Članki za dušo

15.040 Responses to Članki za dušo

1. Miro says:

   14. januarja, 2022 at 12:06

   BOŽJA BESEDA NAM GOVORI O MODROSTI

   MODROST ČLOVEKU POMAGA

   »Blesteča in neugasljiva je modrost,
   z lahkoto se da spoznati tistim, ki jo ljubijo,
   najti tistim, ki jo iščejo;
   vnaprej se da spoznati takim, ki po njej hrepenijo.
   Kdor se bo k njej zgodaj odpravil, se ne bo utrudil,
   ker bo odkril, da sedi pri njegovih vratih.
   Če se kdo zanjo navduši, doseže popolno preudarnost,
   kdor bo zaradi nje bedel, bo kmalu brez skrbi.
   Kajti sama hodi okoli in išče take, ki so je vredni,
   dobrohotno se jim prikaže na njihovih potih
   in pri vsaki misli jim pride naproti.« (Mdr 6, 12-16)

   https://www.biblija.net/biblija.cgi?set=2&l=sl&pos=1&qall=0&idq=14&idp0=14&m=%4D%64%72%20%36&hl=%4D%64%72%20%36%2C%31%38

   SLAVA TEBI, JEZUS! TI SI NEIZMERNO VELIČASTVO BOŽJE MODROSTI!

   Odgovori
2. Janez says:

   14. januarja, 2022 at 11:46

   PRISLUHNIMO SI, MOLITEV MATERE TEREZE iz KALKUTE
   Ko te prosim, da me poslušaj,
   ti pa me napadeš z nasveti,
   nisi uslišal moje prošnje.
   Ko te prosim, da me poslušaj,
   ti pa mi začneš pojasnjevati,
   zakaj naj se ne bi počutil kot se,
   gaziš po mojih občutkih.
   Ko te prosim, da me poslušaj,
   ti pa meniš, da moraš nekaj narediti,
   da bi rešil mojo težavo,
   se mi izneveriš, pa naj zveni še tako čudno.
   Poslušaj!
   Prosim te le, da me poslušaš.
   Ne govori in ne deluj – samo poslušaj.
   Naj nikoli nihče ne pride k tebi,
   da ne bi odšel srečnejši in boljši.
   Bodi živ izraz Božje prijaznosti:
   prijaznosti na obrazu,
   prijaznosti v očeh, prijaznosti v nasmehu. Amen

   (Sveta MATI TEREZIJA)

   … velikokrat poslušamo, pa ne slišimo … tako otrok, partnerjev, staršev, prijateljev … in tudi oni nas … si je res tako težko prisluhniti? Bog pa nas vedno posluša, sliši in usliši. Tudi ko grešimo in Boga žalimo. Ko ne pomagamo drugim in jim ne služimo. Ko smo jezni, nestrpni, egoistični, ko ne znamo Mirno Odreagirati in ostati Mirni in Dobri. Bodimo podobni Jezusu in tudi mi poslušajmo in bodimo strpni, usmiljeni in sočutni do drugih, ki nas potrebujejo. In takrat se bodo dogodile marsikatere čudežne spremembe in marsikaj se bo po Njegovi Milosti in Dobroti prav in dobro uredilo. Gospod Pomagaj nam prosim, da bomo Boljši Ljudje in Kristjani in bili podobni Jezusu. Janez

   Odgovori
3. Janez says:

   14. januarja, 2022 at 10:59

   Na kratko: Kaj je Božja volja glede mojega življenja v Svetem Pismu, kjer nam govori Bog?

   V Svetem pismu nam Bog odgovarja
   Bog hoče, da spoznamo Njega, se z njim zbližamo, nato pa ga ljubimo in mu služimo z vso dušo in z vsem svojim srcem. (Matej 22:37, 38; Jakob 4:8) Kaj pomeni izpolnjevati Božjo voljo? To se lahko naučimo iz Jezusovega življenja in njegovih naukov. (Janez 7:16, 17) Jezus ni samo govoril o Božji volji – po njej je tudi živel. Gospod Tvoja in ne moja Volja naj se spolni, je rekel Očetu. Pravzaprav je rekel, da njegov cilj v življenju ni, »da bi delal svojo voljo, temveč voljo« tistega, ki ga je poslal. (Janez 6:38)

   Ali potrebujemo posebno znamenje, videnje ali klic, da bi vedeli, kaj je Božja volja glede mene?
   Ne, saj Božje sporočilo za človeštvo najdemo v Svetem pismu. V njem je zapisano vse, kar vsakdo od nas potrebuje, da bi bil »popolnoma usposobljen za vsako dobro delo«. (2. Timoteju 3:16, 17) Bog hoče, da med drugim uporabljamo Sveto pismo in svoj »razum«, da bi izvedeli, kakšna je Božja volja glede nas. (Rimljanom 12:1, 2; Efežanom 5:17)

