Članki za dušo

15.036 Responses to Članki za dušo

1. Janez says:

   24. decembra, 2021 at 10:51

   Papež Frančišek: Dopustimo, da nas osupne nasmeh Boga, ki ga je prinesel Jezus
   Nasmeh kot izraz ljubezni in naklonjenosti
   »K temu me je spodbudila ena izmed zadnjih držav, ki sem jih obiskal prejšnji mesec: Tajska. Imenuje se Dežela nasmeha, saj so ljudje tam zelo nasmejani, zanje je značilna posebna prijaznost, zelo plemenita, ki je izpisana v njihovih potezah obraza, ki se odraža v njihovem celotnem načinu vedênja. Ta izkušnja se mi je vtisnila in me spominja na nasmeh kot izraz ljubezni, izraz naklonjenosti, ki je tipično človeški.

   Nasmeh in novorojenček
   Ko gledamo novorojenčka, smo nagnjeni k temu, da se mu nasmehnemo in če se na njegovem majhnem obrazu zariše nasmeh, občutimo preprosto, tudi neposredno čustvo. Otrok odgovori na naš pogled, vendar pa je njegov nasmeh veliko »močnejši«, ker je nov, čist, kakor voda pri svojem izviru, in v nas odraslih ponovno prebudi globoko nostalgijo po otroštvu.

   Jezusov nasmeh zaradi Marijine in Jožefove ljubezni
   To se je zgodilo na edinstven način med Marijo in Jožefom ter Jezusom. Devica in njen mož sta s svojo ljubeznijo storila, da se je na ustih njunega pravkar rojenega otroka prikazal nasmeh. Ko pa se je to zgodilo, sta bili njuni srci napolnjeni z novim veseljem, ki je prišlo iz Neba. In mali betlehemski hlevček je bil kakor razsvetljen.

   Jezus je nasmeh Boga
   Jezus je nasmeh Boga. Prišel je, da bi nam razodel Očetovo ljubezen, njegovo dobroto in prvi način, kako je to storil, je bil ta, da se je nasmehnil svojim staršem, kakor vsak novorojenček na tem svetu. In onadva, Devica Marija in sv. Jožef, sta zaradi njune velike vere znala sprejeti tisto sporočilo, v Jezusovem nasmehu sta prepoznala Božje usmiljenje do njiju in do vseh tistih, ki so pričakovali njegov prihod, prihod Mesija, Božjega Sina, Izraelovega Kralja.

   Gledati Dete Jezusa in čutiti, da se nam Bog nasmehne
   V jaslicah tudi mi podoživimo to izkušnjo: gledati Dete Jezusa in čutiti, da se nam Bog nasmehne; in nasmehne se vsem ubogim na zemlji, vsem tistim, ki pričakujejo zveličanje, ki upajo v bolj bratski svet, kjer ne bi bilo več vojn in nasilja, kjer bi vsak moški ali ženska lahko živela v svojem dostojanstvu Božjega sina in hčere.

   Dopustiti, da nas prenovi nasmeh Deteta Jezusa
   Tudi tukaj, v Vatikanu in v različnih rimskih pisarnah Svetega sedeža, moramo vedno dopustiti, da nas prenovi nasmeh Deteta Jezusa. Dopustiti, da nas njegova neoborožena dobrota očisti ostankov, ki pogosto prekrivajo naša srca in nam preprečujejo, da bi od sebe dali najbolje. Res je, delo je delo, in obstajajo drugi kraji in trenutki, ko se vsak izrazi na polnejši in bogatejši način; vendar pa je tudi res, da v delovnem okolju preživimo precejšen del svojega dneva in prepričani smo, da je kakovost dela povezana s kakovostjo človeških odnosov, načina življenja. To posebej velja za nas, ki delamo v službi Cerkvi in v Kristusovem imenu.

   Ko se je težko nasmehniti, potrebujemo nasmeh Boga
   Včasih se je težko nasmehniti, zaradi različnih razlogov. Tedaj potrebujemo nasmeh Boga: Jezus, samo On, nam lahko pomaga. Samo On je Zveličar in včasih to konkretno izkusimo v svojem življenju.

   Nasmeh Boga nam odvzame lažne gotovosti
   Spet drugič gredo stvari dobro, vendar pa je takrat nevarno, da bi se čutili preveč gotove in bi pozabili na druge, ki so v težavah. Tudi tedaj potrebujemo nasmeh Boga, ki nam odvzame vse lažne gotovosti in nas ponovno privede do zadovoljstva preprostosti in zastonjskosti.

