Članki za dušo

15.036 Responses to Članki za dušo

1. Miro says:

   14. decembra, 2021 at 16:57

   DANAŠNJI EVANGELJSKI ODLOMEK GOVORI O DVEH SINOVIH – JEZUS SE ZAVEDA, DA SMO GREŠNI IN NAS KOT TAKE SPREJEMA IN VABI NA GOSTIJO ŽIVLJENJA. NE ZGRAŽA SE NAD NAŠO NEPOPOLNOSTJO IN GREŠNOSTJO. VESELI SE NAŠE RASTI IN JE Z NAMI POTRPEŽLJIV, KOT OČE V ČAKANJU NA IZGUBLJENEGA SINA!

   IZ SVETEGA EVANGELIJA PO MATEJU (Mt 21,28-32)

   »Kaj se vam zdi? Nekdo je imel dva sina. Stopil je k prvemu in rekel: ›Sin, pojdi danes delat v vinograd!‹ Ta je odgovoril: ›Nočem.‹ Toda pozneje se je premislil in šel. Stopil je k drugemu in rekel isto. Ta je odgovoril: ›Grem, gospod,‹ vendar ni šel. Kateri od teh dveh je izpolnil očetovo voljo?« Rekli so: »Prvi.« Jezus jim je dejal: »Resnično, povem vam: Cestninarji in vlačuge pojdejo pred vami v Božje kraljestvo. Janez je namreč prišel k vam na poti pravičnosti in mu niste verjeli, cestninarji in vlačuge pa so mu verjeli. Vi ste to videli in se tudi potlej niste skesali, da bi mu verjeli.«

   https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Mt+21%2C28-32&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

   RAZLAGA BOŽJE BESEDE (Ervin Mozetič)

   Današnji odlomek razumem kot Jezusovo jasno ‘spoznanje’, da nismo ravno ukoreninjeni v ljubezni do dobrega in spoštovanju do drugega, zato pogosto govori o dveh sinovih, med katerim nihče ne zna scela držati besede. To ‘spoznanje’ je torej dejstvo. Kako lahko Jezus tako ravnodušno vpraša: »Kateri od teh dveh je izpolnil očetovo voljo?« ko pa je na nek način vsem jasno, da z ugovarjanjem ali lažjo, očetove volje ni spolnil nihče. Mar ni res? Kako daleč gre Jezus v radikalnosti, vidimo, če se spomnimo na njegovo trditev, da mu je brat, sestra in mati tisti, ki spolni očetovo voljo. Torej mu je brat tudi tisti, ki reče ‘nočem’.

   In kje smo mi s to držo nočem/hočem? Če rečemo nočem, pri tem tudi vztrajamo. Mislim, da redko rečemo nočem in obljubljeno potem izpolnimo. To je način, ki ga mogoče uporabljajo otroci, ki še niso osvojili lepih manir, in jim je hkrati še žal za kaj. Odrasli pa smo se naučili, da moramo izpasti lepi, zato moramo vedno reči: Hočem! Koliko res mislimo tako in to tudi izpolnimo je vprašanje. Na splošno lahko povezujemo besedo hočem z ugajanjem, ki pa je strup za naše odnose. Poglejmo, kaj je težava te drže?

   Prva težava, ki jo vidim je, da človek znotraj te zlagane logike, ne more rasti. Če govorimo eno in delamo drugo, potem sami zase ne vemo, kdo smo, kaj v resnici hočemo. Ko ne vemo, kdo smo, ne vemo tudi, kdo naj bi postajali. Ustavljena je pot spreobrnjenja, pot rasti. Tudi če se sliši čudno, pot rasti je pot greha. Še več, pot popolnosti, je pot greha. Kdor vedno reče hočem, je že popoln, torej je že na cilju. Kaj naj v sebi še spreminja, če je že vse popolno? Lepo bi bilo, ko bi bili popolni, a resnica ni takšna. Torej je rast potrebna in pri tem je priznavanje greha nujno! To ne pomeni, da moramo trmariti in govoriti: Nočem, nočem, nočem… ne potrebno je sporočati, da se ne strinjamo, da ne moremo sprejeti, da smo leni itd. Iz tega moramo potem rasti. Zlagan nasmešek je strup za osebno rast in strup za spreobrnjenje. Ugajanje duši rast!

