi Otroci Enega Boga.
   Boga nas Vse Ljubi brez izjem in nam odpušča, ko se ponižno pokesamo in spokorimo.
   Razlomi prosimo vse obstoječe vezi strahu in osamljenosti.
   S svojo ljubeznijo podpiraj parte, njohove družine in prijatelje,
   Zaposlene v zaporih in vse druge, ki zanje skrbijo.
   Ozdravljaj prosim vse,
   Ki so jih ranila dejanja drugih,
   Še šosebej žrtve kaznivih dejanj.
   Pomagaj nam perosim Gospod, da si bomo vsi ljudje med seboj odpuščali,
   ravnali pravično, ljubili Usmiljenje
   in v Ponižnosti hodili skupaj z Jezusom Kristusom.
   V Njegovi Božji Milosti, Dobroti, Usmiljenju,
   v Njegovi Božji Moči in z Njegovim Svetim Duhom,
   danes in vsak dan.
   Prosim Gospod pomagaj vsem ljudem v zaporih,
   Da se bodo po Božji Milosti in Dobroti spreobrnili,
   se poboljšali, odslej vedno živeli pošteno in pravično in hodili za Jezusom.
   Prosim Jezus Pomagaj, da se bodo zaporniki po odhodu iz zapora lahko
   zopet vključili normalno v življenje, se poboljšali in živeli pošteno od svojega dela.
   Prosim Gospod ne dovoli Skušnjavcu, da jih bo zopet vpeljeval v skušnjavo greha.
   Prosim Te Gospod pomagaj vsem ljudem dobre volje, da bomo vsi prispevali
   k prihodu Božjega kraljestva Usmiljenja, Dobrote in Ljubezni na svet,
   da se bo po Božji Volji ozdravila grešna zemlja
   in da bomo vse živeli pravično in spolnjevali Božjo Voljo. Amen.

   Zaporniški vikar Robert Friškovec: Stati v Luči; delno dopolnjena molitev.

   Teden zaporov (teden pred nedeljo Kristusa kralja) naj bo teden, ko zmolimo tudi za zapornike in prosimo Boga Milosti in Usmiljenja za vse, ki so zašli in so v zaporih, da se jih Bog Usmiloi in jim Pomaga tako, da bodo spet prišli na Pota Resnice in Pravice Gospoda Jezusa Kristusa. Vsi smo berači pred Bogom in potrebni Njegove Milosti in Usmiljenja.
   Božje Usmiljenje in Ljubezen Vate Zaupamo!

   Odgovori
   • Janez says:

     20. novembra, 2021 at 10:31

     napaka pri zapisu: zaprte namesto partev v deveti vrstici molitve; se oproščam za napako. Molimo tudi mi za ta ali drugi dober namen. Janez

     Odgovori
3. Janez says:

   20. novembra, 2021 at 10:03

   Papež Frančišek: Gospod nas bo prepoznal po življenju iz vere, ki se izraža v dejanjih

   Papež Frančišek: Sočutje ti pomaga razumeti prave dimenzije realnosti
   »Sočutje nas vodi po poti prave pravičnosti, saj nas rešuje pred zaprtostjo vase. V odlomku iz Lukovega evangelija beremo, kako Jezus oživi mladeniča iz Naima: ‘Tisti čas je šel Jezus v mesto Naim; z njim so šli njegovi učenci in mnogo ljudstva. Ko se je približal mestnim vratom, glej, so nesli ven mrliča, edinega sina matere, ki je bila vdova; in z njo je bilo mnogo ljudi iz mesta. Ko jo je Jezus videl, se mu je v srce zasmilila’ (glej Lk 7,11-17).

   Naš Bog je Bog sočutja
   Evangelist ne pravi, da je Jezus imel sočutje, ampak da ‘ga je zajelo veliko sočutje’. Kakor da bi rekel, da je bil ‘žrtev sočutja’. Tam je bilo veliko ljudi, ki so spremljali tisto ženo, a Jezus je videl njeno realnost: ostala bo sama, vse do konca svojega življenja, je vdova, ki je izgubila svojega edinega sina. Ravno sočutje je tisto, ki nam daje temeljito razumeti realnost. Sočutje ti pokaže realnosti takšne, kakršne so. Sočutje je kakor leča srca: pomaga nam razumeti resnične dimenzije. Sočutje je tudi jezik Boga. Sveto pismo se ne začne s prikazovanjem Jezusa. Bog je rekel Mojzesu ‘Videl sem stisko svojega ljudstva’ (glej 2 Mz 3,7). To je sočutje Boga, ki Mojzesa pošlje, da reši ljudstvo. Naš Bog je Bog sočutja. In sočutje je – lahko bi rekli – šibkost Boga, a tudi njegova moč. Je tisto najboljše, kar nam daje. Kajti sočutje ga je spodbudilo, da nam je poslal Sina. Sočutje je jezik Boga.