   Dopustimo, da nas osupne nasmeh Boga, ki ga je prinesel Jezus
   Izmenjajmo si torej to voščilo: ko se bomo za božič udeležili bogoslužja in zrli jaslice, dopustimo, da nas osupne nasmeh Boga, ki ga je prinesel Jezus. On sam je ta nasmeh. Kakor Marija, kakor Jožef in betlehemski pastirji, ga tudi mi sprejmimo, dopustimo, da nas očisti in tudi mi bomo lahko drugim prinašali ponižen in preprost nasmeh. Hvala vsem! Ponesite to voščilo svojim dragim doma, posebej bolnim in najstarejšim: naj čutijo nežnost vašega nasmeha. Nasmehniti se je pobožati; pobožati s srcem, pobožati z dušo. In ostanimo povezani v molitvi. Vesel božič!«

   (Papež Frančišek zaposlenim v Vatikanu in njihovim družinam; Vatikan, 21.12.2019).

   »Ne pojde v nebeško kraljestvo vsak, kdor mi pravi: ›Gospod, Gospod,‹ ampak kdor uresničuje voljo mojega Očeta, ki je v nebesih« (Mt 7,12).

   Božja oziroma Očetova volja (gr. thélema toû patrós / theoû) je, da bi se noben človek ne pogubil, temveč da bi živel odrešeno in dosegel večno življenje (Jn 6,39sl.).

   To je od vekomaj Božji odrešenjski načrt, ki pa se ne more uresničiti brez svobodne človekove privolitve. Prav zato je Božja volja prizorišče boja za človekovo svobodo ali suženjstvo: na strani prvega je Bog Oče, ki je po sklepu svoje volje »vnaprej določil, naj bomo po Jezusu Kristusu njegovi posinovljeni otroci« (Ef 1,5), na strani drugega pa hudobec satan, ki je skušnjavec, tožnik in lažnik in ki se »preoblači v angela luči« (2 Kor 11,14), da bi premamil človeka s ponudbo svoje lažne svobode. Čeprav je njegovo taktiko Jezus razkrinkal že na začetku svojega delovanja (Mt 4,1sl.), je njegova logika kljub temu premagala tudi prvega izmed dvanajsterih in ga je Jezus zato moral posvariti z najtršo besedo: »Poberi se! Za menoj, satan, ker ne misliš na to, kar je Božje, ampak na to, kar je človeško!« (Mr 8,33). Tudi Božji Sin sam, čigar jed je, da izpolni voljo tistega, ki ga je poslal (Jn 4,34; 5,30; 6,38), se je moral v agoniji Getsemanija za Očetovo voljo boriti in se zanjo ponovno svobodno odločiti (Mt 26,42). Tudi za Petra in njegove tovariše do konca sveta, da bi jih satan ne imel v oblasti (Lk 22,31). Jezusov učenec je tisti, ki veruje, da je sreča in izpolnitev njegovega življenja v ljubeči Očetovi volji. Zato kristjan ne preneha moliti: »Zgôdi se tvoja volja« (Mt 6,10).

   http://eksegeza.net/enew/index.php/biblicna-pastorala/duhovna-misel/37-bozja-volja

   Odgovori
2. Janez says:

   24. decembra, 2021 at 10:48

   Papež Frančišek: Kaj naj storimo vpričo te milosti? Samo eno: sprejmimo dar.
   »’Nad prebivalci v deželi smrtne sence je zasijala svetloba’ (Iz 9,1). Ta prerokba iz prvega berila se je uresničila v evangeliju: medtem ko so pastirji ponoči bdeli na svojih pašnikih, ‘jih je obsijala Gospodova slava’ (Lk 2,9). V zemeljski noči se je pojavila luč z neba. Kaj pomeni ta luč, ki se je pojavila v temini? Odgovor nam namigne apostol Pavel, ki nam je rekel: ‘Razodela se je Božja milost.’ Božja milost, ‘ki rešuje vse ljudi’ (Tit 2,11), je to noč obdala svet. Kaj pa je ta milost? To je Božja ljubezen, ljubezen, ki preobrazi življenje, obnovi zgodovino, osvobodi od zla, vlije mir in veselje. To noč se nam je pokazala Božja ljubezen: to je Jezus. V Jezusu je Najvišji postal majhen, da bi ga lahko vzljubili. V Jezusu je Bog postal otrok, da bi se nam pustil objeti. Toda ali se še lahko vprašamo, zakaj sv. Pavel Božji prihod na svet imenuje »milost«? Da nam pove, kako je povsem zastonj. Medtem ko je videti, da tu, na zemlji, vse sledi logiki »daj – dam«, pa Bog prihaja zastonj. Njegova ljubezen ni naprodaj; nič nismo storili, da bi si jo zaslužili in nikoli je ne bomo mogli poplačati. Razodela se je Božja milost. To noč se zavemo, da je On, medtem ko mi nismo bili v višavah, za nas postal majhnost; medtem ko smo hodili po svojih opravkih, je On prišel med nas. Božič nas spominja, da Bog še vedno ljubi vsakega človeka, tudi najslabšega. Meni, tebi, vsakemu od nas govori: »Ljubim te in te bom vedno ljubil. Dragocen si v mojih očeh.« Bog te ne ljubi, ker pravično misliš in se lepo vedeš; ljubi te in to je to. Njegova ljubezen je brezpogojna, ni odvisna od tebe. Lahko se motiš v svojem mišljenju, lahko si si marsikaj izmislil, a Gospod te ne neha imeti rad. Kolikokrat mislimo, da nam je Bog dober, če smo mi dobri, in da nas kaznuje, če smo hudobni. Ni tako. Tudi v naših grehih nas še vedno ljubi. Njegova ljubezen se ne menja, ni zamerljiv; zvest je, potrpežljiv je. Glejte, to je dar, ki ga najdemo na Božič: presenečeni odkrijemo, da je Gospod vsa mogoča zastonjskost. Njegova slava nas ne oslepi s svojim bleskom, njegova navzočnost nas ne prestraši. Rodi se ubog, brez vsega, da bi nas osvojil z bogastvom svoje ljubezni.