   Drugi problem ugajanja pa je ignoriranje. Kakor pravi papež Frančišek, da se za lepimi in zlaganimi manirami skriva suhota duha in nezanimanje za drugega. Mogoče pozabimo, kaj pomeni biti v odnosu, kaj pomeni ljubiti?

   – Biti v odnosu, pomeni biti brez maske, dovoliti drugemu, da te vidi takšnega, kakršen si.
   – Pomeni tudi srečati se. Srečati sebe in srečati drugega.
   – Pomeni tudi sprejeti tako svoje rane in nepopolnosti kot rane bližnjega in njegovo omejenost.
   – Pomeni biti skupaj na poti spreobrnjenja.

   Vse to pa ovira ugajanje. Če se delamo lepe in ugajamo, ni stika ne s seboj ne z bližnjim. Življenje postaja dolgočasno in za vse so krivi drugi. Vrtimo se okrog sebe in nazadnje so okrog nas le še sovražniki.

   Jezus se zaveda, da smo grešni in nas kot take sprejema in vabi na gostijo življenja. Ne zgraža se nad našo nepopolnostjo in grešnostjo. Veseli se naše rasti in je z nami potrpežljiv, kot oče v čakanju na izgubljenega sina. On ne obupa, zato ni razloga, da bi se zatekali v ugajanje ali obupovali, ker še nismo na cilju.

   Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

   Kralja, ki prihaja, pridite molimo!

   Odgovori
2. Hvala says:

   14. decembra, 2021 at 16:43

   ZAUPANJE JEZUSU NA VSEH PODROČJIH ŽIVLJENJA!

   Sprejmi moj mir. To je dar, ki ti ga nenehno ponujam. Najlaže ga sprejmeš tako, da tiho preživljaš čas z menoj in mi zaupaš na vseh področjih svojega življenja. V tišini in zaupanju je mogoče doseči veliko več, kot si lahko predstavljaš, in to ne samo kar zadeva dogajanje v tebi, ampak tudi na zemlji in v nebesih. Ko mi v zvezi z nečim ali nekom zaupaš, prepustiš to težavo ali tega človeka moji skrbi.

   Preživljanje časa z menoj na samem kaže na veliko discipliniranost – svet, ki je odvisen od nenehnih aktivnosti, tega ni zmožen. Morda se ti zdi, da v tem času ne počneš nič, v resnici pa aktivno sodeluješ v bojih, ki se dogajajo na območju duha. Vojskuješ se – a ne z orožjem tega sveta, ampak z duhovnim orožjem, ki ima moč, da podira trdnjave. Življenje v moji bližini je zanesljiva obramba pred zlim in Zlom. (Vrtnice JMS)

   Evangelij po Janezu 14,27; Izaija 30,15, Drugo pismo Korinčanom 10,4
   :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

   Če ne vpletamo Jezusa v vsakodnevno življenje in če rešujemo probleme in stiske po svoji presoji brez Njegove pomoči pomeni, da se postavljamo na mesto Boga, da pač On ni rešil situacije, da ni to v Njegovi moči itd…Taka in podobna razmišljanja so PAST, ki jo nastavlja hudobec, dogaja pa se največkrat takrat, KADAR NEKDO DOLGO ČAKA NA BOŽJO REŠITEV IN ZGUBI POTRPLJENJE IN UPANJE . KER NE MORE VEČ ČAKATI NA REŠITEV BOGA, ČEPRAV JE BOG TO OBLJUBIL VSEM, NAREDI PO SVOJE-MESENO REŠITEV. TAKO DEJANJE POKAŽE, DA ČLOVEK NI DOVOLJ VZTRAJEN, POTRPEŽLJIV , NI DOZOREL V VERI, TAKO SE ZGODI PADEC. VENDAR BOG JE USMILJEN!

   Odgovori
3. Hvala says:

   14. decembra, 2021 at 16:16

   KRIŽ SO VRATA DO JEZUSA

   PRED KRIŽEM RADI BEŽIMO KAKOR HUDIČ
   .
   KRISTJANI ŽAL POGOSTO NISMO PRAV NIČ DRUGAČNI OD NEVERNIH
   ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

   Eno je torej najti mir, ko vse teče kot običajno, drugo je umiriti se ob različnih preizkušnjah. Kaj narediti, ko se godi krivica, ko je dobrota zlorabljena, ko delo ne prinaša sadov, ko je človek deležen le nasprotovanja itd. Temu bi lahko rekli: Kaj pa ko nastopi križ? Kaj takrat?