   Ali običajno gledam na drugo stran?
   Sočutje ni čustvo obžalovanja, ki ga doživimo, ko na primer vidimo na cesti poginiti žival. ‘Ubožček’, in nam je nekoliko žal. Sočutje pomeni biti vpleten v problem drugih in tam tvegati življenje. Gospod namreč gre ravno tja. Kot drugi primer je evangeljski dogodek pomnožitve kruha. Jezus pravi učencem, naj nahranijo množico, medtem ko jo oni hočejo odsloviti. Bili so previdni. A če upoštevamo Jezusov odgovor ‘Vi jim dajte jesti’, lahko verjamemo, da se je v srcu razjezil. Njegovo povabilo je, naj poskrbijo za ljudi, ne pa da razmišljajo, kako bi lahko šli v vasi in si kupili kruha. Gospodu so se zasmilili, kajti videl je tiste ljudi, ki so bili kakor ovce brez pastirja. Na eni strani imamo torej sočutje, Jezusovo gesto, na drugi pa egoistično držo učencev, ki iščejo rešitev, a brez popuščanja, ne želijo si umazati rok. In če je Božji jezik sočutje, je človeški jezik pogosto brezbrižnost. Poskrbeti samo do tukaj in ne misliti naprej. Brezbrižnost. Eden od našim fotografov z L’Osservatoreja Romana je naredil fotografijo, ki se imenuje Brezbrižnost. O tem sem že govoril. Neke zimske noči pred prestižno restavracijo gospa, ki živi na ulici, steguje roko drugi gospe, ki toplo oblečena pride iz restavracije, in ta gospa gleda na drugo stran. To je brezbrižnost. Pojdite si pogledat to fotografijo: to je brezbrižnost. Naša brezbrižnost. Koliko krat gledamo na drugo stran. In tako zapremo vrata sočutju. Lahko naredimo izpraševanje vesti: Ali jaz običajno gledam na drugo stran? Ali pa pustim Svetemu Duhu, da me povede po poti sočutja? Kar je krepost Boga.

   Sočutje vodi na pot pravičnosti
   Ob koncu bi izpostavil še Jezusove besede, namenjene materi: ‘Ne jokaj!’ Kar je ljubkovanje sočutja. Jezus se je dotaknil nosil in mladeniču rekel, naj vstane. Ta sede in začne govoriti. In Jezus ga da, ga vrne njegovi materi. Vrnil ga je – to je dejanje pravičnosti. Ta beseda se uporablja pri pravu: povrniti, vrniti. Sočutje nas vodi na pot dejanske pravičnosti. Vedno je treba vrniti tisto, do česar imajo drugi določeno pravico. To nas vedno rešuje pred egoizmom, brezbrižnostjo, zaprtostjo vase. Nadaljujmo današnjo evharistijo z besedami: ‘Jezusa je zajelo veliko sočutje.’ Da bi imel sočutje tudi do vsakega od nas. To potrebujemo.«

   (Papež Frančišek med sv. mašo v Domu sv. Marte, 17.9.2019).

   Psalm 135,14: Zakaj GOSPOD bo sodil svoje ljudstvo, nad svojimi služabniki bo imel sočutje.

   Papež med jutranjo homilijo poudarja: Sočutje ti pomaga razumeti prave dimenzije realnosti.