   Razodela se je Božja milost. Milost je sinonim za milino, lepoto. To noč v lepoti Božje ljubezni odkrivamo tudi svojo lepoto, ker smo Božji ljubljenci. V dobrem in v hudem, v zdravju in v bolezni, srečni ali žalostni smo v njegovih očeh vedno lepi; ne zaradi tega, kar delamo, ampak zaradi tega, kar smo. V nas je neuničljiva, nedotakljiva lepota, lepota, ki je ni mogoče ukiniti, ki je jedro našega bitja. Danes nas Bog spominja na to, ko z ljubeznijo jemlje našo človeškost, jo vzame za svojo, se z njo »poroči« za vedno. »Veliko veselje«, ki je to noč oznanjeno pastirjem, je resnično »za vse ljudi«. V teh pastirjih, ki zagotovo niso bili svetniki, smo navzoči tudi mi s svojimi krhkostmi in slabostmi. Kakor je Bog poklical njih, tako kliče tudi nas, ker nas ljubi. In v nočeh našega življenja tudi nam – kakor njim – govori: »Ne bojte se« (Lk 2,10). Korajža velja, ne zapravite zaupanja, ne izgubite upanja, ne mislite, da ljubiti pomeni izgubljati čas. To noč je ljubezen premagala strah, pojavilo se je novo upanje, blaga Božja luč je premagala temo človeškega zasmeha. Človeštvo, Bog te ljubi in je zate postal človek, nisi več samo!

   Dragi bratje in sestre, kaj naj storimo vpričo te milosti? Samo eno: sprejmimo dar. Preden gremo iskat Boga, pustimo, da nas on išče. Naj nam ne bodo za izhodišče naše sposobnosti, ampak njegova milost, ker je on, Jezus, naš Zveličar. Zazrimo se v Dete in se pustimo obdati z njegovo nežnostjo. Ne bomo več našli izgovorov, da bi se mu ne pustili ljubiti: češ da gre v življenju vse narobe, češ da Cerkev ne deluje, češ da v svetu to ne gre; vsi ti izgovori bodo odpadli. Stopili bodo v ozadje, saj vpričo Jezusove nore ljubezni, ljubezni, ki je je ena sama nežnost in bližina, ni izgovorov. Vprašanje, ki se nam zastavlja za Božič, je: Ali pustim, da me Bog ljubi? Ali se prepuščam njegovi ljubezni, ki me prihaja rešit? Tako velik dar si zasluži prav tako veliko hvaležnost. Sprejeti milost pomeni, da se znamo zahvaliti. Naše življenje pa često poteka daleč od hvaležnosti. Danes je ravno pravi dan, da se približamo tabernaklju, jaslicam, da rečemo hvala. Sprejmimo dar, to je Jezusa, da potem sami postanemo dar kakor Jezus. Postati dar pomeni, da damo življenju smisel. To pa je najboljši način, kako spremeniti svet: mi se spremenimo, Cerkev se spremeni, zgodovina se spremeni, ko nehamo spreminjati druge, ampak spremenimo sebe tako, da iz svojega življenja napravimo dar. Prav to nam kaže Jezus to noč: ni spremenil zgodovine ne s prisilo niti z močjo besed, ampak z darom svojega življenja. Ni čakal, da bi mi postali dobri, da bi nas ljubil, ampak se nam je zastonj podaril. Tudi mi ne čakajmo, da bližnji postane dober, da bi ga potem imeli radi, da Cerkev postane popolna, da bi jo potem ljubili, da nas drugi cenijo, da bi jim potem služili. Začnimo pri sebi. To pomeni sprejeti dar milosti. In svetost ni nič drugega kot ohranjati to zastonjskost.