   Ob današnjem evangeliju sem se spomnil križevega pota, ki ga je napisal Tomislav Ivančič. V njem na vsaki postaji križevega pota predstavlja po en križ, ki ga Jezus sprejme in se bliža cilju. Ta križev pot vabi vsakega od nas, da spreminjamo pogled na križ. Pred njim radi bežimo, kakor hudič. Avtor nas z Jezusom vabi, da križ vzljubimo kot pot, ki nas bliža Bogu. Križi so vrata, ki nas vodijo k Jezusu, da se mu približamo. Po njem vstopamo k Njemu in On vstopa v naše življenje.

   Naj naštejem nekaj križev, ki jih naniza avtor:

   Sprejeti obsodbo – in to za nekaj, za kar nisi kriv.
   Sprejeti vsakdanjost – v velikih stvareh bi že vztrajali, a v majhnih, vsakdanjih je najtežje.
   Sprejeti padec – ni težko zmagovati, težko je padati in biti deležen sramote neuspeha.
   Dovoliti, da ti drugi pomagajo – sprejeti nemoč, sprejeti pomoč.
   Dopustiti, da te razgalijo – ko ti vzamejo vse, tudi dobro ime.
   Ne uživati sadov svojega dela – kadar ni sadov in jih najbrž do smrti ne bo.
   Ostati brez človeškega upanja – ko človeška pamet odpove, ko je logika križa pretežka.

   Kristjani žal pogosto nismo prav nič drugačni od nevernih. Ko pridejo težave, se jezimo, protestiramo, obupujemo itd. A Jezus govori, da je sprejemanje križa temeljna drža hoje za njim. Svoje učence opominja in pravi: Kdor ne sprejme svojega križa in ne hodi za menoj, ni mene vreden. Kdor najde svoje življenje, ga bo izgubil, in kdor izgubi svoje življenje zaradi mene, ga bo našel« (Mt 10,38-39). Križ naj bi bil prepoznavno znamenje kristjana. Pa ne le tisti križ na verižici okrog vratu, niti tisti na steni. To so lepa in potrebna znamenja, vendar je za to, da bi bili lahko prepoznavni kot Jezusovi učenci, potrebno sprejemati križe, ki jih prinaša življenje. To najprej zahteva miselni obrat, obrat v glavi. Od logike, ki je blizu grški in judovski, se je potrebno približati božji. Kot pravi apostol Pavel: »Judje namreč zahtevajo znamenja, Grki iščejo modrost, mi pa oznanjamo križanega Mesija,ki je Judom v spotiko, poganom norost. Tistim pa, ki so poklicani, Judom in Grkom, je Mesija, Božja moč in Božja modrost. Kajti Božja norost je modrejša od ljudi in Božja slabotnost močnejša od ljudi« (1 Kor 1,22-25).

   O tem, kaj so naši križi, ki jih moramo sprejemati vsak dan in kako naj jih sprejemamo bomo razmišljali v postnem času, ki je pred nami. Danes pa se ustavi le pri misli, ali se zavedaš tega, da je križ vrata do Jezusa? Če pred njim bežiš, On ne more vstopiti k tebi, ne ti k Njemu.

   https://mirenski-grad.si/sl/evangelij-in-pridiga/n06-zlorabljena-dobrota-kriz-ki-te-pribliza-k-jezusu/
   :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

   Res je težko s človeško miselnostjo-logiko sprejeti križe, ki jih našteva teolog dr. Tomislav Ivančić ali pa kdo drug.
   To nikakor ne more prodreti v našo miselnost. Razumem, ne gre s človeško močjo, AMPAK PRI BOGU JE VSE MOGOČE, SAJ VENDAR DAJE ŽIVLJENJE IZ MILOSTI.

   Zato se vera tudi začne tam, kjer se konča človeška logika.

