Članki za dušo

15.037 Responses to Članki za dušo

1. Miro says:

   12. januarja, 2022 at 11:03

   ALI JE MOLITEV POSAMEZNEGA ČLOVEKA MANJ VREDNA KOT SKUPNA MOLITEV? (Aleteia)

   VPRAŠANJE BRALKE:

   Že nekaj časa me bega vprašanje, ali je molitev posameznega človeka manj vredna kot skupna molitev? S predpostavko, da ena ali druga molitev prihaja iz srca. V evangeliju namreč slišimo Jezusa reči: “Kjer sta dva ali trije zbrani v mojem imenu, tam sem jaz sredi med njimi.” Mnogo nas je starih in osamljenih ljudi, pa tudi drugih, ki molimo sami zase. Koliko je vredna naša molitev, če Jezusa ni zraven? Kaj pomeni, če se pridružiš rožnemu vencu ali drugi molitvi na radiu ali televiziji? (bralka Marija)

   ODGOVOR ŠKOFA DR. JAMNIKA:

   Sv. Terezija Deteta Jezusa zelo preprosto in globoko opiše lepoto molitve, ko pravi: “Po mojem je molitev polet srca, to je preprost pogled, naravnan k nebesom, molitev je klic hvaležnosti in ljubezni sredi preizkušnje in sredi veselja.” In vzklikne: “Silna je moč molitve!” Sv. Terezija Avilska pa na podlagi svoje dolgoletne molitvene izkušnje pove: “Notranja molitev je prijateljsko pomenkovanje, ko se pogosto od srca do srca pogovarjamo s tistim Bogom, za katerega vemo, da nas ljubi.”

   V Novi zavezi je popolni vzor molitve Jezusova sinovska molitev. Jezusova molitev, pogosto moljena v samoti, na skrivnem, vsebuje ljubečo privrženost Očetovi volji, prav do križa, in popolno zaupanje glede uslišanja. V svojem učenju Jezus svoje učence uči moliti z očiščenim srcem, z živo in vztrajno vero, s sinovsko srčnostjo. Poziva jih k čuječnosti in jih vabi, naj se s svojimi prošnjami obračajo k Bogu v njegovem, Jezusovem imenu. Jezus Kristus sam uslišuje molitve, ki se obračajo nanj. “Nekoč je Jezus na nekem kraju molil. Ko je nehal, ga je eden izmed njegovih učencev prosil: ‘Gospod, nauči nas moliti, kakor je tudi Janez naučil svoje učence’” (Lk 11,1). Kot odgovor na to prošnjo izroči Gospod svojim učencem in svoji Cerkvi temeljno krščansko molitev.

   Osebna in skupna molitev se med seboj povezujeta in dopolnjujeta: Na binkoštni dan je bil Sveti Duh obljube razlit na učence, ki “so bili vsi zbrani na istem kraju” (Apd 2,1) in so ga čakali tako, da so “vsi enodušno vztrajali v molitvi z Marijo, Jezusovo materjo” (prim. Apd 1,14). Sveti Duh, ki Cerkev uči in jo spominja vsega, kar je Jezus povedal, jo pozneje tudi vzgaja v molitvenem življenju.

   Celoten odgovor škofa dr. Jamnika na:
   https://si.aleteia.org/2022/01/09/katera-molitev-je-vec-vredna/

   Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

   Odgovori
2. Janez says:

   12. januarja, 2022 at 10:43

   Papež Frančišek: UMETNOST OČIŠČEVANJA SRCA – UVAJANJE V RAZLOČEVANJE DUHOV

   Življenje človeka je sestavljeno iz nenehnega odločanja. So situacije, ko se je treba odločati za bolj ali manj koristne stvari ali tudi ko se moramo pravilni odločati med dobrim in zlim in da prepoznamo kakšni hudovi nas nagovarjajo. A so situacije, ko je treba izbrati nemudoma. A nič ni hudega, če so to manj koristne stvari. Pogosto pa se moramo odločati in izbirati med dobrim in zlom. Slaba misel je pri tem stalna nevarnost. Papež Frančišek zelo poudarja, da je nujno, da znamo razločevati duhove; razločevati, ali nam neka Dobra stvar pomaga ostati v Gospodu ali pa nas hudobni duh od njega oddaljuje. Zato bomo na kratko nekaj misli posvetili prav tej temi – duhovnemu razločevanju med Dobrimi in Hudobnimi Duhovi, ki nas nagovarjajo. Naše srce ima vedno želje, hotenja, misli, zato je pomembno, da razločujemo, od kod prihajajo, ali od Gospoda ali od hudega, ali nas približujejo Gospodu ali pa nas od njega oddaljujejo. Kristjan mora bdeti nad svojim srcem, da bi razlikoval to, kar prihaja od Boga, od tistega, kar prihaja od lažnih prerokov. Papež Frančišek večkrat poudarja, da je Jezusova pot, pot služenja in ponižnost in nanjo smo poklicani vsi kristjani. Zato je za kristjana še kako pomembno, da stalno preverja, ali je na tej poti. Pomembno je, da duhovno preizkušamo. »Dajte na preizkus duhove, da bi preskušali, ali zares prihajajo od Boga, kajti na svet je prišlo veliko lažnih prerokov. Zato je nujna MOLITEV, ČUJEČNOST IN BUDNOST. Kristjan je moški ali ženska, ki zna bdeti nad svojim srcem in paziti, da smo kritični do vzgibov, misli in diuhove, ki nas nagovarjajo. In velikokrat se naše srce, z mnogimi stvarmi, ki pridejo in grejo, zdi kot mestna tržnica: v njem najdeš vse. Vse kar je ljubeznivo, dobro, milostno, usmiljeno in kar pripomore k Dobremu in kar nas približuje Bogu je Dobra Stvar. Ker Bog je Ljubezen in Usmiljenje.