   Ljubka legenda pripoveduje, da so ob Jezusovem rojstvu pastirji pritekli k votlini z raznimi darili. Vsak je nosil, kar je imel, eden sadove lastnega dela, drug kaj dragocenega. Medtem ko so se vsi razdajali v velikodušnosti, pa je bil tam pastir, ki ni imel ničesar. Bil je nadvse ubog, ničesar ni imel, kar bi podaril. Medtem ko so drugi tekmovali, ko so poklanjali darove, je osramočen stal od daleč. V nekem hipu sta se sv. Jožef in Marija znašla v težavi: kako bosta sprejela vse te darove? Še posebej Marija, ki je morala držati Dete. Ko je torej videla pastirja s praznimi rokami, mu je pomignila, naj se približa. In položila mu je Jezusa v naročje. Ko ga je ta pastir sprejel, se je zavedel, da ima v rokah največji dar v zgodovini. Gledal je svoje roke, tiste roke, ki so se mu zdele vedno prazne: postale so zibka za Boga. Čutil je, kako je ljubljen, premagal je sram in začel kazati Jezusa še drugim, ker ni mogel zadržati zase daru nad vsemi darovi.

   Dragi brat, draga sestra, če se ti zdi, da so tvoje roke prazne, če vidiš, da je tvoje srce prazno ljubezni, je ta noč kot nalašč zate. Razodela se je Božja milost, da zasije v tvojem življenju. Sprejmi jo in v tebi bo svetila Božična luč.« (Papež Frančišek med sveto mašo na Sveti večer, v baziliki sv. Petra v Vatikanu, 24.12.2019)

   Molimo. Gospod Bog, Tvoj Prihod med nas na Zemljo je vsem Ljudem in vsemu Stvarstvu prinesel radost Odrešenja. prosimo Te Pomagaj nam ni nas Vodi , da bo naše Življenje, ki ga je prenovila Tvoja Ljubezen in Tvoja Milost, razodevalo Vsem Ljudem Tvojo Sveto Navzočnost in Pričujočnost Božje Odrešitve med nami vsemi.

   O Večna Beseda, Božji in Mariijin Sin, v najskrivnejšem kotičku našega Srca in Duše prosimo Obnovi Čudež Svojega Rojstva. Vžgi nas s Svojo Ljubeznijo, da nam bo Tvoj Prihod vsem prinesel pravo Odrešenjsko radost, Resničen Mir, medsebojno Strpnost in Razumevanje tako posameznikom kot vse narodom na Zemlji. Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

   Molitev po Janezu XXIII.

   O Verbum aeternum, Fili Dei et Mariae, in secretissimo Cordis et Animae angulo, te rogamus ut Nativitatis tuae miraculum restituas. Illumina nos amore tuo, ut adventus tuus nos perducat omne gaudium salutis, verae pacis, mutuae tolerantiae et intellectus tam singulis quam omnibus in terris. Per Christum Dóminum nostrum. Amen.

   Odgovori
3. Miro says:

   24. decembra, 2021 at 10:30

   BOŽJA BESEDA – BUDNOST IN PRIČAKOVANJE JEZUSOVEGA PONOVNEGA PRIHODA

   »PREDVSEM PA MORATE VEDETI, DA BODO V POSLEDNJIH DNEH PRIŠLI TAKI, KI SE BODO Z NORČAVOSTJO NORČEVALI IZ VSEGA. TI BODO ŽIVELI PO SVOJIH POŽELENJIH IN GOVORILI: KJE JE NJEGOV OBLJUBLJENI PRIHOD? ODKAR SO NAMREČ OČETJE ZASPALI, JE VSE OSTALO TAKO, KAKOR JE BILO OD ZAČETKA STVARJENJA.« (2 Pt 3,3-4)

   Več o budnosti in pričakovanju Jezusovega ponovnega prihoda na:

   https://www.biblija.net/biblija.cgi?set=2&id13=1&l=sl&z=3&zf=2154&t=5#Budnost+in+pri%E8akovanje+Jezusovega+ponovnega+prihoda

   Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!

   Odgovori
4. Janez says:

   24. decembra, 2021 at 10:30

   MAJHNE DROBNE POZORNOSTI DRUGIM SO NAŠI DAROVANI DROBNI DRAGULJI LJUBEZNI BOGU IN LJUDEM
   Molimo k Tebi Oče in se Ti zahvaljujemo za vse,kar smo prejeli od Tebe.
   Prav je, da smo tako kot Ti, tudi mi dobri in usmiljeni do drugih ljudi.
   Namreč vse smo zastonj prejeli od Tebe, zato tudi mi naprej drugim zastonj dajajmo.
   To so vse majhne drobne pozornosti, naše ljubeznivosti, vsa naša dobra dela,
   ki nas nič ne stanejo, vendar so dragocena tako pri ljudeh kot v Božjih Očeh.
   Kako je dragocen in dobrodošel nasmejan, veder in prijazen obraz sočloveku v sivini vsakdanjosti,
   ki lahko polepša dan, prežene skrbi in malodušje ter razveseli žalostne, da se nasmejejo.
   Kako prav je, da včasih potrpimo in ne negodujemo ter kritiziramo, ko opazimo tuje napake.
   Beseda prijazne zahvale, priznanja in pohvale ob dobrih gestah in za dobro opravljeno delo nič ne stanejo, pa veliko zaležejo in prispevajo k dobrim odnosom in štimungi.
   Tudi to, da požremo kdaj kakšno prehitro izrečeno žaljivo besedo in krivico in potrpimo,
   Ko vidimo, da ima nekdo slab dan, bo v odnosih napolnilo čustveno banko
   in ustvaril ozračje strpnega sobivanja brez negativnih odzivov in napetosti.
   Obrnimo raje stvari na humor, na hec in naredimo preobrat in vnesimo vedrino. Bolj bo zaleglo.
   Tudi topel stisk roke, iskreno zanimanje kako se bližnji počuti, kaj dela in misli bo vneslo v naše odnose sočutje in strpnost, ki bo obrodilo razumevanje in toplino med ljudmi.
   Bodimo na strani rešitve, ne na strani problemov in veliko bomo naredili zase in za ljudi.
   Včasih je potreben potrpežljiv pogovor z nestrpnežem, ki vsiljuje svoje poglede in mnenja tako, da mu prisluhnemo in ga slišimo, kaj nam ima povedati.
   Prav je tudi, da zaznamo in razumemo ljudi, ki tiho trpijo; vprašajmo jih, kako jim lahko pomagamo.
   Drugim zastonj dajem vse svoje darove, sposobnosti, znanje, ugled, svoj čas, svoje izkušnje, svoje sočutje, svoje srce,svojo dobroto, svojo usmiljenost, svoje zaupanje, svojo pomoč, svoje prijateljstvo, svoje odpuščanje za krivice in svojo ljubezen.
   Ljubezniv in prijateljski pozdrav in nasmeh malemu človeku, priznanje lastnih slabosti pred Bogom, prošnja za vztrajanje v usmiljenju ter strpnosti, velikodušna SAMARITANSKA POMOČ, SLUŽENJE, DOBROTA za UBOGE ljudi, ki rabijo našo pomoč so tisti drobni dragulji, ki so pomembni za ljudi in v Božjih Očeh takrat,ko jih damo iskreno, takoj in z veseljem zastonj tako, kot smo jih tudi sami prejeli od Očeta.
   In v srcu sem srečen, miren in zadovoljen,
   ker sem vse, drobne pozornosti kot darovane dragulje dal in dobil večkratno tudi nazaj v obliki hvaležnega nasmeha in prijazne besede.

   Dopolnjena in razširjena molitev iz Prihajam k tebi, molitve in premišljevanja, kapucini 1995.

   Moje življenje naj bo pesem, ki bo slavila rano jutro, ko se bo zdanilo. Naj danes spet bo ploden dan, dela in molitve, ki ga je naredil Gospod v radost in veselje ljudi in v Njegovo Slavo. Prosim Bog, naj bogato sejem polje Življenja, da bodo obdelane vse njive in da bodo pele ptice ter letale čebele v gozdu in da bo vse pelo hvalo svojemu Stvarniku. Pošlji prosim dež in daj nam sonce, ter blagoslovi prosim naš trud, da bomo imeli čez leto, dokler jeseni ne obrodijo polja in njive ter sadovnjaki nove sadove pridelkov, vsega dovolj. Pridno bom delal in molil, da bo bogata žetev in da bo spokojen večer, trudnemu miren spanec, ko se bo nebo stemnilo. Prosim daj mi modrost, da bom spremenil tisto, kar lahko in pustil vse tisto, česar ne morem spremeniti, ker sem samo majhen človek. Prosim podari mi Svojo Ljubezen, Radost in Božji Mir, da bom bogaboječe, pobožno, skromno in pošteno živel Tebi v Čast in Slavo.

   Amen. Janez

   Tvoja je Oblast in Slava Gospod Vekomaj! Pridi k nam Božje kraljestvo Ljubezni, Odpuščanja, Dobrote, Usmiljenja in Božjega Miru! Naj spolnjujemo vedno Božjo Voljo in Boga Častimo, Slavimo in se mu vednio za vse zahvaljujemo.

   Odgovori
5. Janez says:

   24. decembra, 2021 at 10:21

   MOLČATI IN TIHO ČAKATI NA BOGA, DA NAM SPREGOVORI
   Ko je moja molitev postajala vedno zaupnejša in vedno globlja, sem znal vedno manj spregovoriti. Slednjič sem povsem utihnil. Postal sem, v tem je še večje nasprotje, kot da bi molčal, postal sem poslušalec. Najprej sem menil, da moliti pomeni govoriti, toda spoznal sem, da moliti ne pomeni zgolj molčati, marveč poslušati. Tako je: molitev ni prisluškovanje tega, kar sam si govorim. Moliti pomeni: molčati in tiho čakati, da molivcu sam Bog spregovori.
   Skupnost krščanskega življenja