   Od prvega človeka je NEZAUPANJE V BOGA UKORENINJENO V ČLOVEKU. NAPUH ČLOVEKA SE RAZRAŠČA KOT PLEVEL PO PŠENICI, VENDAR VSE JE REŠLJIVO PRI BOGU.

   IMAMO SVOBODNO VOLJO PONAVLJAMO KAR NAPREJ. RES JE, VENDAR TA NAŠA SVOBODNA VOLJA NAJ BI BILA PREPLETENA Z ZAUPANJEM, DA JE BOG NESKOČNA DOBROTA, LJUBEZEN IN USMILJENJEIN ČLOVEKU, KI GA JE USTVARIL V POMOČ. LAHKO SE ČLOVEK ODLOČI ZA DOBRO ALI ZA SLABO, ALI PA DA POPOLNOMA SODELUJE Z BOGOM, KAJTI JEZUS JE REKEL, DA ŽELI BITI ENO S ČLOVEKOM.

   Marsikdo kdaj mogoče narobe razume. Če moramo sobo pomesti, dvorišče ali cesto, skuhati kosilo, zidati hišo, kdo bo to delal ? BOG ALI MI?

   Boste rekli, saj ne bo Jezus pometal , kuhal zidal itd…. JA, PA NI ČISTO TAKO. Preden začnemo pometati , kuhati zidati itd… , Ga prosimo, kako bi po Njegovo pometli s manj truda in kako bi skuhali kosilo, kako bi zidali itd…. da bi bilo dobro, narejeno po Njegovem nasvetu. MISLITE DA JEZUS NE ZNA POMETATI, KUHATI, ZIDATI ALI KAJ? ZAKAJ ČLOVEK TOLIKO TRUDA VLAGA V DELA, NE DA PROSI POMOČI OD BOGA.

   TAKO RAVNANJE NI PONIŽNOST. Dr Ivančić je stalno poudarjal, DA JE JEZUSA POTREBNO VPLESTI V CELODNEVNO ŽIVLJENJE, V VSAK POSEL, POTEM LAHKO REČEMO, DA ON DELA-DELA Z NAŠIMI ROKAMI, HODI Z NAŠIMI NOGAMI itd.. VOZI AVTO, NAKUPUJE V TRGOVINI itd…TO POUDARJAM VES ČAS.!

   Najtežje v našo človeško miselnost preide: OSTATI BREZ ČLOVEŠKEGA UPANJA-KO ČLOVEŠKA PAMET ODPOVE, KO JE LOGIKA KRIŽA PRETEŽKA. KO SE TO DOGAJA, SE PA ČLOVEK LAHKO POPOLNOMA PREPUSTI V BOŽJE ROKE IN

   REČE KOT JE REKEL SVETI PAVEL: ne živim več jaz, ampak Kristus živi v meni. Kolikor pa zdaj živim v mesu, živim v veri v Božjega Sina, ki me je vzljubil in daroval zame sam sebe (Gal 2,20).

   Odgovori
   • Hvala says:

     14. decembra, 2021 at 16:23

     Hodi z menoj po poteh zaupanja. Če želiš na svoji življenjski poti katero koli razdaljo od točke A do točke B prehoditi neposredno, brez tavanja, mi moraš neomajno zaupati. Kadar tvoja vera postane slabotna, stopiš na vijugasto stezo in skreneš s poti. Tudi če prispeš do točke B, boš za to porabila veliko dragocenega časa in moči. Zato takoj ko opaziš, da si se oddaljila od poti zaupanja, poglej vame in tiho reci: »Jezus, vate zaupam.« To ti bo pomagalo vrniti se na pravo pot.

     Dlje ko boš tavala po poteh nezaupanja, teže se boš spomnila, da sem s teboj. Zaskrbljene misli se širijo v vse smeri, zaradi česar se čedalje teže zavedaš, da sem s teboj. Zato moraš zaupanje vame nujno čim večkrat izraziti z besedami. To preprosto dejanje vere ti bo pomagalo hoditi z menoj po pravih poteh. Zaupaj vame z vsem srcem in jaz bom uravnaval tvoje steze (Vrtnice JMS).

