Članki za dušo

15.036 Responses to Članki za dušo

1. Miro says:

   29. decembra, 2021 at 11:13

   »NJEGOVA MATI IN OČE STA SE ČUDILA TEMU, KAR SE JE O OTROKU GOVORILO.« (Lk 2,22-35)

   https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Lk+2%2C22-35&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

   Duhovna oaza

   Staršem želim, da bi zmogli in hoteli svoje otroke vzgajati z resnično ljubeznijo. Ljubezen pa je v tem, da sem do drugega tak, kakršnega me v določenem trenutku potrebuje. To pomeni, da bom znal biti nežen, čuteč in razumevajoč, pa tudi odločen, zahteven in vztrajen. Nihče nam ne bo zameril naše zahtevnosti, če jo bomo najprej živeli sami. Splošno znano pa je dejstvo, da so ljudje, ki so do sebe strogi, do drugih ljubeznivi in razodevajo široko razumevajoče srce.

   Povzeto po: franciskani.si/oaza/

   Božje usmiljenje, ki nam v Besedi, ki je postala človek, daješ opravičenje, zaupamo vate!

   Odgovori
2. Miro says:

   29. decembra, 2021 at 9:10

   SLAVLJENJE IZRAŽA TEMELJNO GIBANJE KRŠČANSKE MOLITVE!

   Priporočimo se Svetemu Duhu, našemu Tolažniku in Pomočniku, naj nam pomaga, da se bomo pod Njegovim vodstvom poglabljali v Sveto pismo in Katekizem katoliške Cerkve. Prosimo ga za pomoč pri uvajanju v globoke skrivnosti vere, upanja in ljubezni do Boga in sočloveka.

   Molimo:

   Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
   vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
   Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
   prenovil boš obličje zemlje.

   Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
   razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
   bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
   vselej radi sprejemali njegove spodbude.
   Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

   Poglobimo se v naslednje besedilo KKC:

   2626 Slavljenje izraža temeljno gibanje krščanske molitve: ta molitev je srečanje Boga in človeka; božji dar in človekovo sprejemanje kličeta v njej drug po drugem in se zedinjata. Molitev slavljenja je človekov odgovor na božje darove: ker Bog blagoslavlja, more človekovo srce v odgovor slaviti njega, ki je pravir slehernega blagoslova.

   Več o tem na:
   http://www.marija.si/gradivo/kkc/i-slavlenje-in-cescenje/

   Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

   Odgovori
3. Miro says:

   29. decembra, 2021 at 8:59

   SV. JANEZ BOSKO: »PREDVSEM MORAMO DELATI TISTO, KAR DELA MLADINI
   VESELJE. POTEM BO TUDI ONA DELALA TISTO, KAR DELA VESELJE NAM.«
   (misel iz izbora Ognjišča)

   Božje usmiljenje, ti veselje in neizmerna radost vseh svetih, zaupamo vate!

   Odgovori
4. Miro says:

   28. decembra, 2021 at 20:01

   DUHOVNA OAZA

   KO SO ODŠLI, SE JE GOSPODOV ANGEL PRIKAZAL JOŽEFU V SANJAH IN REKEL: »VSTANI, VZEMI DETE IN NJEGOVO MATER IN BÉŽI V EGIPT! BODI TAM, DOKLER TI NE POVEM; HEROD BO NAMREČ ISKAL DETE, DA BI GA UMORIL.« (Mt 2,13-18)

   Tako blizu nam je ta zgodba. Mediji nas postavljajo v resničnost beguncev naših dni, ko si rešujejo golo življenje. Pretresejo nas prizori, ko nekdo z vrečko v roki, utrujen in obupan hiti v neznano. Nemogoče razmere v begunskih taboriščih pričajo o zlobi, maščevalnosti in hladnosti. Politični interesi so večkrat nad vrednotami življenja. Reke beguncev na Kosovem, v Čečeniji, Ruandi. Kurdi, Afganistanci. Vsak dan novi. Kdaj se bo ta naša Zemlja umirila? Kdaj bomo ljudje prerasli razlike in složno živeli v skupno dobro vseh? Največkrat ne moremo vplivati na dogodke v svetu, lahko pa kaj postorimo v lastnem življenju, v domačem okolju in v narodu.

   Povzeto po: franciskani.si

   Božje usmiljenje, ki nam v Besedi, ki je postala človek, daješ opravičenje, zaupamo vate!