   PO BOGU HREPENIM
   Pokliči me, o dobri Oče, v svojo službo Dobrote drugim. Stori, da bodo moje misli prišle kot nežna sapa in me osvežila kot rosa Tvoje modrosti, da bodo moje besede iskra Tvoje dobrote, da bodo moja dejanja roka Tvoje ljubezni. Posveti me, o dobri Oče, v svojega služabnika in moje srce odpri za svojo besedo! Glej, tukaj sem in hrepenim po Tebi. Dovoli, o dobri Oče, da se Ti vsega izročim! Gospod po Tebi hrepenim. Pridi k meni prosim, nakloni mi Mir in me potolaži. Daj mi moč,vodi me in poduči me prosim, da slabo opustim in marsikaj dobrega naredim. Carpe Diem ali naj bo plodno izkoriščen moj vsak dan, ki si ga naredil Ti Gospod zase in za vse bližnje, Vse v Večjo Božjo Slavo. Amen.

   Delno dopolnjena Molitev Skupnosti krščanskega življenja.

   GLEDATI Z NOVIMI OČMI
   Nakloni mi, o Gospod, da bom zdaj videl vse stvari z novimi očmi. Naj bi razlikoval in preizkušal duhove, ki nam bodo pomagali prepoznavati znamenja časov, se veseliti stvari, ki so Tvoje in jih podarjaš drugim. Daj mi jasnost spoznanja, ki si jo dal apostolom, božjemu ljudstvu in svojim svetim.Gospod razsvetli me prosim in me poduči, kaj je prav in kaj ne, da se bom prav ravnal in živel po Tvoji postavi in Evangelijih.

   MOJA VISOKA PESEM HVALEŽNOSTI ZA VSE, KI JO POJEM TEBI DRAGI BOG IN OČE
   Ti, ki Te ljubi moja duša, povej mi, kje se nahajaš, kje prebivaš, kje Ljubiš in Odrešuješ ter kje nesebilno deliš Dobroto na Zemljo pravičnim in krivičnim brez razlik ? Glej, grem po sledeh Tvojega Evangelija, po sledeh Tvoje nesebične dobrote, čudežev, odpuščanja in ljubezni, ki jo je Tvoja daritev zarisala med nebom in zemljo. Grem po poti Tvojih Božjih zapovedi in postav za nas Božje Otroke. Praviš mi, da sem kakor lilija med robidami, kakor pšenica, ki si jo posejal na pola, da bi obrodila in bi jo poželi jeseni, ko ozreli, da bi imeli kruh, kakor grozdi na vinski trti, da bi obrodil za trgatev in vino. Ti si kakor jablana med gozdnim drevjem, si Dobrotni in Ljubeči Brat, ki je vedno z Nami in ob Nas, ko služimo in ljubimo. Z užitkom posedam v Tvoji senci in Tvoj sad je sladak mojim ustom. Tvoje znamenje nad menoj je ljubezen. Varuješ me in ves me objemaš. Vedno si z menoj in ob meni. Tiho me gledaš in govoriš, saj si vedno z Nami in ob Nas. Tvoj Mir je umiril moje nemirno Srce Gospod. Tvoji nauki so me potolažili in me razsvetlili, tvoja Beseda me je potešila in podučila. na meni je da jo bom vedno izpolnjeval. Tvoja Volja naj se zgodi in ne moja. Naše besede pridejo in preminejo, Tvoje Besede pa so večne. Pomagaj nam prosim, da bomo več molili in delali dobra dela, v tvojo Čast in Slavo Bog. Hvala Ti Bog ta vse.

   Prirejena in dopolnjena molitev Skupnosti krščanskega življenja

   Izberi ljubezen, izberi življenje – pesem
   Nešteto križišč in odločitev,
   na cesti življenja, ki je polna skušnjav,
   če v mislih je On, če je v srcu molitev,
   ne boj se težav.
   Nešteto ovir na poti je do sonca
   in včasih morda ne zmoreš več,
   a če mu zaupaš, boš prišel do konca
   in skrbi so odveč.
   Saj On ti bo pomagal, ti razsvetlil bo razum,
   v najtežjih trenutkih ga prosi za moč in pogum.
   Izberi ljubezen, ki On jo podarja,
   Njegove besede so kot razsvetljenje,
   z Njim noč zažari kakor jutranja zarja,
   izberi življenje.
   Izberi ljubezen in Božjo zvestobo,
   v Njegovih obljubah gori hrepenenje,
   On mrak presvetli s čudovito svetlobo,
   izberi življenje.
   Ko upanje tone v tišino, ti bodi glas,
   ko svet se pogreza v praznino, ti bodi kvas,
   ko zemlja izgublja vrednote, ti bodi sol
   in vedi, da vedno te spremlja Njegov blagoslov.
   Medmrežje, avtor: Leon Oblak

   Odgovori
6. Miro says:

   24. decembra, 2021 at 9:24

   PRIDIGA NADŠKOFA STANISLAVA ZORETA PRI SVETI MAŠI ZA DOMOVINO (23. december 2021)