     Izaija 26,4; Psalm 9,10Psalm 9,10

     Odgovori
     • Hvala says:

       14. decembra, 2021 at 16:25

       ZLORABLJENA DOBROTA-KRIŽ, KI TE PRIBLIŽA JEZUSU

       Odgovori
4. Miro says:

   14. decembra, 2021 at 13:14

   SVETI OČE: VSAKA OSEBA JE DRAGOCENA. ŽIVLJENJE JE VEDNO LEPO

   Na avdienco s papežem Frančiškom je včeraj prišla skupnost ustanove »Serafico« iz Assisija, ki se posveča otrokom in mladim s posebnimi potrebami. Nekaj od njih se je danes srečalo tudi s papežem. Izpostavil je, da je vsaka oseba dragocena, saj je podoba Boga. Če invalidnost ali bolezen otežujeta življenje, to življenje ni nič manj vredno, da ga živimo in da ga živimo v polnosti.

   Več o besedah svetega očeta s tega srečanja na:
   https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2021-12/papez-francisek-institut-serafico-iz-assisia-invalidne-osebe.html

   Božje usmiljenje, ki vedno in povsod spremljaš vse ljudi, zaupamo vate!

   Odgovori
5. Miro says:

   14. decembra, 2021 at 12:49

   KAKO REŠEVATI NESPORAZUME? SV. IGNACIJ IMA ODLIČNO STRATEGIJO – JEZUITSKI DUHOVNIK PREDLAGA SEDEM DRŽ, KI SO NAM LAHKO V POMOČ PRI KATEREM KOLI SPORU (Aleteia)

   Pa naj gre za fanta, sestro ali najboljšo prijateljico, vedno obstajajo možnosti, da se nekoč z nekom glede nečesa ne bomo strinjali. Kateri so najboljši načini za plodovit pogovor, če sta oba sogovornika trdno ukoreninjena v svojih, nasprotujočih si prepričanjih?

   Sv. Ignacij ima nekaj nasvetov za razločevanje, ki so zelo uspešni pri reševanju sporov, in so učinkoviti, pa naj se pogovarjamo o podnebnih spremembah, šolanju svojih otrok ali jedilniku nocojšnje večerje.

   Preden se naučite pravilno razločevati, pa morate poskrbeti, da bo vaša glava resnično na pravem mestu.

   Ameriški jezuit Warren Sazama sv. Ignaciju pripisuje sedem drž za pristno razločevanje:

   – odprtost,
   – velikodušnost,
   – pogum,
   – notranja svoboda,
   – premišljevanje v molitvi in izpraševanje vesti,
   – pravilno postavljene prednosti ter
   – razločevanje med sredstvi in ciljem.

   Če teh drž ne premoremo, ne bomo znali uspešno razločevati.

   O tem, kako te drže uporabimo pri nesporazumih, več na:
   https://si.aleteia.org/2021/01/11/kako-resevati-nesporazume-sv-ignacij-ima-odlicno-strategijo/

   Odgovori
   • Miro says:

     14. decembra, 2021 at 12:57

     MOLITEV, KI BO POMAGALA RAZREŠITI SPORE V DRUŽINI

     Bog, Oče vseh ljudi, naj s tvojo pomočjo ponesemo Ljubezen med
     revne in ponižane, radost, kjer je Cerkev podrta, in spravo, kjer so
     ljudje ločeni. Pomagaj nam spraviti očeta s sinom, mater s hčerjo,
     moža z ženo, verujočega z neverujočim, kristjana z bratom, ki ne
     ljubi … odpiraj nam to pot, da ranjeno telo Jezusa Kristusa, tvoje
     Cerkve, postane kvas enotnosti za reveže te zemlje in vso človeško
     družino. Amen.

     Molitev, s katero je Mati Terezija prosila za mir v družini
     (vir: Aleteia)

     Odgovori
6. Hvala says:

   14. decembra, 2021 at 12:00

   VSE JE TVOJA KRIVDA!