   Odgovori
   • Hvala says:

     28. decembra, 2021 at 20:16

     Vse se začne v družini. Če v družini, ki je osnovna celica vsake družbe ni enotnosti, sočutja in spoštovanja, ne more biti v svetu!

     Nekateri si predstavljajo življenje v dvoje po svojem mišljenju oz, kako jim “paše”, sklenitev zakonov ni več pomembna, itd..

     Nedavno nazaj sem morala nekam telefonirati in v pogovoru so nehote prišle besede od osebe. Rekla je: jaz živim kakor meni paše!

     NEVERJETNO , TODA RESNIČNO!

     Največ pa trpijo nedolžni otroci! Tudi danes so žrtve !

     Odgovori
     • Miro says:

       29. decembra, 2021 at 8:55

       Res je, vse se začne v družini in največ trpijo otroci. Tako dobro kot slabo se najprej začne v odnosu med zakoncema (seveda je še prej tu posamezen človek s svojo vestjo pred Bogom), v kolikor upoštevata ali pa tudi ne, tako imenovani “trikotnik” ljubezni, to je ljubezen v odnosu med Bogom, možem in ženo. Če se držita Božje postave ljubezni sta njun zakon in družina blagoslovljena. Če pa v želji po udobnosti sebično hodita vsak svojo pot, drug mimo drugega, brez upoštevanja Boga, pa s tem odpirata vrata za delovanje hudega duha. O hudih posledicah za moža, ženo, starše in otroke pričajo številne nesrečne zakonske in družinske zgodbe. Molimo, naj Novorojeno Dete Jezus obilno blagoslavlja vse zakonce, starše, družine in otroke.

       Odgovori
       • Miro says:

         29. decembra, 2021 at 9:08

         Še dodatno: Hude posledice življenja in delovanja brez Boga, brez ljubezni, brez sočutja … seveda ne ostajajo zgolj znotraj zakona, družine, ampak se kot “kuga” širijo v družbo, svet …

         Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!

         Odgovori
5. Miro says:

   28. decembra, 2021 at 18:07

   NEDOLŽNI OTROCI – HEROD IMA VEDNO SVOJE POTOMCE. TUDI DANES. TI VEDNO NAPADAJO NAJPREJ PRISTNO IN LEPO MATERINSTVO, KI JE V SLUŽBI ŽIVLJENJA!

   IZ SVETEGA EVANGELIJA PO MATEJU (Mt 2,13-18)

   Ko so odšli, se je Gospodov angel prikazal Jožefu v sanjah in rekel: »Vstani, vzemi dete in njegovo mater in béži v Egipt! Bodi tam, dokler ti ne povem; Herod bo namreč iskal dete, da bi ga umoril.« Vstal je, ponoči vzel dete in njegovo mater ter se umaknil v Egipt. Tam je bil do Herodove smrti, da se je izpolnilo, kar je Gospod rekel po preroku: Iz Egipta sem poklical svojega sina.

   Herod da pomoriti otroke

   Ko je Herod videl, da so ga modri prevarali, se je zelo razjezil. Poslal je svoje ljudi in dal v Betlehemu in v vsej njegovi okolici pomoriti vse dečke, stare dve leti in manj, po času, kakor ga je skrbno poizvedel od modrih. Takrat se je izpolnilo, kar je bilo povedano po preroku Jeremiju: Glas se je slišal v Rami, jok in veliko žalovanje. Rahela je jokala za svojimi otroki in se ni hotela potolažiti, ker jih ni.

   https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Mt+2%2C13-18&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

   RAZLAGA BOŽJE BESEDE:

   Danes, na dan svetih nedolžnih otrok so v ospredju otroci, zato najprej razmišljajmo o njih. Otroci so Božji dar.

   Veselje otrok razveseljuje srca staršev in odpira prihodnost. Otroci so veselje družine in družbe. Niso last staršev: Otroci so dar. Vsak je edinstven in neponovljiv ter obenem svojevrstno povezan s svojimi koreninami. Biti sin in hči po Božjem načrtu pomeni v sebi nositi spomin in upanje ljubezni, ki se je uresničila tako, da je prižgala življenje drugega človeškega bitja, originalnega in novega.