   MISLI O SOČUTJU (Budist Dalaj Lama)
   Posameznikova sreča lahko temeljito in učinkovito pripomore k izboljšanju celotne človeške družbe.
   Ker vsi delimo isto potrebo po ljubezni, je moč vsakogar, v kakršnihkoli okoliščinah, sprejeti kot brata in sestro. Ne glede na drugačnost obraza, vere, barve kože, oblačil ali obnašanja, ni med nami in drugimi nikakršnih bistvenih razlik, saj smo vsi otroci iz enega Izvira. Nespametno bi bilo poudarjati razlike v zunanjosti, kajti temeljna narava nam je vsem skupna. Človeštvo je eno in ta mali planet je naš edini dom. Če naj ga ohranimo, mora vsak od nas izkusiti občutek splošne odgovornosti in nesebične ljubezni. Edino ta občutek lahko odpravi našo sebično naravnanost, zaradi katere zavajamo in zlorabljamo drug drugega. Kdor ima iskreno in odprto srce, naravno občuti zaupanje vase in se zna ceniti, obenem pa zanj ni razloga, da bi do drugih čutil strah. Verjamem, da je na vseh ravneh družbe, naj bo to družina, pleme, narod ali mednarodna skupnost, več sočutja ključ do lepšega in boljšega sveta. Ni nam treba sprejeti kakršnekoli religije ali slediti kakršnikoli ideologiji. Potrebno je le, da razvijemo svoje dobre človeške lastnosti. Kogarkoli srečam, ga poskušam ljuibeznivo in spoštljivo obravnavati kot starega prijatelja. To me navda z iskrenimi občutki sreče. Vsi smo Otroci iz Enega Božje Vira. To je praksa sočutja.

   (Dalaj Lama)

   Prijazne besede so lahko kratke in lahkotne, a njihov odmev je neskončen. Mati Tereza
   Skrivnost življenja moramo najti v življenju samem, ne v naukih o njem. Anthony de Mello
   Kadar se tvoj strah dotakne bolečine drugega, postane pomilovanje. Kadar se tvoja ljubezen dotakne bolečine drugega, postane sočutje. Stephen Levine
   Ne vem, kakšne bodo vaše usode, nekaj pa le vem: zares srečni bodo le tisti med vami, ki bodo hoteli in znali odkriti, kako naj bodo koristni tako, da pomagajo in služijo ter molijo. Misijonar in duhovnik v Afriki Albert Schweitzer.
   Samo ljubezen lahko združi ljudi na tak način, da jih izpolni in naredi popolne, saj jih le ona lahko popelje in združi v tistem, kar je najgloblje v njih. Jezuit in raziskovalec ter naravoslovec Pierre Theilard de Chardin.
   Skrivnost sreče je v tem, da zmoreš najti radost v veselju drugega. Georges Bernanos.
   Bodi ti sprememba, ki si jo želiš videti v svetu. Gandhi
   Ko moliš odpreš svoje srce Bogu. Ko pomagaš drugim pomagaš sebi in Bog te ljubeče blagoslovi.

   Lepota je življenje, kadar življenje odstre kopreno s svojega svetega obličja.
   Toda vi ste to življenje in vi ste ta koprena.
   Lepota je večnost, ki sama sebe gleda v ogledalu.
   Toda vi ste ta večnost in vi ste to ogledalo.
   Bodimo na strani rešitev ne problemov in pomagajmo sebi in drugim!
   Kahlil Gibran, Prerok (izvleček)

   1 Korinčanom 1,4: Vedno se za vas zahvaljujem svojemu Bogu za Božjo milost, ki vam je bila dana v Kristusu Jezusu,

   Odgovori
   • Miro says:

     20. novembra, 2021 at 12:50

     Hvala za vrsto lepih, spodbudnih misli o lepoti življenja. Vedno se veselimo življenja v
     luči Svetega Duha! Treba pa je upoštevati in sprejeti, da človeško življenje ni prepleteno
     samo z radostnimi trenutki, ampak tudi z bridkimi preizkušnjami. Berimo Evangelij!

     Vedno se vprašajmo: KDO JE ŠEL ZA NAS – ZAME/ZATE – NA SVETI KRIŽ IZ ČISTE
     LJUBEZNI DO NAS GREŠNIKOV?

     Nenehno kličimo k JEZUSU KRISTUSU, od katerega prihaja ozdravljenje in odrešenje, z
     enim najmočnejših vzklikov: MOLIMO TE KRISTUS IN TE HVALIMO, KER SI S SVOJIM
     KRIŽEM SVET ODREŠIL!

     Vse z močno vero in zaupanjem izročimo v Njegove roke, rekoč: BOŽJE USMILJENJE, KI
     SE NA NAS IZLIVAŠ IZ KRISTUSOVIH RAN, ZAUPAMO VATE!