   Žena Sarája Abramu ni rodila otrok; imela pa je egiptovsko deklo, ki ji je bilo ime Hagára. 2 Sarája je rekla Abramu: »Glej, Gospod mi ni dal, da bi rodila. Pojdi k moji dekli! Mogoče bom po njej dobila otroka.« Abram je poslušal Sarájo. 3 Potem ko je preteklo deset let, odkar se je Abram naselil v kánaanski deželi, je Abramova žena Sarája vzela svojo egiptovsko deklo Hagáro in jo dala možu Abramu za ženo. 4 Šel je k Hagári in je spočela. Ko pa je videla, da je spočela, je začela zaničevati gospodarico. 5 Sarája je rekla Abramu: »Ti si kriv, da me žali. Dala sem ti svojo deklo v naročje, ko pa je videla, da je spočela, me je začela zaničevati. Naj Gospod sodi med menoj in teboj!« 6 Abram je rekel Saráji: »Glej, tvoja dekla je v tvoji roki; naredi z njo, kar se ti zdi prav!« Tedaj je začela Sarája z njo tako trdo ravnati, da je Hagára pobegnila od nje (1 Mz 16,1-6).

   ENAK SCENARIJ, KOT SE JE ZGODIL MED ADAMOM IN EVO, VIDIMO V SPORU MED ABRAHAMOM IN SARAJO.

   SITA STA BILA ČAKANJA, DA BI BOG IZPOLNIL SVOJO OBLJUBO GLEDE OTROKA, KI NAJ BI GA DOBILA, ZATO STA ZAČELA DELOVATI V MESU IN STORILA “PO SVOJE”. KER SE JE TO SLABO IZŠLO IN JE POVZROČALO TEŽAVE, STA ZAČELA KRIVITI DRUG DRUGEGA.

   Mislim, da ni nič bolj boleče kot soočenje z resnico O SEBI IN SVOJEM OBNAŠANJU. KER JE BOLEČE, VEČINA LJUDI POBEGNE OD TEGA. DOKAJ LAHKO SE JE SOOČITI Z RESNICO O DRUGIH-KO PA SE JE TREBA SOOČITI S SAMIM SEBOJ, TO PRENESEMO VELIKO TEŽJE. (Joyce Meyer, iz knjige BITKA V UMU).
   ………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….
   Ja, res je, v vsakem zakonu je tako, ne more biti eden popolnoma nedolžen, drugi pa vsega kriv, grešniki smo vsi, ZATO JE RES NAJTEŽJE SOOČITI SE Z RESNICO O SEBI, TO VEDNO POKAŽE JEZUS; tudi Joye Meyer je pokazal, ko je obtoževala moža, oz molila, da bi se on spremenil. BOG JI JE PA POVEDAL, DA NI TEŽAVA V NJENEM MOŽU, AMPAK V NJEJ.

   Resnica, ki ji jo je povedal Jezus, je močno pretresla njen PONOS pravi, VENDAR JE TO OBENEM SPROŽILO OZDRAVLJENJE V GOSPODU.

   RESNICO POZNA SAMO BOG!

   Odgovori
7. Hvala says:

   14. decembra, 2021 at 10:44

   V knjigah npr. BOŽJA PREVIDNOST, napisala francoska jezuita Claudio de la Colombiere, ki je Svetnik in Jean-Baptiste Saint -Jure in Tomaža Kempčana -HOJA ZA KRISTUSOM je zelo nazorno in razumljivo napisano KAJ JE POTREBNO UKRENITI V ŽIVLJENJSKIH SITUACIJA IN STSKAH. Jezus pravi, da prosimo Svetnike za pomoč pri stiskah in berimo njihov življenjepis.

   Razumem raznolikost vsakega posameznika , ki je ustvarjen od Boga kot unikat, s svojimi specifičnimi lastnostmi za življenje IN TA RAZNOLIKOST JE RES ČUDOVITI BOŽJI DAR. Kako lepo je, da smo si različni, VENDAR V SRCU BI MORALI BITI ENOTNI, ENOTNI ZA POSLUŠANJE BOGA.

   Prav je, da nekdo uživa hrano, ki jo drugi ne želi, prav in lepo je vse, kar je od Boga.

   Res smo vsi različni, nekomu dobro dene pogovor v stiski, drugi ima odpor do razglabljanj in želi mir in tišino, tretji ni družaben, četrti išče izhode in potrebuje nasvete itd… in tako dalje….

   Vsak ima svojo pot, ki bo prava, če bo hoja po njej z Gospodom v roki.