   Otroka ljubimo, ker je otrok: ne zato, ker je lep, zdrav in priden; ne zato, ker misli kot jaz ali uteleša moje želje. Otrok je otrok: življenje, rojeno iz nas, a namenjeno njemu, za njegovo dobro, za dobro družine, družbe in celotnega človeštva.

   Od tu tudi izhaja globina človeške izkušnje – biti sin in hči, ki nam omogoča odkriti najbolj zastonjsko razsežnost ljubezni, nad katero se nikoli ne nehamo čuditi. Je lepota tega, da smo prvi ljubljeni, še preden se rodimo, preden smo storili karkoli, da bi si to ljubezen zaslužili, preden smo znali govoriti in razmišljati, celo preden smo prišli na svet! Biti otroci je temeljni pogoj za spoznanje ljubezni Boga, ki je zadnji izvor tega pristnega čudeža. V dušo vsakega otroka, še tako ranljivega, Bog odtisne pečat te ljubezni, ki je osnova za njegovo osebno dostojanstvo, dostojanstvo, ki ga nič in nihče ne bo mogel uničiti.

   Danes si otroci težko predstavljajo svojo prihodnost. Očetje so morda naredili korak nazaj, otroci pa so postali bolj negotovi v svojih korakih naprej. Dobrega odnosa med generacijami se lahko naučimo od našega nebeškega Očeta, ki vsakega med nami pušča svobodnega, a nikogar nikoli ne pušča samega. In če se zmotimo, nam še naprej sledi s potrpežljivostjo, ne da bi zato zmanjšal svojo ljubezen do nas. Nebeški Oče nikoli ne naredi korakov nazaj v svoji ljubezni do nas. Vedno gre naprej. In če ne more naprej, nas čaka, a nikoli ne stopi nazaj. Želi, da so njegovi otroci pogumni in da delajo korake naprej.

   Otroci pa se ne smejo bati zavzemanja za izgradnjo novega sveta. Prav je, da si želijo izboljšati tisto, kar so prejeli. A to je treba storiti brez prevzetnosti in brez domišljavosti. Otrokom je treba priznati vrednost, starše pa je vedno treba spoštovati.

   ‘Spoštuj očeta in mater.’ Ta zapoved pride takoj za tistimi, ki se nanašajo na samega Boga. Vsebuje namreč nekaj svetega, nekaj, kar je v izvoru vsake druge vrste spoštovanja med ljudmi. Družba, v kateri otroci ne spoštujejo staršev, je družba brez spoštovanja. Napolnila se bo z izsušenimi in pohlepnimi mladimi. A tudi družba, ki je skopa z rojevanjem, ki se ne želi obdati z otroki, ki jih smatra predvsem kot skrb, breme, tveganje, je depresivna družba. Primer so evropske družbe, ki so potrte, ker ne želijo in nimajo otrok.

   Ob pomoru Betlehemskih dečkov pa tudi razmišljam, da časi, ko morajo nedolžni otroci umirati namesto drugih, so vedno zelo kruti časi. Ubiti otroka je isto kot ubiti prihodnost. Otrokova smrt je isto kot odtrgati cvetočo vejo, ki ne bo več dala svojega sadu. Še bolj strahovito je bilo ubijanje herodovih vojakov, ko so trgali nedolžne dečke iz naročja mater in jih z mečem pokončali. Kaj takega lahko ukaže in stori le človek, ki ni nikoli ljubil, ki je v srcu nasilen in neusmiljen. Kralj Herod je bil tak. Iz strasti po oblasti je ubil celo svoje lastne sinove in brata, da si je lahko vzel njegovo ženo Herodiado. V sebi je dejansko nosil ledeno srce.

   Herod ima vedno svoje potomce. Tudi danes. Ti vedno napadajo najprej pristno in lepo materinstvo, ki je v službi življenja. Danes tako, da matere silijo k umoru s splavi in drugače, recimo z ustvarjanjem umetnih potreb za otroka in si ga res ne moreš privoščiti. Zato je danes med nami veliko betlehemskih mater, ki jokajo za svojimi otroci, ki jih ni več, in se ne morejo potolažiti. Toda vsaka prava žalost matere za svojimi otroci je začetek novih oblik ljubezni do njih in življenja, ki je že močnejša kot zlo, ki jih je prizadelo.

   Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

   Nedolžni otroci, prosite za nas!