     Odgovori
     • Miro says:

       20. novembra, 2021 at 13:06

       KAKO NAJ BOMO V VSAKDANJEM ŽIVLJENJU ZARES USMILJENI? (Aleteia)

       USMILJENJE NI ZGOLJ ODPUŠČANJE. JE TUDI STRPNOST, DOBROTLJIVOST, SOČUTJE … DELA USMILJENJA SO IZRAZ LJUBEZNI, V KATERI ODSEVA BOŽJA LJUBEZEN

       Več o tem na:
       https://si.aleteia.org/2021/04/11/kako-naj-bomo-v-vsakdanjem-zivljenju-zares-usmiljeni/

       BOŽJE USMILJENJE, KI IZVIRAŠ IZ PRESVETEGA SRCA JEZUSOVEGA, ZAUPAMO VATE!

       Odgovori
4. Miro says:

   19. novembra, 2021 at 18:25

   HIŠA MOLITVE, ALI RAZBOJNIŠKA HIŠA? – JEZUS PRAVI, DA NI MOGOČE SLUŽITI DVEMA GOSPODARJEMA, BOGU IN DENARJU. VENDAR LAHKO IZBIRAMO … GRE ZA OSEBNO IZBIRO. KAKŠNA JE VAŠA DRŽA DO DENARJA? STE NA DENAR NAVEZANI?

   IZ SVETEGA EVANGELIJA PO LUKU (Lk 19,45-48)

   Ko je stopil v tempelj, je začel izganjati prodajalce. Rekel je: »Pisano je: Moja hiša naj bo hiša molitve, vi pa ste iz nje naredili razbojniško jamo.« Vsak dan je učil v templju. Véliki duhovniki, pismouki in prvaki ljudstva pa so iskali priložnost, da bi ga umorili, vendar niso našli načina, da bi mu kaj storili, kajti vse ljudstvo se ga je oklepalo, ko ga je poslušalo.

   https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Lk+19%2C45-48&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

   RAZLAGA BOŽJE BESEDE (Ervin Mozetič)

   Jezus v današnjem evangeljskem odlomku iz templja izžene prodajalce, ki so Božjo hišo, hišo molitve, spremenili v ‘razbojniško jamo’. Gospod nam tako da razumeti, kje je seme sovražnika, seme, ki uničuje njegovo kraljestvo. Navezanost na denar: srce, ki je navezano na denar, je malikovalsko srce. Jezus pravi, da ni mogoče služiti dvema gospodarjema, Bogu in denarju. Denar je ‘anti-Gospod’. Vendar pa lahko izbiramo: Gospod Bog, hiša Gospoda Boga, ki je hiša molitve. Srečanje z Gospodom, z Bogom ljubezni. In gospod-denar, ki vstopi v Božjo hišo, ki si vedno prizadeva vstopiti.

   Tisti ljudje v templju so menjavali denar in prodajali stvari. Duhovniki pa so jih najemali. Tako je denar vstopal. To je gospod, ki lahko uniči naše življenje in privede do tega, da končamo slabo, brez sreče, brez veselja služenja pravemu Gospodu, ki je edini zmožen dati nam resnično radost.

   Gre za osebno izbiro. Kakšna je vaša drža do denarja? Ste na denar navezani?

   Vprašujem pa se: Toda, kako se očisti današnji Božji tempelj? S čuječnostjo, služenjem in zastonjskostjo. Naše srce je najpomembnejši Božji tempelj, saj v nas prebiva Sveti Duh. Toda kaj se dogaja v mojem srcu? Sem se naučil biti v sebi čuječ, da bo tempelj mojega srca samo za Svetega Duha? Zato je potrebno očistiti tempelj, notranji tempelj in zatem biti pozoren. Pozoren bodi na to, kaj se dogaja v tvojem srcu? Kdo prihaja, kdo odhaja… Kakšna čutenja imaš, kakšne ideje? Se pogovarjaš s Svetim Duhom? Poslušaš Svetega Duha?

   Jaz pa se vprašam, znam čuvati svoj tempelj? S svojim služenjem skrbim za svoj tempelj? Se približam pomoči potrebnim, da bi jim pomagal, jih oblekel, potolažil? Sv. Janez Krizostom graja tiste, ki dajejo številne darove za krasitev, olepšanje materialnega svetišča, ne poskrbijo pa za pomoči potrebne. Graja jih! Pravi jim: »Ne, to ni v redu. Najprej služenje, zatem krašenje«. Očistiti torej tempelj drugih. Ko se s služenjem približamo bližnjemu, mu pomagamo, smo podobni Jezusu, ki je tam notri.