   ZATO JE TREBA PREIZKUŠATI, KAJ JE OD GOSPODA IN KAJ NI, DA BI OSTALI V GOSPODU!« nas spodbuja papež Frančišek. Kaj je torej kriterij za razumevanje, ali neka stvar prihaja od Kristusa ali pa od antikrista? Po besedah papeža Frančiška ima sv. Janez jasen in preprost odgovor: »Vsak duh, ki prizna, da je Jezus Kristus prišel v mesu, je od Boga; noben duh, ki Jezusa ne priznava, pa ni od Boga. To je duh antikrista.« Da je Beseda prišla v mesu, pomeni priznati pot Jezusa Kristusa, priznati, da se je on, čeprav je bil Bog, ponižal vse do smrti na križu. »To je pot Jezusa Kristusa: ponižnost, čisto ponižanje. Če te neka misel, neka želja vodi na to pot ponižnosti, ponižanja, služenja drugim, je od Jezusa. A če te vodi na pot nadutosti, nečimrnosti, ošabnosti, na pot abstraktne misli, potem ni od Jezusa.« Pomislimo na Jezusove skušnjave v puščavi. Vsi trije predlogi, ki jih je hudič dal Jezusu, so predlogi, ki so ga hoteli oddaljiti od poti služenja, ponižnosti, ponižanja, ljubezni. Na vse tri skušnjave Jezus odgovori z ne: ‘Ne, to ni moja pot.’Pomembno je, da premislimo, kaj je v našem srcu, kaj mislimo in čutimo, kaj želimo, da pretresemo duhove. Ali preizkušam to, kar mislim, kar hočem, kar želim, ali pa vse sprejmem. Velikokrat je naše srce kot cesta, po kateri gre vse. In to je treba preizkušati. Ali vedno izberem stvari, ki prihajajo od Boga? Poznam tiste, ki prihajajo od Boga? Poznam pravi kriterij za razločevanje svojih misli in želja? Papež je povabil, naj ne pozabimo, da je kriterij učlovečenje Besede. »Beseda je prišla v mesu: to je Jezus Kristus! Jezus Kristus, ki je postal človek, Bog je postal človek, ponižal se je iz ljubezni, da bi služil vsem nam.« Apostol Janez nam daje to milost, da spoznamo, kaj se dogaja v našem srcu, in imamo modrost razločevanja tistega, kar prihaja od Boga, in tistega, kar ne prihaja od Boga.
   Papež Frančišek (povzetek)

   Namen razločevanja duhov ni zgolj teoretičen. Razlikovanje tega, od kod izvirajo in kam peljejo notranji vzgibi, ima zelo praktičen namen: “sprejeti dobre in zavrniti slabe” (Dv 313). Razločevanje je metoda iskanja: ne daje vnaprejšnjih odgovorov, ampak vrednoti položaj, da se tukaj in zdaj odločim,čemu dati prednost v določenem dejanju. Da bi deloval človeško, moram najprej začutiti to, kar me vzgiba, da podzavest ne bo zadušila zavesti. Potem moram spoznati, od kod vzgibi izvirajo in kam peljejo, v dobro ali slabo, da me ne prevara laž. Končno moram dobre vzgibe sprejeti, slabe pa zavrniti, da ne bom suženj slabega. Namen razločevanja, čutenja in prepoznavanja, je sprejetje tega, kar je od Boga in zavrnitev tega, kar prihaja od sovražnika. To je vaja svobode, po kateri postajamo ljudje. Ignacij Lojolski se je učil razločevati duhove, ko se je srečeval s temi problemi. Dar razločevanja je dobil po Božji milosti in mnogem opazovanju. Njegova pravila v knjižici Duhovnih vaj (skrajšano Dv) so podana v obliki kratkih nasvetov, ki spominjajo na “apoftegme (izreke)” Cerkvenih očetov in Učiteljev. Običajno je naše notranje življenje mešanica nasprotnih si čustev in občutij. Dokler jih ne znamo razlikovati, duhovno ne obstajamo. Razlikovati eno stvar od druge pomeni, da postajamo osebe, sposobne človeških, svobodnih in odgovornih dejanj. Brez razločevanja človek ne deluje, ampak ga razni vzgibi in impulzi mečejo sem in tja. Star judovski rek pravi: “Ne dajaj otroku daril, dokler še ne loči med kamnom in orehom!” Kaj razločujemo? Človek ne deluje gnan od razuma, ampak od ljubezni. Ženejo ga globoke želje, ki obljubljajo srečo. Naj se zaveda ali ne, človeka določa to, kar bolj “čuti” in ga privlači. Pomembno je vedeti, da ima njegovo čutenje lahko tri različne izvire: njegov naravni jaz, Boga in sovražnika. Vsak ga vleče v svojo smer. Tako Bog kot sovražnik vstopata v človekovo naravno čutenje in ga pritegujeta, prvi v svobodo, drugi v suženjstvo. Da bo naše delovanje kar najbolj zavestno, svobodno in človeško, se moramo naučiti razlikovati, od kod izvirajo in kam peljejo različna čutenja. Notranji nevidni vzgibi določajo zunanja in vidna dejanja. Vsako človekovo dejanje se rodi iz notranjega vzgiba, ki ga vleče bolj v eno kot v drugo smer.

   Razločevanje duhov mi pomaga razumeti, kaj naj dobrega storim tukaj in zdaj. Tega mi ne pove nobena postava. V vsaki odločitvi prihaja do napetosti med različnimi vrednotami in ni jasno, kaj storiti. Stvar je še bolj zapletena v času velikih sprememb, kot je sedanji, v katerem to, kar se je včeraj zdelo sprejemljivo, danes pohujšuje, npr. suženjstvo, rasizem, nacionalizem, zapostavljanje žensk, časna moč Cerkve, vojne, nemiri, bolezni koronavirus… Nasprotno, kar je še včeraj pohujševalo, je lahko danes ali bo jutri popolnoma sprejemljivo. Namen razločevanja ni zgolj teoretičen. Razlikovanje tega, od kod izvirajo in kam peljejo notranji vzgibi, ima zelo praktičen namen: “sprejeti dobre in zavrniti slabe” (Ignacijeve Duhovne Vaje ali Dv 313). Razločevanje je metoda iskanja: ne daje vnaprejšnjih odgovorov, ampak vrednoti položaj, da se tukaj in zdaj odločim, čemu dati prednost v določenem dejanju. Da bi deloval človeško, moram najprej začutiti to, kar me vzgiba, da podzavest ne bo zadušila zavesti. Potem moram spoznati, od kod vzgibi izvirajo in kam peljejo, v dobro ali slabo, da me ne prevara laž. Končno moram dobre vzgibe sprejeti, slabe pa zavrniti, da ne bom suženj slabega. Namen razločevanja, čutenja in prepoznavanja, je sprejetje tega, kar je od Boga in zavrnitev tega, kar prihaja od sovražnika. To je vaja svobode, po kateri postajamo ljudje. Bodimo pozorni in budni, kakšni duhovi nas nagovarjajo!