   Odgovori
6. Miro says:

   28. decembra, 2021 at 15:02

   SPOMINJAMO SE NEDOLŽNIH BETLEHEMSKIH OTROK

   V zvezi z božičnim praznikom Cerkev že od 5. stoletja obhaja spomin nedolžnih betlehemskih otrok, ki jih je dal pomoriti kralj Herod, ker je hotel spraviti s poti dete Jezusa, ki so ga modri z Vzhoda označili kot ‘novorojenega judovskega kralja’. Ti otroci so bili dejansko umorjeni zaradi Kristusa. Čeprav takšne smrti niso sprejeli nase zavestno (za mučeništvo v pravem pomenu je to potrebno), jih je Cerkev že zgodaj častila kot prave mučence. Na Zahodu so njihov praznik vsaj že sredi 6. stoletja obhajali 28. decembra.

   O teh malih mučencih poroča sveti Matej v drugem poglavju svojega evangelija. Jezusovo rojstvo je privabilo modre z Vzhoda, da so se prišli poklonit novorojenemu judovskemu kralju. Njegova zvezda jih je pripeljala najprej v Jeruzalem. Ko je judovski kralj Herod slišal o tem novorojenem judovskem kralju, se je silno prestrašil. Zbal se je za svoj kraljevski prestol. Sklical je velike duhovnike in pismouke ter jih spraševal, kje neki bi mogel biti rojen ta judovski kralj, o katerem govorijo modri. Pismouki so mu povedali, da je prerok Mihej napovedal, da se bo Kristus, vojvoda in pastir, rodil v Betlehemu v Judeji.

   Tedaj je Herod modre poklical k sebi in jih natančno spraševal o zvezdi, ki jih je vodila, in jim naročil, naj gredo v Betlehem, počastijo novorojenega judovskega kralja, potem pa naj se vrnejo in mu poročajo, ker bi ga tudi sam rad šel počastit. V resnici pa je v svojem srcu sklenil, da bo otroka umoril. Modri so res nadaljevali pot proti Betlehemu, kjer so Jezusa počastili in mu izročili svoje darove. Na Božji opomin pa se niso vrnili k Herodu. Ta jih je nekaj časa čakal, potem pa, ko je sprevidel, da jih ne bo, je izpeljal krut načrt: dal je v Betlehemu in okolici pomoriti vse dečke, dveletne in mlajše, misleč, da bo med temi tudi tisti novorojeni kralj, o katerem so govorili modri z Vzhoda.

   Ta peklenski načrt mu je spodletel, kajti Bog je po svojem angelu velel Jožefu, naj vzame dete in njegovo mater ter se umakne v Egipt, dokler kruti Herod ne umrje. Človeško gledano so betlehemski otroci umrli kot nedolžne žrtve, v luči nedoumljivih Božjih načrtov pa kot pričevalci za Kristusa. V molitvenem bogoslužju jih danes Cerkev slavi: »Za Kristusa umrli so, / nedolžni so prišli v nebo. / Zdaj v slavi se radujejo, / med angeli prepevajo.«

   Povzeto po:
   https://revija.ognjisce.si/iz-vsebine/pricevalec-evangelija/1532-nedolzni-otroci

   Nedolžni otroci, prosite za nas!

   Odgovori
7. Miro says:

   28. decembra, 2021 at 14:07

   DRUŽINA Z OSMIMI OTROKI: KO VPRAŠANJA STARŠEM POSTAVIJO OTROCI (Aleteia)

   “Kot otrok sem tudi jaz k maši hodil iz navade, iz te navade pa se razvije tudi to, da vero spoznaš in jo začutiš”

   Jožko in MelitaKošir iz Pristave pri Borovnici sta se spoznala na gasilskih veselicah, kjer ju je povezal ples. Glasba, posebej narodnozabavna, ju zelo povezuje. “Skoraj vsa besedila so o ljubezni. In če to poslušaš, ne moreš razmišljati slabo.”

   V 26 letih skupnega življenja na kmetiji sta se lotila tudi turizma, njun zakon pa je obogatilo šest hčera in dva sinova. Sedaj uživata tudi kot babica in dedek štirih vnukov.

   In kaj bi otroci, ki se počasi osamosvajajo in začenjajo svoje poti, vprašali svoje starše? Njuni najstarejši otroci so nam zaupali svoja vprašanja, kako sta odgovarjala Melita in Jožko, pa lahko preberete v nadaljevanju.

   https://si.aleteia.org/2021/12/28/druzina-z-osmimi-otroki-ko-vprasanja-starsem-postavijo-otroci/

   Božje usmiljenje, ki si nas iz niča poklicalo v življenje, zaupamo vate!