   Kolikokrat z žalostjo vstopimo v kakšno svetišče, pomislimo na župnijsko, škofijsko… in ne vemo, če smo v Božji hiši ali v supermarketu. Tam je trgovanje, je celo cenik za zakramente. Ni zastonjskosti. Bog nas je namreč zastonj odrešil, ni nam zaračunal ničesar. Nekdo bi oporekal: ‘Denar je vendar potreben za vzdrževanje prostorov, za vzdrževanje duhovnikov…’. Ti dajaj zastonjsko in Bog bo naredil ostalo. Bog bo storil tisto, kar primanjkuje. Naše cerkve naj bodo cerkve služenja, cerkve zastonjskosti.

   In bodite pogumni: bodite pogumni. Odločite se. Denar, kolikor ga zadostuje, kolikor ga ima pošten delavec, zadosten prihranek, kolikor ga ima pošten delavec. Ni pa dopusten interes, ki je malikovanje. Naj nam Gospod da milost krščanskega uboštva, milost tega uboštva delavcev, tistih, ki delajo in zaslužijo pravično ter ne iščejo nečesa več.

   Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

   Božje usmiljenje, ki izviraš iz Presvetega Srca Jezusovega, zaupamo vate!

   Odgovori
   • Hvala says:

     20. novembra, 2021 at 7:56

     Zelo lepo je povedal g. Ervin z naslednjimi stavki:

     Kolikokrat z žalostjo vstopimo v kakšno svetišče, pomislimo na župnijsko, škofijsko… in ne vemo, če smo v Božji hiši ali v supermarketu. Tam je trgovanje, je celo cenik za zakramente. Ni zastonjskosti. Bog nas je namreč zastonj odrešil, ni nam zaračunal ničesar. Nekdo bi oporekal: ‘Denar je vendar potreben za vzdrževanje prostorov, za vzdrževanje duhovnikov…’. Ti dajaj zastonjsko in Bog bo naredil ostalo. Bog bo storil tisto, kar primanjkuje. Naše cerkve naj bodo cerkve služenja, cerkve zastonjskosti.
     ___________________________________________________________________________________

     Res je, pravim da preveč se obremenjujemo s postranskimi nepotrebnimi zadevami, vsak dan in vsepovsod. ki so za nekatere “problemi”.

     PRAVIM: DELAJ IN MOLI, GOSPOD BO PA POSKRBEL ZA IZPELJAVO VSAKEGA NAČRTA. ZAKAJ KAR NAPREJ MI SKRBIMO, ŽELIMO SKRBETI NAMESTO GOSPODA, ŽELIMO MI VODITI NAČRT NAMESTO BOGA?!

     Odgovori
5. Hvala says:

   19. novembra, 2021 at 13:22

   RAZMIŠLJANJE-nadaljevanje ….

   Jezus je naročil Favstini Kowalski in ostalim, kako je potrebno PAZITI NA BESEDE, KI JIH GOVORIMO. ZA VSAKO BESEDO BOMO DAJALI ODGOVOR NA SODBI. Kdo smo mi ljudje, da govorimo kaj bomo delali, kako živeli, kam odšli.
   Kaj je vaše življenje, pravi Bog? Dim ste.

   GOSPODU JE POTREBNO ZAUPATI POT.

   SVARILO PREVZETNIM
   BAHANJE JE ZLO

   13 Poslušajte torej vi, ki pravite: »Danes ali jutri odpotujemo v to in to mesto; tam bomo ostali eno leto, trgovali in zaslužili,« 14 a sploh ne veste, kaj bo jutri. Kaj je vaše življenje? Dim ste namreč, ki se za kratek čas pokaže in nato izgine. 15 Rajši recite: »Če bo Gospod hotel, bomo živeli in delali to ali ono.« 16 Zdaj pa se bahate v svoji prevzetnosti; vsako takšno bahanje je zlo. 17 Kdor torej zna delati dobro, pa ne dela, ima greh Jak ( 4, 13-17).

   Zavedati se moramo: BREZ BOGA NE MOREMO NIČESAR STORITI, TO SE PRAVI BREZ NJEGOVIH MILOSTI IN NISMO LASTNIKI NIČESAR, KAJTI VSE JE GOSPODOVO, ZEMLJA IN VSE NA ZEMLJI. Ljudje smo samo najemniki. In ob koncu življenja bomo odgovarjali, kako smo ravnali z vsem, kar smo od Boga prejeli .

   Zato ne smemo po svojih samovoljnih odločitvah razporejati in krojiti življenje na zemlji, brez da se posvetujemo Z LASTNIKOM. LASTNIK PA JE BOG.