   Samo Gospod pozna prihodnost. On, ki je Gospod naših src in Vladar nebes in zemlje, bo poskrbel, še preden bo zmanjkalo olja v vrču in moke v kašči, pravi M. Terezija Jezusova Gerhardinger.

   Smo pripravljeni v življenju sprejeti vse, kar za nas hoče Bog, tako všečnosti kot nevšečnosti, časti in ponižanja, preizkušnje in radosti?

   Odgovori
   • Hvala says:

     14. decembra, 2021 at 11:35

     JEZUS NAS BO POSPREMIL DO CILNJE ČRTE ZMAGE NA KATEREMKOLI PODROČJU, KJER SMO PRIPRAVLJENI ITI Z NJIM DO KONCA.
     Razmišljam-koliko kristjanov je pripravljeno iti z Jezusom do konca!?

     Odgovori
8. Miro says:

   14. decembra, 2021 at 9:38

   BOŽJA BESEDA NAM GOVORI O LJUBEZNI

   »KO BI GOVORIL ČLOVEŠKE IN ANGELSKE JEZIKE, LJUBEZNI PA BI NE IMEL, SEM POSTAL BRNEČ BRON ALI ZVENEČE CIMBALE.« (1 Kor 13,1)

   Več o ljubezni na:

   https://www.biblija.net/biblija.cgi?set=2&id13=1&l=sl&z=4&zf=1438&t=5#Ljubezen

   Kralja, ki prihaja, pridite molimo!

   Odgovori
9. Miro says:

   14. decembra, 2021 at 9:36

   RAZMISLIMO O ŠIRŠEM OKVIRU SITUACIJE, V KATERI STE SE ZNAŠLI (Aleteia)

   KJE JE MEJA, KO SE MORA EDEN OD ZAKONCEV POSTAVITI SEBI V BRAN IN REČI: “DOVOLJ JE”, KER GA DRUGI NE UPOŠTEVA ALI KER SE DOGAJA CELO ŠE KAJ HUJŠEGA. KAKO SE ODLOČITI IN SE POSTAVITI ZASE IN KOLIKO ČASA PRENAŠATI NEKO STVAR, KI NI V REDU?

   Vprašanje bralke Marice: Kje je meja, ko se mora eden od zakoncev postaviti sebi v bran in reči: “Dovolj je”, ker ga drugi ne upošteva ali ker se dogaja celo še kaj hujšega. Kako se odločiti in se postaviti zase in koliko časa prenašati neko stvar, ki ni v redu?

   Odgovarjata Drago in Sara Jerebic, zakonska in družinska terapevta:

   https://si.aleteia.org/2021/01/23/kdaj-reci-dovolj-je/

   Odgovori
10. Miro says:

    14. decembra, 2021 at 9:28

    ČE KDO NE MARA LEPOTE IN GLEDA NANJO KOT NA NEKAJ ODVEČNEGA, SMEM Z GOTOVOSTJO O NJEM MISLITI, DA PRIVATNO ALI JAVNO NE ZNA VEČ MOLITI IN KMALU TUDI NE BO ZNAL VEČ LJUBITI (Hans Urs von Balthasar)

    – Oče svojega Sina daruje za svet: več nam res ne more dati. Vprašanje je samo, ali ljubezen sprejmemo, tako da se more v nas izkazati učinkovita in rodovitna, ali pa se pred njeno svetlobo skrijemo v svojo temo.

    – Krščanska vera, če je pristna, premakne celega človeka … Na božji klic mora odgovoriti celo življenje.

    – Če kdo ne mara lepote in gleda nanjo kot na nekaj odvečnega, smem z gotovostjo o njem misliti, da privatno ali javno ne zna več moliti in kmalu tudi ne bo znal več ljubiti.

    – Kaj je ljubezen, je mogoče razumeti in opredeliti samo iz tistega, kar je Bog storil za nas: svojega Sina je dal za nas kot spravo za naše grehe.

    – Kakor se je Kristus iz ljubezni do nas dal v daritev, tako mora njegovo evharistično žrtvovanje postati vodilo krščanskega življenja.

    – Obe glavni zapovedi – ljubezni do Boga in do bližnjega – postaneta ena sama le v Njem, ki je hkrati Bog in človek.

    Misli Hansa Ursa von Balthasarja, izbor iz Ognjišča

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

    Odgovori