   Povzetek in skrajšano po patru Janezu Poljanšku o Razločevanju Duhov et altro

   Pri nas obstajata v slovenščini npr. Razločevanje duhov in preudarna ljubezen po sv. Ignaciju Lojolskem : doktorska naloga patra Viljema Lovšeta iz Radelj ob Dravi na Koroškem in Duhovne Vaje po Ignaciju Lojolskem od patra Janeza Poljanška o Razločevanju Duhov.

   Addendum
   Človek išče Boga, a Bog še bolj išče človeka, ki ga je ustvaril in ga neskončno ljubi takega kot je. Premišljujem naslednji Jezusov stavek: »Niste vi mene izvolili, ampak sem jaz vas izvolil in vas postavil, da greste in obrodite sad« (Jn 15,16). Premišljujem tudi, kako Bog hrepeni po tem, da bi vstopil v odnos z vsakim od svojih otrok, kako hrepeni, da bi se nam podarjal in bil naše najvišje Dobro, da bi bili veseli kristjani. Zato ostajam pod Božjim pogledom, zaupam v njegovo Ljubezen in Usmiljenje, ga prosim, da me pritegne k sebi, da me vodi in uči, kaj je prav in kaj ne, da pride k meni in da vstopi v mene in ostane v meni za vekomaj.

   Božje Usmiljenje in Dobrota Vate Zaupamo!

   Odgovori
3. Miro says:

   12. januarja, 2022 at 10:33

   MOLITEV ZA SINODO 2021-2023

   Pred Teboj smo, Sveti Duh,
   ko smo zbrani v Tvojem imenu.

   Samo ti nas vodi,
   bodi doma v naših srcih;
   pokaži nam pot, po kateri naj gremo,
   in kako naj hodimo po njej.

   Šibki smo in grešni;
   ne dopusti, da bi širili nered.
   Ne dopusti, da bi nas nevednost
   vodila po napačni poti
   ali da bi pristranskost vplivala
   na naša dejanja.

   Daj, da v Tebi najdemo svojo edinost,
   da bomo lahko skupaj hodili
   večnemu življenju naproti
   in se ne bomo oddaljili
   od poti resnice in od pravičnosti.

   Vse to prosimo Tebe,
   ki deluješ na vsakem kraju
   in v vsakem času,
   v občestvu z Očetom in Sinom
   na vekov veke.
   Amen.

   Odgovori
4. Miro says:

   12. januarja, 2022 at 10:31

   VERA V JEZUSA

   NA ZADNJI, VELIKI DAN PRAZNIKA JE JEZUS VSTAL IN ZAKLICAL: »ČE JE
   KDO ŽEJEN, NAJ PRIDE K MENI IN NAJ PIJE. KDOR VERUJE VAME, BODO,
   KAKOR PRAVI PISMO, IZ NJEGOVEGA OSRČJA TEKLE REKE ŽIVE VODE.«
   (Jn 7,37-38)

   https://www.biblija.net/biblija.cgi?set=2&id13=1&l=sl&z=4&zf=1269&t=5#Vera+v+Jezusa

   Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

   Odgovori
   • Janez says:

     12. januarja, 2022 at 10:49

     POMAGAJ MI GOSPOD,
     da bi bile moje oči usmiljene,
     da nikoli ne bi sumničila in ne sodila po zunanjosti,
     ampak iskala to, kar je v dušah mojih bližnjih lepo, in jim pomagala;
     da bi bil moj sluh usmiljen, da bi se sklanjala k bližnjim v potrebah,
     da bi moja ušesa ne bila brezbrižna ob bolečini in vzdihih bližnjih;
     da bi bil moj jezik usmiljen, da bi o svojih bližnjih nikoli ne govorila zaničljivo,
     temveč imela za vsakega besedo tolažbe in odpuščanja;
     da bi bile moje roke usmiljene in polne dobrih del;
     da bi bile bile moje noge usmiljene, da bi svojim bližnjim vedno hitela na pomoč,
     ne oziraje se na svojo onemoglost in utrujenost;
     da bi bilo moje srce usmiljeno, da bi čutila vse trpljenje bližnjih …Amen

     Sveta Favstina Kowalska

     Odgovori
     • Miro says:

       12. januarja, 2022 at 10:53

       Hvala za posredovanje te čudovite molitve sestre Favstine.

       Sveta Favstina Kowalska, prosi za nas!

       Odgovori
5. Janez says:

   12. januarja, 2022 at 10:22

   MOLIMO K BOGU. POGLOBIMO SE V MOLITEV MIRNO, GOREČE IN V TIŠINI!
   Različne znanosti ugotavljajo, da je korenina vseh bolezni stres ali strah. Hiter ritem življenja, vpetost v službo in pehanje za vsakdanji kos kruha, izkoriščanje družbenega sistema, ki temelji na ekonomizmu, vse večja nebogljenost v medsebojnih odnosih in ne obvladanje umetnosti dobre komunikacije, pritiski s strani medijev in umetno prebujen strah zase in še in še. Vse to nam lahko jemlje sapo in veselje do življenja. Pozabimo na lepoto, hvaležnost, zastonjskost, pozornost, nežnost, dobrohotnost.
   Pravimo, da se naše notranje jedro izprazni. Doživljamo se kot ujetniki praznine, neprijetne tišine in dolgočasja. Navadili smo se na hrup raznih medijev. Tišina nas boli in moti. Ropot medijev, podob in splošna duhovna onesnaženost so postali naš bivalni prostor. Namesto raja, živimo vsakdanji pekel. Zaradi hitrosti se ne moremo več ujeti, se zavedati svojega srca in sebe, kaj šele drugih. Vztrajanje v odnosih se nam zdi vse težje in neizvedljivo. Poslušanje sebe in drugega je pravi izziv, ki se ga ne upamo vsak dan lotiti. Če čakamo na počitnice se lahko zgodi, da bo vsega preveč naenkrat in ne bomo zmogli. Številni se zaradi tega najbolj bojimo skupnih počitnic z najbližjimi. Ne želimo si več resničnega stika s seboj, niti z bližnjimi, kaj šele z naravo in vso lepoto, sredi katere vsak dan odpremo svoje oči, potem, ko nas Stvarnik ponoči obnovi in nam povrne moči. Duhovni odmik v tišini je nova priložnost, ki si jo podarimo za lepše in bolj pristno življenje. Ne gre za beg, ampak za približevanje Zakladu iz katerega lahko živimo svojo stresno vsakdanjost. Ali hočem? Morda še ne letos? Morda še ne sedaj? Ali me mora res še bolj stisniti v kot in mi podreti še nekaj odnosov, me zapreti v še nekaj dodatnih depresij in stisk? Tihi spremljevalec mojega življenja me spoštljivo pričakuje, da bi me okrepil. Lahko mu dam priložnost. Duhovni odmik v tišini je ponujena roka za korak naprej v skrito kamrico, kjer me greje Sonce, ki ga nihče ne more ugasniti. Povezuje me z menoj in z vsemi ter vsem kar živim. Kaj se mi zdi? Ali hočem?Bog me čaka in vabi, da se vrne v Njegov Objem, ker me ljubi. Ali Ljubimo tudi mi druge ljudi in Boga, kakor nas Ljubi Naš Nebeški Oče, vedno in brezpogojno? Take grešne in nepopolne ljudi kot smo, brez vseh pogojev.

   Pater dr. Vili Lovše živi in deluje v Radljah ob Dravi na Koroškem. Že objavljeno.

   JAZ V TEBI, TI V MENI GOSPOD JEZUS
   Gospod Jezus zahvaljujem se Ti,
   da sem v Tebi in ti v Meni in na nikoli nisem sam.
   Tudi ko sem žalosten, osamljen, brezposeln, bolehen, zapuščen si vedno Ti ob meni in v meni.
   Pošiljaš mi tiho duhovno Tolažbo in me opogumljaš, da Upam in Verjem Vate.
   V Tvojem imenu in po Tvoji Milosti se odrekam vsem slabim mislim,
   vsem dvomom, jezi, vsem prenagljenim besedam in nespametnim dejanjem današnjega dne,
   vsemu kar me zapira v moj mali in sebični prividni, lažni materialni svet in kjer ne domuje pravi jaz.
   Prosim te, usmeri mojo srčno pozornost, mojo pridno delavnost in mojo človeško pamet
   in vse moje bitje Nate in mi Pomagaj, da Te Najdem.
   Sveti Duh odpri moje srce in čute,
   da bom lahko sprejel Njega,
   ki je Beseda, ki jo bom bral.
   Oče prosim pomagaj mi, da bom občutljiv za človeško stisko in bolečino in ljudem rad pomagal.
   Jezus, naš Gospod, prosim te,
   da te še globlje notranje spoznam in vzljubim,
   kot svojega Odrešenika in Gospoda.
   Prosim te, vzemi me s seboj
   na pot svoje dobrote in svojega usmiljenja2
   in v Božji Mir in Božjo Ljubezen,
   da bom tja z Evangeljsko Lučjo Jezusa Odrešenika vabil vse svoje brate in sestre, vse bolne, uboge in trpeče,
   ki Te iščejo in kličejo Gospod, da jim pomagaj!.
   Naj bom do ubogih kot Usmiljeni Samaritan in kot Ljubeča Mati Terezija ter jim služim v molitvi, brez besed.
   Naj bom vedno na strani Rešitev in ne na strani problemov, naj Prinašam LUČ v TEMO!
   To te prosim po priprošnji Jezusove Matere Marije, svetega Jožefa varuha Cerkve,
   vseh vernikov, vseh bolnih in trpečih, vseh žalostnih in obnemoglih,
   ki ji Jezus nikoli ne odreče prošnje za nas grešnike,
   da bi vsi našli Božje Usmiljenje in Božji Mir ter Božjo Ljubezen po Njegovi Dobroti in Ljubezni do vseh Nas.
   Naj nam Gospod daruje kar ga prosimo in da bi k nam prišlo Božje kraljestvo Ljubezni in Miru!
   Prosimo Gospod Bog usliši naše goreče prošnje in molitve, ko ljudje pri nas in v svetu obolevajo zaradi koronavirusa,
   da bi bili zdravi, da se ne bi okužili z koronavirusom, da bi bolni ozdraveli in da bi se po Tvoji Milosti vse prav Uredilo!
   Pridi k nam Gospod, Ostani z nami vsemi in Pomagaj nam, da bomo vsi prispevali k Boljšemu svetu!
   Pomagaj nam prosim, da k nam pride Božje kraljestvo Miru, Usmiljenja, Dobrote in Ljubezni!
   Amen.

   Dopolnjena in razširjena molitev, pater dr. Viljem Lovše, živi in deluje v Radljah ob Dravi. Že objavljeno.

   Psalm 135,14: Zakaj GOSPOD bo sodil svoje ljudstvo, nad svojimi služabniki bo imel sočutje.