   Ali res lahko izpolnjujem Božjo voljo?
   Seveda, saj v Svetem pismu piše: »Božje zapovedi pa niso pretežke za nas.« (1. Janezovo 5:3, Zaživi: Sveto pismo – celotna Nova zaveza) To ne pomeni, da je Božje zapovedi vedno lahko izpolnjevati. Toda koristi, ki jih boste imeli od tega, bodo odtehtale vloženi trud. Jezus je celo rekel: »Srečni tisti, ki Božjo besedo poslušajo in se po njej ravnajo!« (Luka 11:28)

   »Brez Vere je nemogoče biti Bogu po volji,« piše v Svetem pismu. (Hebrejcem 11:6) Vredno je omeniti, da je bil Abraham po tem, ko »je veroval v Boga«, imenovan »Božji prijatelj«. (Jakob 2:23) Tudi Jezus Kristus je poudaril, kako pomembno je verovati v Boga, če želimo biti deležni Božjega blagoslova. (Janez 14:1) Kako si torej lahko pridobimo vero, ki jo Bog išče v ljudeh, s katerimi želimo biti prijatelj? Začnemo lahko tako, da redno molimo k Bogu za navdih in podučitev Svetega Duha in preučujemo Božjo Besedo, Sveto pismo, kjer nam govori Bog, da se spovemo in očistimo svojo dušo, se udeležimo svete maše, ljubimo in odpuščamo, izkazujemo usmiljenje kot Samaritani in delamo dobra dela in služimio bližnjim. S preučevanjem si bomo pridobili »točnejše spoznanje njegove volje« in tako ugotovili, kako bi mu lahko »v vsem ugajali in spolnjevali Božjo Voljo, ki ni v nasprotju z Božjimi Nauki in Svetim pismom«. Bolj ko bomo molili k Bogu, Boga in ljudi ljubili in bolj ko bomo spoznavali Boga in v življenju udejanjali to, kar se bomo naučili o Božjih naukih in pravičnih Božjih zahtevah, močnejša bo naša vera vanj in vedno bolj nam bo blizu, če bomo sponjevali Božjo Voljo in živeli kot je živel Kristus. (Kološanom 1:9, 10)

   Odgovori
4. Janez says:

   14. januarja, 2022 at 10:52

   AUCH DU BIST EIN ENGEL FUER MICH ali TUDI TI SI ZAME BOŽJI ANGEL POSLAN IZ NEBES
   Ali veš prijatelj, kam bežijo angeli, ko izgubijo svoja krila?
   Ko svetlo noč zapusti sijaj in ko nova jutra solze so žalostnih ljudi umila?
   Daj jim vendar človek ponovno svoja krila, daj jim nova krila svojih sanj in domišljije,
   pojdi tja, kjer valovi sreče in dobrote so doma,
   kjer je obilo dobrote in upanja;
   prinesi jim spet radost, upanje in strpnost,
   naj nam vsem spet hvaležno melodija Bogu v čast veselo v srcu zaigra.
   Kadar vstaja sonce, prebuja se nov dan,
   vedi, ko nekdo te ljubi, odpira svojo toplo dlan.
   In ko človek išče radost, srečo, mir srca,
   je samo ljubezen, ki lahko osreči ga.
   O, daj Gospod, moj Stvarnik ljubezni polno mi srce,
   glej, zaman je drugo materialno, ker le skrb, nemir preveva me.

   Rad bi ponesel radost in dobroto v življenje vsem ljudem,
   z njima prosim podeli mi Gospod veselje in spodbudi ter opogumi me.
   Daj mi Moč in navdihni s Svetim Duhom me!
   Podari mi Božji Mir in Molitev k Tebi, ki z Ljubeznijo in Vero do Boga napolni mi srce.
   Kakor jutra rosa, ki ob soncu zgine in več je ni,
   kakor vrt in gozd, poljane ter griči na novo v naši vasi na Pancah oživi,
   človek se spreminja, ko Ljubezen v njem spet prebudi,
   mrak postaja sonce, v njem veselje in upanje se spet zbudi,
   vedre in radostne, polne miline so človeške spet oči,
   v njih sledu nobene žalosti več ni,
   ker žalost so odnesli tja daleč, naši dobri Sveti angeli;
   in vedi, če si v srcu dober, si ta angel zame tudi ti.