   »Dragi bratje in sestre. Danes praznuje naša domovina. Najprej zaradi tega, ker danes mineva trideset let, odkar je 23. decembra leta 1991 Ustavodajna skupščina v procesu osamosvajanja sprejela in razglasila Ustavo Republike Slovenije. To je bil eden od mejnih dogodkov v procesu, katerega temelj je bil tako imenovani plebiscit, ki je potekal na leto prej, na današnji dan leta 1990, ko smo volivci odgovarjali na vprašanje: »Ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država?« Rezultat je presegel vsa pričakovanja, saj se je v resnici plebiscitarna večina odločila za samostojno in neodvisno Republiko Slovenijo. Ta odločitev je naši politiki ob podpori državljanov dala nalogo, da osamosvojitev tudi izpelje. Sad tega je samostojna in neodvisna država, v kateri živimo,« je včeraj pri sveti maši za domovino uvodoma dejal msgr. Stanislav Zore, ljubljanski nadškof metropolit in predsednik SŠK.

   Več o nagovoru nadškofa Stanislava Zoreta na:
   https://katoliska-cerkev.si/pridiga-nadskofa-stanislava-zoreta-pri-sveti-masi-za-domovino2021122021

   Molimo:

   Molitev za domovino ob 30-letnici slovenske države

   Gospod Bog, ob 30-letnici države Slovenije slavimo tvojo dobroto.
   Zahvaljujemo se ti za vse Tvoje milosti in varstvo. Naj bomo ponosni
   na svoje korenine, iz njih živimo in rastemo. Sveti Duh, podeli nam
   zdravo pamet in ustvarjalni pogum!

   Emanuel – Bog z nami, obvaruj nas vsega, kar ogroža naše telesno,
   duševno in duhovno zdravje.

   Mati Marija in sv. Jožef, izprosita milost našim družinam, da bodo
   odprte za življenje in šole ljubezni za nove rodove.
   Amen.

   Odgovori
7. Miro says:

   24. decembra, 2021 at 9:02

   VESELITE SE, GOSPOD JE BLIZU! – MED PRELEPIMI NAPEVI BOŽIČNE DEVETDNEVNICE NAJDEMO TUDI PSALM, KI PA NI POVSEM SVETOPISEMSKEGA IZVORA (Aleteia)

   Ne najdemo ga namreč v knjigi Psalmov, ampak bi lahko rekli, da gre za “lepljenko”, saj ta spev sestavljajo različni citati ali povzetki citatov iz knjige preroka Izaija, kjer lahko najdemo veliko zelo slikovitih in čudovitih napovedi o prihajajočem Mesiju.
   Spev Veselite se nebesa in raduj se zemlja večinoma pojemo po berilu, saj v Sloveniji devetdnevnico skoraj praviloma združujemo s sveto mašo.

   Izaijev slavospev je eno samo prekipevanje in klic k veselju in radosti. Izaija je živel več stoletij pred Jezusovim rojstvom, a v moči Svetega Duha je v duhu že zrl v čas, ko bo prišel Mesija, in se je že veselil tega blagoslovljenega dne. Sam tako kliče k veselju vse stvarstvo in spodbuja: Gospod bo prišel, nikar ne omagujmo.

   Na drugi strani pa tudi vzklika k Bogu: nikar se ne mudi, ne pusti čakati človeka, ki ga veže greh. Pridi in nas reši! Kakor je krvotočna žena iz Markovega evangelija verovala, da bo ozdravljena, če se le dotakne vsaj roba Jezusove obleke, tako tudi Izaija v globoki veri vztraja in kliče, da je dovolj, da Gospod k nam obrne svoj obraz, nas ljubeznivo in usmiljeno pogleda in bomo rešeni greha in vsakršne stiske.

   Naj nas torej v času božične devetdnevnice nagovori prerok Izaija in skupaj z njim slavimo Gospoda, našega Kralja in Odrešenika, ki prihaja.

   Veselite se nebesa in raduj se zemlja, *
   pojte, gore, hvalo Gospodu.

   Naj prekipevajo gore v radosti *
   in griči v pravičnosti.

   Zakaj naš Gospod bo prišel *
   in se usmilil svojih ubogih.

   Rosite nebesa od zgoraj in oblaki dežite Pravičnega; *
   odpri se zemlja in daj nam Zveličarja.

   O, Gospod, nas se spomni *
   in obišči nas s svojim odrešenjem.

   Pokaži nam, Gospod, svoje usmiljenje *
   in daj nam svoje zveličanje.

   Pošlji, Gospod, Jagnje, ki bo vladalo zemljo *
   od skalne puščave do Sionske gore.

   Pridi nas rešit, Gospod, Bog močni, *
   pokaži nam svoje obličje in rešeni bomo.

   Pridi, Gospod, obišči nas v miru, *
   da se bomo tebe s popolnim srcem radovali.