   Odgovori
8. Miro says:

   28. decembra, 2021 at 14:00

   PAPEŽEVO PISMO ZAKONCEM: EN »MIDVA« V OBČESTVU LJUBEZNI Z JEZUSOM

   Na praznik svete družine se je papež na zakonce obrnil s pismom, v katerem jih spodbuja, naj živijo poslanstvo, ki jim ga je zaupal Jezus. »Poklicanost v zakon je poklicanost h krmarjenju nestabilnega, a varnega čolna po včasih razburkanem morju. Jezus je po zakramentu zakonske zveze navzoč v tem čolnu. Pomembno je, da skupaj uperite pogled v Jezusa. Tako boste imeli mir, premagali boste konflikte in našli rešitve za mnoge vaše težave …

   Več o tem na:
   https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2021-12/papezevo-pismo-zakoncem-en-midva-v-obcestvu-ljubezni-z-jez.html

   Božje usmiljenje, navzoče v postavitvi in delitvi svetih zakramentov, zaupamo vate!
   (med njimi je tudi zakrament svetega zakona!)

   Odgovori
9. Miro says:

   27. decembra, 2021 at 19:14

   SVETI JANEZ EVANGELIST – JANEZ JE BIL UČENEC, KI JE IMEL NEVERJETNO ŽELJO, DA BI BIL Z JEZUSOM. VSI SO GA OBČUDOVALI KOT ČLOVEKA IN BOGA HKRATI, KOT POOSEBLJENO DOBROTO IN POT V NOVO ŽIVLJENJE. ZANJ JE BIL PREPROSTO ODREŠENIK!

   IZ SVETEGA EVANGELIJA PO JANEZU (Jn 20,2-8)

   Prvi dan tedna je prišla Marija Magdalena navsezgodaj, še v temi, h grobu in je videla, da je kamen odstranjen od groba. Tedaj je stekla in prišla k Simonu Petru in k drugemu učencu, ki ga je imel Jezus rad, ter jima rekla: »Gospoda so vzeli iz groba in ne vemo, kam so ga položili.« Peter in oni drugi učenec sta šla ven in se odpravila h grobu. Skupaj sta tekla, vendar je drugi učenec Petra prehitel in prvi prišel h grobu. Sklonil se je in videl povoje, ki so ležali tam, vendar ni vstopil. Tedaj je prišel tudi Simon Peter, ki je šel za njim, in stopil v grob. Videl je povoje, ki so ležali tam, in prtič, ki je bil na Jezusovi glavi, vendar ni ležal s povoji, temveč posebej zvit na drugem mestu. Tedaj je vstopil tudi oni drugi učenec, ki je prvi prišel h grobu; in videl je in veroval.

   https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Jn+20%2C2-8&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

   RAZLAGA BOŽJE BESEDE (Ervin Mozetič)

   Učenec, ki ga je Jezus ljubil. Nikakor ni bil, kak poženščen mladenič. Res najmlajši med apostoli, a »sin groma«, vročekrven, včasih prenapet, preoster, pa tudi ambiciozen. Vse to je dokumentirano v evangeliju.

   Toda rastel je iz dneva v dan.

   Izročilo pravi, da je bil evangelist Janez, tisti učenec, ki se je najbolj približal Jezusovemu srcu, ki je najbolj doumel bistvo Jezusovega poslanstva. Njegov evangelij je čisto drugačen od ostalih treh. Ta drugačnost je v tem, da se ne ukvarja toliko z prepričevanjem in razumevanjem, temveč poizkuša samo ljubiti.

   Peter in Janez, najljubša učenca, tečeta h grobu. Janez je bil hitrejši od Petra in prispe prvi. Ljubezen vedno prehiteva. Ljubezen presega vse ovire, ne pusti se zmesti, temveč jasno ve, kje je njen cilj. Toda, ko pride do groba se Janez ustavi in da prednost Petru. Kajti Peter mora prvi vstopiti v grob, Peter mora vse raziskati in preučiti. Janezu tega ni treba. Peter gleda, a ne razume. Ne zna si predstavljati, zakaj je grob prazen. Samo potrdi lahko, da je Marija Magdalena pravilno poročala. Smisla pa v tem ne prepozna. V Janezovem evangeliju je Peter namreč prikazan kot človek, ki ga vodita razum in volja. Kdor želi vse presojati le z glavo, skrivnosti vstajenja ne more dojeti.