   Ni slajših misli, kot je lep pogled na pomladne, poletne in jesenske dolge, svetle, tople dni,
   ko zelenijo in rumenijo listi, poganja cvetje, zaslišiš spet otroški smeh in zaslišiš v gozdu ptic veselo petje;
   juhuhu, prihaja vigred, prihaja poletje in jesen, spet in dušo objame sto radosti,
   vse je lepo, vse me veseli, kar v naravi zeleni, raste ino cveti,
   kot drobna impresija, ki v duši ostaja večno in nikdar ne zbledi!
   Tudi zima je lepa, ko pod belim snegom počiva Narava in Ljudje.
   V zimski idili, ko posije sonce, se odtaja marsikateri led in zakrknjeno srce ter posije Upanje.
   Prelep je Božji Svet, nam vsem si ga podaril iz Ljubezni Bog Ti.
   Vemo, da brez Tebe Gospod se na svetu nič ne zgodi.
   prosimo podari nam Vero, Dobroto, Ljubezen in Usmiljenje, ki naj večno živi.
   Obvaruj nas Gospod bolezni, problemov, raznih težkih preizkušenj in nevarnosti,
   naj Vse Ustvarjeno in Živo v Vesolju in na Zemlji naj Vedno hvaležno poje Ti.
   Bodimo tudi Mi Dobri Angeli.
   Ljudem prinašajmo Luč Upanja, Božji Mir in se Veselimo Odrešenja Vsi!

   Janez AKA Dichter Hansi

   Odgovori
5. Janez says:

   14. januarja, 2022 at 10:32

   MODRE MISLI DALAJLAME, KI NAM LAHKO SPREMENIJO ŽIVLJENJE
   Od vsakega Človeka se lahko kaj novega Naučimo in je prav, da se Zavedamo, da je Bog prisoten v Vsakem izmed Nas. Bpga dnevno srečujemo v vseh ljudeh in Stvareh, ki nas obkrožajo. Ne moremo Ljubiti Boga, če nimamo Radi Sočloveka. Dalajlama velja za človeka modrosti, ljubezni in sočutja do ljudi. Marsikaj se lahko od njega naučimo, ker je Duhoven in Pravičen ter Spoštuje Etiko, Moralo in Življenje. Znanje, ki ga prenaša na druge, spreminja njihovo življenje. Će boste veliko razmišljali o njegovih mislih, boste kmalu spoznali prijeten občutek, ki bo preplavil vaše telo. Vsekakor mu ne pravijo Dalajlama brez razloga, saj v dobesednem prevodu pomeni ocean modrost. ker je resnično človek, ki mu skromnost in dobrota predstavljata temelj v življenju. Njegove misli veljajo za najmodrejše na svetu, zato boste z razmišljanjem o njih korenito spremenili svojo dosedanjo miselnost zahodnjaškega sveta, ki je usmerjen predvsem na pohlep po materialnih dobrinah, zavisti in tekmovalnosti. Dalajlama je duhovni vodja Tibetancev, človek, ki znan po imenu Tenzin Gyatso. Njegove misli so rezultat dolgoročnih življenjih izkušenj in veliko vloženega dela pri duhovnem razvoju človeka. Lepoto mnogokrat ne spoznano, ker prihaja od znotraj, zato je potrebna modrost, ki krepi moralno življenje in nas uči, kako spoznati ljudi takšne, kakršni so v resnici. Molimo in prosimo Svetega Duha, da nas Vodi in Poduči ter Navdihne, da bomo mnoge verske in duhovne skrivnosti pravilni razumeli in izvajali v Življenju. Naj bo dobrodošlo vse, kar nam lahko pomaga, da bomo Boljši Ljudje in Kristjani. Širimo svoja Obzorja in prinašajmo ljudem Luč in Upanje, Božjo Ljubezen in Dobroto, Božji Mir in Usmiljenje!