   Odgovori
6. Janez says:

   12. januarja, 2022 at 10:06

   Mt 10,34-11,1 »Ne mislite, da sem prišel zato, da prinesem mir na zemljo; nisem prišel, da prinesem mir, ampak meč. Prišel sem, da ločim človeka od njegovega očeta, hčer od njene matere, snaho od njene tašče; in človekovi sovražniki bodo njegovi domači.«

   Čemu je prišel Jezus? Da prinese mir Božjih sinov in hčera. Ta mir ni spokojen. Izziva zlo in gre skozi hude boje, ko sproža bridka nasprotovanja. Zlo ga ne trpi in hoče imeti »pogubni mir«, ki se prilagaja hudemu, sprejema in uporablja manipulacijo, izsiljevanje, laž, pohlep, nasilje in se mu ukloni ali pa vse to celo imenuje za dobro. Jezusov mir ni »pax romana« ali »pax americana«. Njegov mir je mir Jagnjeta, nad katerim se znese nasilje volkov, tako drugačen od »pogubnega miru«. To je mir kraljestva, ki gre »silnim« (Mt 11,12), ki se ne prepustijo zlu in strahu pred smrtjo. Meč, ki ga bo Jezus uporabil, ni tak, kot ga izvleče Peter (Mt 26, 1 sl.). Jezusov meč je zaupanje v Očetovo besedo, ki je dvorezni meč (Ps 149,6): vstopa v kaos greha, ki preveva in sprevrača vse odnose (prim. Mih 7,6). Beseda razkrinka laž zla, ga loči od dobrega in s tem vrne življenje, ljubezen in svobodo. Za Jezusom tudi njegovi učenci vstopamo v zlo sveta: najprej v svojem lastnem srcu. V njem Jezus najprej izvrši svoje rešenje, razločevanje in osvoboditev. Vendar ne gre vse zlahka in brez odporov in bojev. Jezus je prišel med svoje in ga niso sprejeli (prim. Jn 1,11; Mt 13, 3- 8; Mr 3,20 sl.). Učenci sami so ga ob preizkušnji prodali, zatajili in zapustili; njegovo ljudstvo ga je obsodilo skupaj s svojimi voditelji, v zavezništvu s pogani. Zavrnili so ga vsi tisti, ki se jih on ni sramoval imenovati brate (Heb 2,11). Temelj miru je njegova brezpogojna ljubezen do slehernega izmed nas. Hrepeni po mojem odgovoru nanjo. Šele iz Njegove ljubezni imam lahko zares rad svoje najbližje in tudi sovražnike. Drugače živim v utvarah, ki me slej ko prej prevarajo in naredijo razdor, v meni in med nami.

   Pater dr. Vili Lovše, Radlje ob Dravi

   Mt 11,20-24 »Mestom, v katerih se je zgodilo največ čudežev, je tedaj Jezus začel očitati, da se niso spokorila: »Gorjé ti, Korozin, gorjé ti, Betsajda!«

   Mama grozi otroku, da se ne bi poškodoval in padel v nekaj slabega. Včasih ga iz modrosti kaznuje, da se bo znal varovati hudega in neumnosti ne bo ponavljal. Grožnja razkrije in pokaže na zlo in hkrati razkrijejo tudi ljubezen tistega, ki grozi. Mama, ki otroku grozi, da bi ga obvarovala zla, zares ljubi. Njega grožnja je učinkovita, kadar se ne uresniči. Gre le za odvrnitev od zla. Zastraševanje za odvrnitev od zla. V tem smislu moramo razumeti Jezusove grožnje: »Gorje ti!« Kazen ima pozitiven pomen. Bog ne kaznuje nikogar. Kazen je v samem zlu, ki ga storimo. Prav to zlo nam škodi. Razbija našo istovetnost in kvari odnose ter življenje. Zato je nek svetnik dejal: »Raje vidim, da mi sodi Bog kot moja mati!« Na kakšno zlo torej opozarja Jezus v tem odlomku? Izraža sodbo nad tistim, ki Jezusa pozna, pa ga ne sprejme. Jezus grozi pred zakrknjenostjo v zlu in vabi, da odpremo oči in se znebimo zaslepljenosti. Zlo nas pribije in priveže nase potem nas pa obsoja. Jezus pa se pusti sam pribiti na zlo, nas pa osvobodi. Odločno razkriva zlo in kaže na njegove posledice. S svojim odgovorom si kujemo večno srečo ali večno nesrečo. Svoboden sem, da rečem »da« Njegovi ljubezni.

   Pater dr. Vili Lovše, Radlje ob Dravi

   Naj nas gornje misli patra Vilija spodbudijo k premisleku in molitvi, naj nas prekvasijo, da bomo bolj pravilno razumeli Sveto pismo ter pravilno umevali našo Vero v Boga in se ravnali po Božji Besedi.

   Odgovori
7. Miro says:

   12. januarja, 2022 at 8:25

   POSLUŠAJMO, KAJ NAM GOVORI ŽIVA BOŽJA BESEDA

   »KOLIKOR STE SOUDELEŽENI PRI KRISTUSOVEM TRPLJENJU,
   BODITE VESELI, DA SE BOSTE VESELILI IN RADOVALI TUDI, KO
   SE BO RAZODELO NJEGOVO VELIČASTVO.« (1 Pt 4,13)

   Božje usmiljenje, ki si nas poklicalo k sveti veri, zaupamo vate!

   Odgovori
   • Janez says:

     12. januarja, 2022 at 10:31

     Drugo pismo Korinčanom 3,5: »Nismo sami po sebi zmožni, da bi – kakor sami od sebe – o čem sodili. Ne, naša zmožnost je od Boga.«

     Drugo pismo Korinčanom 3,18: »Vsi mi, ki z odgrnjenim obrazom motrimo Gospodovo veličastvo – kakor bi odsevalo v ogledalu –, se spreminjamo v isto podobo, iz veličastva v veličastvo, prav kakor od Gospoda, Duha.«

     Drugo pismo Korinčanom 5,17: »Če je torej kdo v Kristusu, je nova stvaritev. Staro je minilo. Glejte, nastalo je novo.«

     Drugo pismo Korinčanom 5,21: »Njega, ki ni poznal greha, je zavoljo nas storil za greh, da bi mi postali Božja pravičnost v njem.«

     Drugo pismo Korinčanom 10,5: »… in vsakršno visokost, ki se dviga proti spoznanju Boga, in vsako misel podvržemo poslušnosti Kristusu.«

     Drugo pismo Korinčanom 13,4: »Res, križan je bil v slabotnosti, toda živi iz Božje moči. Tudi mi smo slabotni v njem, a pred vami bomo živi z njim zaradi Božje moči.«

     Filipljanom 4,5: Vaša dobrota bodi znana vsem ljudem. Gospod je blizu.