   Janez pa vstopi, vidi in veruje. Preprosto. Janez gleda s srcem. In ljubeče srce razume in veruje. Evangelij nam ne pove, kaj natančno je Janez veroval; toda nadaljevanje pripovedi nam govori, da se mu je očitno razkrilo nekaj o skrivnosti vstajenja. V vstajenje ne moreš verovati samo z razumom. Zato potrebujemo kot Janez srce, ki ljubi in se čuti ljubljeno. Kajti najljubši učenec ni samo učenec, ki ljubi Jezusa, ampak tisti, o katerem pravi evangelij: »Učenec, ki ga je Jezus ljubil.« Kdor se čuti ljubljen od Jezusa v globino svojega srca, lahko veruje v vstajenje. Zaupa, da je ljubezen močnejša od smrti, da ljubezen preživi tudi smrt in ostaja tudi po smrti!
   Ljubezen je življenje.

   Na Božični dan pa se je Življenje razodelo. Na Božični dan se je razodela ljubezen Boga Očeta, ki vedno prehiteva, se ne pusti zmesti, temveč jasno ve, kje je njen cilj: pri odrešenju človeka. Evangelist Janez nas tako spodbuja, naj se ne ustavljamo pri razumskem naporu razumevanja vere. Naj se ne trudimo razumeti, temveč samo ljubiti.

   Janez je bil učenec, ki je imel neverjetno željo, da bi bil z Jezusom. Vsi so ga občudovali kot človeka in Boga hkrati, kot poosebljeno dobroto in pot v novo življenje. Zanj je bil preprosto Odrešenik!

   Navdajalo ga je hrepenenje po Njem in izredna hvaležnost za tisto, kar mu je storil v življenju. To je tudi razlog, da je lahko prvi na nek način proslavljal velikonočno zmago. Janez je učenec, ki je slonel na Jezusovih prsih. Zato želim veselja vsem tistim, ki se kakor Janez radi naslanjate na Gospodove prsi, v molitvi in zakramentih, in iz njih črpate moči za svoje življenje. Božič nam govori, da je ljubezen premagala sovraštvo, da je bližina ob Gospodu nagrajena z življenjem. Veselimo se Da je Bog postal človek in si skupaj z Janezom priznajmo, da si želimo Gospodove bližine in se oklenimo Njega, ki nam na vsakem koraku želi stati ob strani.

   Veselja ob svobodi, odpuščanju in bližini Njega, ki je prišel na svet kot otrok, trpel na križu in umrl, ki pa je vstal od mrtvih in živi, vam želim!

   Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

   Božje usmiljenje, ki nam v Besedi, ki je postala človek, daješ opravičenje, zaupamo vate!

   Odgovori
10. Miro says:

    27. decembra, 2021 at 16:54

    – BLAGOR SLUŽABNIKU, KI ENAKO LJUBI IN SPOŠTUJE SVOJEGA BRATA, KADAR JE DALEČ, KAKOR TAKRAT, KO JE Z NJIM SKUPAJ, IN NE GOVORI O NJEM ZA NJEGOVIM HRBTOM NIČ TAKEGA, ČESAR NE BI Z LJUBEZNIJO MOGEL POVEDATI V NJEGOVI NAVZOČNOSTI.

    – KJER JE LJUBEZEN IN MODROST, TAM NI STRAHU IN NEVEDNOSTI. KJER JE POTRPEŽLJIVOST IN PONIŽNOST, TAM NI POHLEPNOSTI IN SKOPOSTI.

    – IMEJMO LJUBEZEN IN PONIŽNOST IN DAJAJMO MILOŠČINO, KER TO OČIŠČUJE NAŠE DUŠE MADEŽEV GREHA. LJUDJE NAMREČ IZGUBIJO VSE, KAR ZAPUSTIJO NA TEM SVETU; S SEBOJ PA NESEJO SAMO ZASLUŽENJE ZARADI LJUBEZNI IN MILOŠČINE, KI SO JO DELILI.

    Misli sv. Frančiška Asiškega (iz izbora Ognjišča)

    Božje usmiljenje, ki nas rešuješ bede greha, zaupamo vate!

    Odgovori