   Vendar, ker smo slabotna bitja, na to pozabimo. Ne vprašamo Gospoda za načrt, za delo, itd.. ampak odločamo po svoje, zato prihaja do težkih posledic za vse ljudi.

   KNJIGA MODROSTI (Mdr 1, 1-8)

   ČLOVEKOVA USODA V BOŽJIH OČEH
   Povabilo k iskrenemu iskanju Boga

   1 Ljubite pravičnost, vi, ki vladate svetu,
   dobro mislite o Gospodu,
   iščite ga s preprostostjo srca,
   2 zakaj on se da najti takim, ki ga ne preizkušajo,
   razodeva se takim, ki vanj zaupajo.
   3 Pretkano umovanje namreč ločuje od Boga,
   preizkušanje njegove moči se neumnim maščuje.
   4 Modrost ne bo stopila v dušo, ki snuje hudobijo,
   ne bo prebivala v telesu, ki ga je zasužnjil greh.
   5 Sveti duh vzgoje bo namreč bežal pred zvijačnostjo,
   umaknil se bo nespametnemu umovanju
   in prizadelo ga bo, če bo nastopila krivičnost.

   6 Modrost je duh, ki človeka ljubi,
   toda bogokletnika ne bo oprostila krivde za njegove besede.
   Bog je namreč priča njegovim skrivnim mislim,
   resničen opazovalec njegovega srca
   in poslušalec jezika.
   7 Da, Gospodov duh prežema ves svet,
   in ker povezuje vse stvarstvo, ujame vsak glas.
   8 Zato se nihče, ki izreče krivično besedo, ne bo mogel skriti
   in kaznovalna pravičnost ga ne bo preskočila.

   Odgovori
6. Miro says:

   19. novembra, 2021 at 13:05

   Z LJUBEZNIJO LJUBIMO BOGA NADVSE IN IZ LJUBEZNI DO BOGA LJUBIMO SVOJEGA BLIŽNJEGA KAKOR SAMI SEBE. LJUBEZEN JE »VEZ POPOLNOSTI« (Kol 3,14) IN (NOTRANJI) LIK VSEH KREPOSTI!

   Priporočimo se Svetemu Duhu s prošnjo, naj nas ob branju in premišljevanju Katekizma katoliške Cerkve uvaja v globoke skrivnosti vere, upanja in ljubezni do Boga in sočloveka. Pridi, Sveti Duh!

   Molimo:
   Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
   vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
   Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
   prenovil boš obličje zemlje.

   Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
   razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
   bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
   vselej radi sprejemali njegove spodbude.
   Po Kristusu našem Gospodu. Amen

   TRI BOŽJE KREPOSTI: VERA, UPANJE IN LJUBEZEN

   – Krepost je trajno in trdno razpoloženje za nravno dobra dejanja.

   – Človeške kreposti so stalna razpoloženja uma in volje, ki uravnavajo naša dejanja, urejajo naše strasti in usmerjajo naše ravnanje v skladu z razumom in vero. Razvrstiti jih moremo okrog štirih glavnih kreposti, ki so: razumnost, pravičnost, srčnost in zmernost.

   – Razumnost razpoloži praktični razum, da v vsaki okoliščini razbere naše resnično dobro in izbere pravilna sredstva, da to dobro izpolni.

   – Pravičnost obstoji v stanovitni in trdni volji, da damo Bogu in bližnjemu to, kar mu gre.

   – Srčnost daje v težavah trdnost in stanovitnost v prizadevanju za dobro.

   – Zmernost brzda privlačnost čutnih naslad in daje ravnovesje v uporabljanju ustvarjenih dobrin.

   – Nravne kreposti se večajo z vzgojo, s premišljenimi dejanji in z vztrajnostjo v prizadevanju. Božja milost jih očiščuje in dviga.

   – Božje kreposti usposabljajo kristjane za življenje v povezanosti s sveto Trojico. Za svoj izvor, nagib in predmet imajo Boga, katerega človek spoznava po veri ter upa vanj in ga ljubi zaradi njega samega.

   – Božje kreposti so tri: vera, upanje in ljubezen (prim. 1 Kor 13,13). Božje kreposti oblikujejo in oživljajo vse nravne kreposti.

   – Z vero verujemo v Boga in imamo za resnico vse, kar nam je razodel in nam sveta Cerkev predlaga v verovanje.