     Psalm 40,12: Ti, GOSPOD, mi ne boš odtegnil svojega usmiljenja, tvoja dobrota in tvoja zvestoba me bosta vedno čuvali.

     Odgovori
     • Miro says:

       12. januarja, 2022 at 10:36

       BOŽJE USMILJENJE, KI SE NA NAS IZLIVAŠ IZ KRISTUSOVIH RAN, ZAUPAMO VATE!

       Odgovori
8. Janez says:

   12. januarja, 2022 at 8:19

   Pokoncilski nauk Cerkve: ali se lahko odrešijo tudi ateisti, ki so dobri in pošteni?
   Stara trditev krščanstva da “izven Cerkve ni zveličanja”, je sama po sebi v nasprotju z učenjem, da je “Jezus Kristus Odrešenik vseh ljudi na Zemlji in Bog vseh ljudi, ki so dobre volje in pravični”. Nasprotje med pritdilno in nikalno izjavo glede odrešitve vseh ljudi, tudi ateistov, je odpravil pokoncilski nauk tako, da se lahko zveličajo tudi vsi drugi zemljani, če le spoštujejo navodila svoje vesti in živijo pošteno in pravično ter so dobri ljudje, ki ljubijo in odpuščajo, služijo drugim in so dobri ljudje tako, da pomagajo drugim. Naše življenje naj bo Ljubezen, Odpuščanje in Dobrota, ki je vsebinska molitev dobrih in pravičnih ljudi, kar ima Jezus rad in kar nas vse Uči v Evangeliju. Vrata k Bogu so vedno odprta za vse ljudi, saj nas Bog Ljubi. Če dodamo še obe temeljni zapovedi krščanstva: “Ne stori tega drugim, kar ne želiš, da bi drugi tebi storili”, in (maksima) “stori drugim to, kar želiš, da bi drugi tebi storili”, moramo krščanstvo videti kot najbolj odprto skupnost, kot pravo nasprotje totalitarizmov kot egoistični in brezbožni kapitalizem in komunizem, kjer ni bilo prostora za Boga in Ljubezen. Krščanstvo je ne samo antitotalitaristično, ampak to, kar je že vedno bilo: odrešenjsko in bratsko, ki v katoliški Cerkvi (kata holos ali cerkev vsega sveta) zaobjema vse ljudi in ves svet, saj po Evangeliju oznanja Božje Odrešenje in Božjo Ljubezen med vsemi ljudmi. Bog je Ljubezen, ki nikoli ne mine. Čaka nas, da pridemo k Njemu.

   KAJ JE ZA KRISTJANE NAJVEČJA BOŽJA ZAPOVED?
   Farizej, ki naj bi bil »strokovnjak za postavo«, je postavil to vprašanje Jezusu (Evangelij po Mateju 22,34–36). »Rekel mu je: ›Ljubi Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem, z vso dušo in z vsem mišljenjem.‹ To je največja in prva zapoved. Druga pa je njej podobna: ›Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe.‹ Na teh dveh zapovedih stoji vsa postava in preroki‹« (Evangelij po Mateju 22,37–40, glej tudi Evangelij po Marku 12,28–34).

   Jezus tukaj navaja dve starozavezni zapovedi, ki povzemata vse zakone in zapovedi v Svetem pismu (Tretja Mojzesova knjiga 19,18; Peta Mojzesova knjiga 6,4–5; 10,12–13). Specifično pove bistvo desetih zapovedi (Druga Mojzesova knjiga 20 in Peta Mojzesova knjiga 5), ki povzema Božje stalno merilo za celotno človeštvo glede odnosov z njim in drug z drugim, namreč popolno in neskončno ljubiti Boga in bližnjega s popolnoma vsemi našimi sposobnostmi, ne da bi enkrat samkrat grešili. Pomanjkanje naše brezhibne ljubeče poslušnosti in nesebičnosti je vzrok za odtujitev med Bogom in človekom in med ljudmi. Naše uporništvo do Boga je pokvarilo vsak odnos.

   Ko je drug učitelj Mojzesove postave vprašal, kako lahko »doseže večno življenje,« mu je Jezus odgovoril, da mora brezhibno izpolnjevati deset zapovedi, kot so povzete v teh dveh (Evangelij po Luku 10,25–37). Jezus potrjuje, da so Adam in vsi njegovi potomci zavezani k osebni, popolni, natančni in nenehni poslušnosti, z obljubo življenja za izpolnjevanje postave in z obljubo smrti za njeno kršenje. Samo dve zapovedi sta, ki ju moramo izpolnjevati, vendar to vsem spodleti. Celo mnogi samooznanjeni kristjani igrajo farizeja, skušajo upravičiti sebe, tako da zmanjšajo obseg in natančnost Božje moralne postave, da lahko pomirijo svojo vest in krivdo. Prikladno spregledajo ponovljene vse in izključijo tiste, ki jih ne želijo imeti za svojega bližnjega.

   Jezusov odgovor je svetopisemski odziv na »farizeja« v vseh ljudeh vsepovsod, ki skušajo meriti duhovnost s tem, kako dobro mislijo, da izvajajo samo zunanje, delno, legalistično in hinavsko pobožnjaštvo. Vsak, tako kristjan kot nekristjan, mora v celoti izpolnjevati vse Božje moralne zakone. Merilo, ki ga je Bog postavil za Adama v edenskem vrtu, in je bilo ponovno postavljeno v Mojzesovi postavi, je isto merilo, ki ga zahteva Jezus – popolnost (Tretja Mojzesova knjiga 11,44–45; 19,2; 20,7.26; Peta Mojzesova knjiga 23,12–14; Evangelij po Mateju 5,43–48; Pismo Rimljanom 13,8–10; Pismo Galačanom 5,14; Jakobovo pismo 2,8–13). Vendar nihče, niti resnično na novo rojen kristjan, v katerem prebiva Sveti Duh, ne ljubi resnično in brezhibno Boga z vsemi zmožnostmi, prav tako ne svojega bližnjega enako kakor sebe.