   Da spoznamo, Gospod, tvojo pot na zemlji, *
   v vseh narodih tvoje rešenje.

   Vzdigni se, Gospod, v svoji moči *
   in pridi nas odrešit.

   Pridi, Gospod, in nikar se ne mudi; *
   razveži grešne vezi svojega ljudstva.

   Predri nebesa in pridi, *
   pred tvojim obličjem naj se gore stopijo.

   Pridi in pokaži nam, Gospod, svoje obličje, *
   ki vladaš nad kerubi.

   Slava Očetu in Sinu *
   in Svetemu Duhu,

   kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *
   in vekomaj. Amen.

   Povzeto po: https://si.aleteia.org/2021/12/22/veselite-se-gospod-je-blizu/

   Kralja, ki prihaja, pridite molimo!

   Odgovori
8. Miro says:

   24. decembra, 2021 at 8:35

   SV. JANEZ PAVEL II.: »POTREBNI SMO VESELJA DO ŽIVLJENJA,
   KI JE V MLADIH. V NJEM ODSEVA NEKAJ IZVIRNEGA VESELJA,
   KI GA JE IMEL BOG, KO JE USTVARIL ČLOVEKA.«
   (misel iz izbora Ognjišča)

   Božje usmiljenje, ti veselje in neizmerna radost vseh svetih, zaupamo vate!

   Odgovori
9. Miro says:

   24. decembra, 2021 at 8:32

   KREPOST UPANJA JE ODGOVOR NA HREPENENJE PO SREČI, KI GA JE BOG POLOŽIL V SRCE VSAKEGA ČLOVEKA

   Priporočimo se Svetemu Duhu, našemu Tolažniku in Pomočniku, naj nam pomaga, da se bomo pod Njegovim vodstvom poglabljali v Sveto pismo in Katekizem katoliške Cerkve. Prosimo ga za pomoč pri uvajanju v globoke skrivnosti vere, upanja in ljubezni do Boga in sočloveka.

   Molimo:

   Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
   vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
   Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
   prenovil boš obličje zemlje.

   Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
   razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
   bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
   vselej radi sprejemali njegove spodbude.
   Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

   Poglobimo se v naslednje odlomke KKC:

   1817 Upanje je božja krepost, s katero hrepenimo po nebeškem kraljestvu in po večnem življenju kot svoji sreči, zaupajoč v Kristusove obljube in opirajoč se ne na svoje moči, marveč na pomoč milosti Svetega Duha. “Brez omahovanja se držimo izpovedi upanja, ker je on, ki je dal obljubo, vreden zaupanja” (Heb 10,23). “Tega Duha je po našem odrešeniku Jezusu Kristusu obilno izlil na nas, da bi bili po njegovi milosti opravičeni in bi postali dediči večnega življenja, v katero upamo” (Tit 3,6-7).

   1818 Krepost upanja je odgovor na hrepenenje po sreči, ki ga je Bog položil v srce vsakega človeka; privzema si upe, ki navdihujejo dejavnosti ljudi; očiščuje jih tako, da jih naravna na nebeško kraljestvo; varuje pred malodušnostjo; daje oporo v sleherni zapuščenosti; navdaja srce z veseljem v pričakovanju večne blaženosti. Polet upanja varuje pred sebičnostjo in vodi v srečo ljubezni.

   1819 Krščansko upanje povzema in dopolnjuje upanje izvoljenega ljudstva, ki ima svoj izvor in svoj vzor v upanju Abrahama, obdarjenega v Izaku z božjimi obljubami in očiščenega s preizkušnjo žrtve (prim. 1 Mz 17,4-8; 22,1-18). “Upal je proti upanju in veroval, da bo postal oče mnogih narodov” (Rim 4,18).

   Več o tem na:
   http://www.marija.si/gradivo/kkc/ii-bozje-kreposti/

   Božje usmiljenje, ki vedno in povsod spremljaš vse ljudi, zaupamo vate!

   Odgovori
10. Hvala says:

    24. decembra, 2021 at 5:21

    SUŽNJI SMO SEBIČNOSTI

    Sužnji smo sebičnosti. Nismo in ne smemo biti v središču. Nepreklicno se moramo odločiti za Boga. Zavestno ga moramo izbrati za svoje središče. On mora biti na prvem mestu, da bo vse drugo na pravem mestu. Osvobajati se moramo za darovanje, za služenje Bogu in ljudem. Osvobaja nas življenje v ljubezni. Osvobaja nas Sveti Duh, ki je Ljubezen, Dar. Če bo vse naše življenje postalo daritev, bo ta daritev dosegla svoj vrhunec pri mašni daritvi, kjer se bomo skupaj s Kristusom in vso Cerkvijo sodarovali.

    V ŠOLI NAJSVETEJŠIH SRC 9

    SKRIVNOST VERE

    P. Anton Nadrah, Ocist

    Odgovori