   – Z upanjem hrepenimo po večnem življenju in po milostih, da bi ga zaslužili, in tega dvojega v trdnem upanju pričakujemo od Boga.

   – Z ljubeznijo ljubimo Boga nadvse in iz ljubezni do Boga ljubimo svojega bližnjega kakor sami sebe. Ljubezen je “vez popolnosti” (Kol 3,14) in (notranji) lik vseh kreposti.

   – Sedmeri darovi Svetega Duha, podeljeni kristjanom, so: modrost, umnost, svet, srčnost, vednost, pobožnost in strah božji.

   KKC, št. 1833-1845

   http://www.marija.si/gradivo/kkc/

   Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

   Odgovori
7. Hvala says:

   19. novembra, 2021 at 7:23

   BOŽJI VOLJI SE NE MORE NIHČE USTAVLJATI-Favstina Kowalska

   386 Slutim, da mi bo Bog dovolil nekoliko odgrniti zaveso, da zemlja ne bi dvomila o njegovi
   dobroti. Bog ni podvržen zatemnitvi ali spremembi; vekomaj je eden in isti. Njegovi volji se
   ne more nič ustavljati. V sebi čutim neko večjo moč od človeške, čutim pogum in moč po
   milosti, ki je v meni. Razumem duše, ki trpijo proti vsakemu upanju, saj sem na sebi izkusila
   ta ogenj. Toda Bog ne daje [trpljenja], ki bi presegalo moči. Pogosto sem živela v upanju proti
   vsakemu upanju in dvignila sem svoje upanje vse do popolnega zaupanja v Boga. Naj se z
   menoj zgodi, kar je določil od vekomaj (Dn 386).

   Odgovori
8. Hvala says:

   19. novembra, 2021 at 7:19

   Večkrat sem že omenila, da sami s svojim razmišljanjem in premišljevanjem, NE MOREMO UGOTOVITI KAJ SO NAŠI GREHI IN SLABOSTI. Favstini Kowalski je Jezus povedal oz. ji je dal SPOZNANJE O SAMI SEBI. Človek brez milosti Gospoda sam od sebe ni sposoben ničesar. Jezusa je treba prositi, da nam odkrije in odkriva temine srca.

   JEZUS JE REKEL FAVSTINI:

   274 Jezus mi je dal spoznati samo sebe. V tem Božjem razsvetljenju vidim svojo glavno
   napako – to je napuh, njen odtenek – zaprtost vase, pomanjkanje preprostosti v odnosu do
   matere prednice.129

   Drugo razsvetljenje – nanaša se na govorjenje. Včasih preveč govorim. Lahko bi bilo z
   dvema, tremi besedami opravljeno, a jaz za isto uporabim preveč časa. Vendar Jezus želi, da
   bi ta čas uporabila za vzdihljaje za odpustke dušam, ki trpijo v vicah. Gospod mi je rekel, da
   se bo vsaka beseda na sodni dan tehtala.

   (123) Tretje razsvetljenje zadeva naša redovna pravila. Premalo se izogibam priložnostim, ki
   povzročajo kršitev pravil, posebej molka. Ravnala bom tako, kot bi bilo pravilo pisano samo
   zame. Ni moja zadeva, kako se kdo vede, samo da bi se jaz sama tako vedla, kakor želi Bog.
   Sklep. Kar koli Jezus želi od mene, če zadeva zunanje stvari, takoj o tem obvestiti
   predstojnice. V stikih s prednico si prizadevati za otroško odkritost in poštenost (Dn 274)

   Odgovori
9. Hvala says:

   18. novembra, 2021 at 22:23

   TEMINA DUŠE-Favstina Kowalska

   1558 2. 2. [1938]. Temina duše. Danes je praznik Matere Božje, v moji duši pa je tako temno.
   Gospod se je skril in sem sama, popolnoma sama. Moj razum je tako zasenčen, da krog in
   krog vidim same privide; niti en žarek svetlobe ne prodre v dušo. Sama sebe ne razumem, niti
   tistih, ki mi govorijo. Napadle so me strašne skušnjave (135) glede svete vere. O moj Jezus,
   reši me! Nič več ne morem povedati. Ne morem jih podrobno opisati, ker se bojim, da bi se
   kdo ne pohujšal, ko bi to bral. Začudila sem se, da sploh lahko dušo objamejo takšne muke. O
   vihar, kaj delaš s čolničem mojega srca? Ta burja traja že ves dan in vso noč. Ko je stopila k
   meni mati prednica, me je vprašala: »Sestra, ali ne bi želeli izkoristiti priložnosti, ker bo oče
   Andrasz381 spovedoval?« Odgovorila sem, da ne. Zdelo se mi je, da me niti oče ne bo
   razumel, niti se jaz ne bom mogla spovedati. Vso noč sem preživela z Jezusom v vrtu
   Getsemani. Boleče stokanje se mi je trgalo iz prsi. Lažje bo naravno umiranje, kajti tedaj
   [človek] umira in umre, tu pa umira, a ne more umreti. Jezus, nisem mislila, da bi lahko
   obstajalo takšno trpljenje. Nič – to je resničnost. O Jezus, reši me, vate verujem z vsem srcem;
   tolikokrat sem videla svetlobo tvojega obličja, a zdaj – kje si, Gospod? Verujem, verujem in
   še enkrat verujem (136) v tebe, Boga v enoti svete Trojice, Očeta, Sina in Svetega Duha in v
   vse resnice, ki mi jih tvoja sveta Cerkev zapoveduje verovati. Toda tema ne pojenja, moj duh
   se pogreza v še večjo agonijo. V tem trenutku me je objelo tako strašno trpljenje, da se zdaj
   sama sebi čudim, da nisem izdihnila dušo – vendar je bil to kratek trenutek.

   Odgovori
   • Hvala says:

     18. novembra, 2021 at 22:25

     JEZUS ME UČI GLOBOKE PONIŽNOSTI IN POPOLNEGA ZAUPANJA VANJ-Favstina Kowalska

     1559 Tedaj sem zagledala Jezusa. Iz njegovega Srca sta izhajala tista dva pramena žarkov in
     me vso objela. V istem hipu so moje muke izginile. Moja hči, je rekel Gospod, vedi, da si
     sama iz sebe to, kar si zdaj doživljala; šele z mojo milostjo si udeleženka večnega
     življenja in vseh darov, s katerimi te bogato obsipavam. Po teh Gospodovih besedah sem
     prejela pravo spoznanje sebe. Jezus me uči globoke ponižnosti in obenem popolnega zaupanja
     vanj. Moje srce se je zdrobilo v prah in pepel; čeprav bi me vsi ljudje teptali, bi to sprejela kot
     (137) milost.
     Čutim in sem tako globoko prepričana, da sem nič, da bodo zame resnična ponižanja prava
     osvežitev.

     Odgovori
10. Hvala says:

    18. novembra, 2021 at 22:21

    SERAFSKE DUŠE -ALI SO ZVESTE NAVDIHOM SVETEGA DUHA , ALI SE SVETEMU DUHU UPREJO

    OSEBA, KI JO JE BOG ZAZNAMOVAL OSTANE ZA VEČNO ZAZNAMOVANA, TAKO V NEBESIH, VICAH ALI PEKLU B (Favstina Kowalska)

    1556 Ko sem za trenutek stopila v kapelo, mi je Gospod dal spoznati, da ima med izvoljenimi
    osebami še posebej izvoljene, ki jih vabi k višji svetosti, k izjemni združitvi s seboj. To so
    serafske duše, od katerih Bog pričakuje, da ga bolj ljubijo kakor druge; kljub temu, da ene kot
    druge živijo v samostanu, Bog vendarle želi, da bi ga nekatere osebe še bolj ljubile kakor
    druge. Taka oseba razume povabilo, ker ji ga Bog daje na znotraj spoznati; ostane pa
    svobodna, da povabilu sledi ali ne. Od osebe je odvisno, ali bo zvesta navdihom Svetega
    Duha ali pa se bo Svetemu Duhu uprla. Spoznala sem, da je v vicah prostor, kjer bodo duše
    Bogu plačevale dolg za to vrsto krivde; to je najtežje trpljenje med vsemi vrstami muk. Oseba,
    ki jo je Bog posebej zaznamoval, (134) za vedno ostane zaznamovana, tako v nebesih kot v
    vicah ali v peklu. V nebesih se bo od drugih oseb odlikovala po večji slavi, jasnosti in
    globljem spoznanju Boga; v vicah – z globljo bolečino, ker globlje spoznava Boga in močneje
    koprni po njem; v peklu bo bolj trpela kot druge osebe, ker globlje spoznava, koga je izgubila.
    Ta pečat izključne Božje ljubezni se na njej ne more zabrisati.

    Odgovori