   Če iskreno razložimo Jezusove besede v kontekstu, se srečamo z dejstvom, da povzema celotno Mojzesovo postavo s tema dvema zapovedima. V tem trenutku oznanja postavo, ne evangelij. Jezus hoče, da razumemo, kako nemogoče je za nas, da bi bili brezhibno poslušni. To ni dobra novica. Njegov namen je, da izvoljeni spoznamo, da ker mi vsi vsak dan grešimo v mislih, besedah in dejanjih, ne moremo biti nikoli pravični pred Bogom po svojih zaslugah. Na ta način Jezus vodi tiste, ki jim je Bog dal milost, da vidijo edino upanje, ki nam je na voljo – Bog opravičuje brezbožneže (Pismo Rimljanom 4,1–8). Neuspeh, da bi popolnoma izpolnjevali Božjo postavo, prinaša njegovo jezo nad vse grešnike. Vendar samo po svoji milosti, samo po daru vere Bog pripiše Kristusovo pravičnost, odpusti prestopke in doseže opravičenje za tiste, ki verujejo (Pismo Rimljanom 4,9–25). »Bog pa izkazuje svojo ljubezen do nas s tem, da je Kristus umrl za nas, ko smo bili še grešniki« (Pismo Rimljanom 5,8). »Kajti konec postave je Kristus, v pravičnost vsakomur, ki veruje. Mojzes namreč piše o pravičnosti, ki je iz postave: Človek, ki to izpolnjuje, bo živel od tega« (Pismo Rimljanom 10,4–5). Vendar nihče ne more brezhibno izpolnjevati pravičnosti iz Mojzesove postave. Zato Bog usmiljeno pravi: »Kajti če boš s svojimi usti priznal, da je Jezus Gospod, in boš v svojem srcu veroval, da ga je Bog obudil od mrtvih, boš rešen. S srcem namreč verujemo, in tako smo deležni pravičnosti, z usti pa izpovedujemo vero, in tako smo deležni odrešenja. Saj pravi Pismo: Kdor koli vanj veruje, ne bo osramočen. Ni namreč razločka med Judom in Grkom, kajti isti je Gospod vseh, bogat za vse, ki ga kličejo. In res: Kdor koli bo klical Gospodovo ime, bo rešen« (Pismo Rimljanom 10,9–13). Kristusov evangelij »je vendar Božja moč v rešitev vsakomur, ki veruje … V njem se namreč razodeva Božja pravičnost, iz vere v vero, kakor je zapisano: Pravični bo živel iz vere« (Pismo Rimljanom 1,16–17).

   Jezus nam jasno pove, kaj je najpomembnejša zapoved. Edino vprašanje je, ali resnično in dejansko živimo ti zapovedi? Ali mi (celo kristjani) resnično ljubimo Boga z vsem srcem, z vso dušo, z vsem umom in z vso močjo in ali res ljubimo svojega bližnjega kakor samega sebe – ves čas in brezhibno? Če smo iskreni do sebe, vemo, da tega ne delamo. Z veseljem priznamo: »Toda preden je nastopila vera, nas je postava držala zaprte pod ključem, v pričakovanju vere, ki naj bi bila razodeta. To se pravi, da je postava postala za nas vzgojiteljica, ki nas je vzgojila za Kristusa, da bi bili opravičeni iz vere« (Pismo Galačanom 3,23–24). Samo po Božji milosti spreobrnitve priznavamo svojo grešnost in brezupnost ter se obračamo samo na Kristusa kot naše edino upanje odrešitve.

   Kot kristjani, celo ko se trudimo v sodelovanju z močjo Svetega Duha, ki prebiva v nas, delamo samo majhne korake do ljubezni do Boga in svojega bližnjega. Zagotovo nikoli izkustveno ne dosežemo merila popolnosti, imenovanega v teh dveh zapovedih. Celo najbolj predani in popolnoma posvečeni kristjani nikoli ne dosežejo tega, da bi ljubili Boga z vsem srcem, dušo, umom in močjo v tem življenju (Pismo Rimljanom 7). Še dobro, da naš Usmiljeni in Dobri Bog pri kristjanih išče napredek, ne popolnost (Prvo pismo Timoteju 4,15). Ko naše srce in um postopoma spreminja Sveti Duh, ki prebiva v nas, se lahko izboljšamo v ljubezni do Boga in do drugih (Pismo Rimljanom 12; Prvo Petrovo pismo 1,13–16). A dokler smo v tem človeškem, zemeljskem telesu, ki ga je pokvaril greh, ne bomo tega nikoli popolno storili. Ne obupujte nad svojimi porazi in ne bodite hinavci, tako da trdite, da delate nekaj, česar ne (Jakobovo pismo 2,8–13). Raje pustite, da vas neuspeh pripelje nazaj h Kristusovemu križu, kjer je umrl za svoje ljudi za njihov greh nepopolne ljubezni do Boga in do drugih. Veselite se v svoji bitki proti preostanku greha, ki prebiva v vas, in se zavedajte, da imate zagotovljeno odrešitev s pripisano Kristusovo pravičnostjo, ne po kakršni koli svoji zaslugi (preučujte Pismo Rimljanom 6–8).

   Gotquestions, dodani nekateri lastni premisleki et altro

   Božja Ljubezen vate zaupamo.
   Božje Usmiljenje vate zaupamo.
   Božja Dobrota vate zaupamo.
   Amen.

   Odgovori
   • Janez says:

     12. januarja, 2022 at 8:22

     “Roža potrebuje dež in sonce, da postane roža.
     Človek potrebuje ljubezen, da postane človek.”

     Phil Bosmans, belgijski duhovnik in dobrotnik pomoči potrebnim (Bund ohne Namen)

     Odgovori
     • Miro says:

       12. januarja, 2022 at 8:45

       PRIDI, SVETI DUH

       Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
       vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
       Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
       prenovil boš obličje zemlje.

       Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
       razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
       bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
       vselej radi sprejemali njegove spodbude.
       Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

       Odgovori
9. Miro says:

   11. januarja, 2022 at 17:21

   JEZUS UČI KOT TISTI, KI IMA OBLAST IN S TEM RAZODEVA, DA JE POSLANI OD BOGA. JEZUS IMA TOREJ POLNO VELJAVNOST – RAZMISLIMO NA KRATKO O MOČI BESEDE. BESEDA IMA MOČ V RESNICI. RESNICE NI MOGOČE USTAVITI, ZATO PRAVI PREGOVOR: LAŽ IMA KRATKE NOGE – MARIJA, ŽENA POSLUŠANJA, NAJ NAM POMAGA USTVARITI TIŠINO OKOLI NAS IN V NAS, DA BOMO PRISLUHNILI NAJBOLJ VERODOSTOJNI BESEDI, KI OBSTAJA, BESEDI NJENEGA SINA JEZUSA!

   IZ SVETEGA EVANGELIJA PO MARKU (Mr 1,21-28)

   Prišli so v Kafarnáum. Takoj v soboto je šel v shodnico in učil. Strmeli so nad njegovim naukom, kajti učil jih je kakor nekdo, ki ima oblast, in ne kakor pismouki. V njihovi shodnici pa je bil prav tedaj človek z nečistim duhom in je zavpil: »Kaj imamo s teboj, Jezus Nazarečan? Si nas prišel pokončat? Vem, kdo si: Sveti, Božji.« Jezus pa mu je zapovedal: »Umolkni in pojdi iz njega!« Nečisti duh ga je stresel, zavpil z močnim glasom in šel iz njega. Vsi so se tako začudili, da so razpravljali med seboj: »Kaj je to? Nov nauk z oblastjo! Celo nečistim duhovom ukazuje in so mu pokorni.« In glas o njem se je takoj razširil po vsej okolici Galileje.

   https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Mr+1%2C21-28&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

   RAZLAGA BOŽJE BESEDE (Ervin Mozetič)

   Vstopil je na sobotni dan v shodnico v Kafarnáumu in začel učiti. Ljudje so strmeli nad njegovimi besedami, saj niso bile običajne besede, niso bile podobne tistim, ki so jih običajno poslušali. Jezus uči kot tisti, ki ima oblast in s tem razodeva, da je Poslani od Boga. Jezus ima torej polno veljavnost.

   Istočasno pa se nahaja v shodnici neki človek obseden z nečistim duhom. Ta se je razkril s kričanjem besed: ‘Kaj imamo s teboj, Jezus Nazarečan?

   Podobne besede srečujemo pri branju evangelijev še in še. Kakorkoli si jih razlagamo, razkrivajo navzočnost nekoga, ki ne more prenesti Jezusove bližine. Tudi zgodovina Cerkve ve za podobne primere. Pojavljajo se na različne načine in v raznih oblikah, vsi pa imajo isto značilnost – vprašanje, ki kar kriči: »Kaj imaš ti, Jezus, z nami?«

   Danes bi najboljši primer, ki ne more sprejeti Jezusove bližine, bil človek, ki preklinja. Človek se vpraša, kaj sili preklinjevalce, da si izmišljajo najneverjetnejše izraze, ki z njimi blatijo vse, kar je sveto. Morda pa so ravno ti vsakodnevni pojavi kletve znamenje, da vendarle obstaja nekaj, kar ima Jezus z nami in mi z njim.

   Zato razmislimo na kratko o moči besede. Beseda ima moč v resnici. Resnice ni mogoče ustaviti, zato pravi pregovor: Laž ima kratke noge.

   Zakaj ta moč? Bog nam je dal besedo, da nas povezuje, da nam daje življenje. Zato mora biti povezana z resnico. Kar je resnično osvobaja, prinaša življenje, množi življenje.

   Danes smo iz besede naredili marketing, diplomacijo, reklamo. Beseda ni ustvarjena za trgovanje, ni ustvarjena za lažno diplomacijo in zavajajočo reklamo. Beseda je ustvarjena, da govori o resnici, resnica pa je tista, ki nas vodi vedno v življenje, ki je v tem, da nas pripelje do: istih stvari, v katerih se lahko vsi srečamo; do skupnih ciljev in vrednot; do razumevanja naših hrepenenj, čustvenega sveta.

   V resnici se lahko odpočijemo. Ko se srečamo v resnici, lahko počivamo, se lahko veselimo, se lahko podarjamo. Samo v resnici je mogoče graditi nov svet. Najrazličnejši režimi propadajo, ker so zgrajeni na laži. Resnica je bila skozi stoletja vedno preganjana, zato poznamo mučence. A prej ali slej se resnica izkaže. Režimi, ki so zgrajeni na laži, prijateljstva in zakoni zgrajeni na laži propadejo, vse kar je zgrajeno na resnici, pa ima neverjetno moč. Moč da preživi preizkušnje in rodi sad.

   Marija, žena poslušanja, naj nam pomaga ustvariti tišino okoli nas in v nas, da bomo prisluhnili med hrupom sporočil sveta najbolj verodostojni besedi, ki obstaja, torej besedi njenega Sina Jezusa, ki oznanja smisel našega življenja in nas osvobaja vsakršne sužnosti, tudi tiste hudičeve.

   Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

   Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!

   Odgovori
10. Miro says:

    11. januarja, 2022 at 17:04

    MARTIN GOLOB: »HVALEŽEN SEM TUDI ZA TISTE, KI JIM GREM NA ŽIVCE. VESTE, ZAKAJ?« (Aleteia)

    V NOVEM VLOGU ŽUPNIK MARTIN POJASNJUJE, ZA KAJ VSE JE HVALEŽEN, KO SE OZIRA NAZAJ V LETO 2021

    »Če se človek zahvaljuje, lahko bolje živi. O tem sem popolnoma prepričan. Leto 2021 je bilo za mnoge težko, to vem. Tudi meni je prineslo številne izzive. A sem hvaležen zanje in tudi za številne druge stvari in ljudi. Nekaj najpomembnejših ognjišč svoje hvaležnosti sem strnil v vlog. Tudi takšnih, ki jih morda kdo ne bi pričakoval.« 😉

    https://si.aleteia.org/2021/12/31/hvalezen-sem-tudi-za-tiste-ki-jim-grem-na-zivce-veste-zakaj/

    Odgovori