   50 modrih misli Dalajlame
   1. “Odprto srce je odprt um.”
   2. “Nikoli ne moremo doseči miru v zunanjem svetu dokler ne dosežemo miru v nas samih.”
   3. “Cilj ni, da si boljši kot drugi človek, ampak kot prejšnji jaz.”
   4. “Ljubezen in sočutje so nujnost, ne luksuz. Brez njih človeštvo ne more preživeti.”
   5. “Žlica ne more okusiti hrane, ki jo nosi. Podobno, neumen človek ne more razumeti modrosti pametnega človeka, tudi če se druži z njim.”
   6. “Korenine vsega dobrega ležijo v tleh hvaležnosti.”
   7. “Tišina je včasih najboljši odgovor.”
   8. “Pravi junak je tisti, ki obvlada svojo lastno jezo in sovraštvo.”
   9. “V naši borbi za svobodo, je resnica edino orožje, ki ga imamo.”
   10. “Pravila poznaj dobro, da jih boš lahko učinkovito prelomil.”
   11. “Izberi, da boš optimističen, bolje se počutiš.”
   12. “Naš prvotni namen v tem življenju je pomagati drugim. In če jim ne moreš pomagati, jim vsaj škodi ne.”
   13. “Končni vir sreče ni denar in moč, ampak toplo srce”
   14. “To je moja preprosta vera. Ni potrebe po templjih. Ni potrebe po zapleteni filozofiji. Moj um, Moje lastno srce je vaš tempelj. Moja filozofija je preprosto dobrota.”
   15. “Če je problem rešljiv, če je situacija takšna, da lahko kaj storite pri tem, potem ni razloga za skrb. Če ni rešljiv, potem ni pomoči v zaskrbljenosti. V nobenem primeru ni koristi pri kakršnikoli zaskrbljenosti.”
   16. “Ocenite vaš uspeh po tem, čemu ste se morali odreči v zameno, da ste ga dobili.”
   17. “Zelo redko se zgodi oziroma je skoraj nemogoče, da je lahko dogodek negativen z vseh vidikov.”
   18. “Deli svoje znanje, to je način, da se doseže nesmrtnost.”
   19. “Ljudje izberejo različne poti za iskanje zadovoljstva in sreče. Samo zato, ker niso na vaši poti, ne pomeni, da so se izgubili.”
   20. “Celoten namen vere je olajšati ljubezen in sočutje, potrpljenje, strpnost, skromnost in odpuščanje.”
   21. “Če lahko gojite pravi odnos, so vaši sovražniki najboljši duhovni učitelji, ker vam njihova prisotnost zagotavlja priložnost, da okrepite in razvijete toleranco, potrpežljivost in razumevanje.”
   22. “Samo razvoj sočutja in razumevanja za druge nam lahko prinese umirjenost in veselje, ki jih vsi iščemo.”
   23. “Upoštevajte, da velika ljubezen in veliki dosežki vključujejo veliko tveganje.”
   24. “Poskusimo prepoznati dragoceno naravo vsakega dneva.”
   25. Ko ugotovite, da ste naredili napako, takoj ukrepajte, da jo popravite.
   26. “Vse trpljenje je povzročena zaradi nevednosti. Ljudje naložijo bolečine drugim zaradi sebičnega prizadevanja za svojo srečo ali zadovoljstvo.”
   27. “Svetovni mir se mora razviti iz notranjega miru. Mir ni samo odsotnost nasilja. Mir, jaz mislim, je manifestacija človeškega sočutja.”
   28. Sočutje ni verska dejavnost, to je človeško delo, to ni razkošje, to je bistvenega pomena za lasten mir in duševno stabilnost, je bistvenega pomena za preživetje ljudi.
   29. “Bodite prijazni, kadarkoli je to mogoče. Vedno je mogoče.”
   30. “Namen vseh glavnih verskih običajev ni zgraditi velike templje zunaj, ampak ustvariti templje dobrote in sočutja v notranjosti, v naših srcih.”
   31. “Daj tistim ki jih imaš rad krila za letenje, korenine, da se vrnejo in razloge, da ostanejo.”
   32. “Zapomnite si, da je najboljša zveza tista v kateri vaše ljubezen do drug drugega presega potrebo po drug drugemu.”
   33. “Če želite, da so drugi srečni, vadite sočutje. Če vi želite biti srečni, vadite sočutje. ”
   34. “Včasih nekdo naredi dinamičen vtis s tem, da nekaj reče, in včasih nekdo naredi izjemen vtis s tem, da molči.
   35. “Čeprav se morda ne boste mogli vedno izogniti težkim situacijam, lahko spremenite obseg do katerega lahko trpite s tem, da izberete, kako se odzovete na situacijo.”
   36. “Lahko živimo brez religije in meditacije, vendar ne moremo preživeti brez človeške naklonjenosti.”
   37. “Tematika sočutja sploh ni verska dejavnost. Pomembno je vedeti, da je človeška dejavnost, je vprašanje človeškega preživetja.”
   38. “Moja vera je zelo preprosta. Moja vera je ljubeznivost do vsega Stvarstva in Spoštovanje Živih Bitij.”
   39. “Ljubezen, dobrota in sočutje sta pravi veri zame. Toda, za razvoj tega, ne potrebujemo verjeti v nobeno vero.”
   40. “Dejanja nekoga drugega ne smejo določiti vašega odziva.”
   41. “Ljubezen je odsotnost sodbe.”
   42. “Največja nevšečnost je, da obstaja velik potencial, da delaš dobro, tako za sebe kot za druge.”
   43. “Če mislite, da ste premajhni, da bi naredili spremembe, poskusite spati s komarjem.”
   44. “Sočutje naravno ustvarja pozitivno vzdušje, in kot rezultat se počutite mirno in zadovoljno.”
   45. “Jeza je največji uničevalec vašega lastnega duševnega miru.”
   46. “Naša starodavna izkušnja na vsaki točki potrjuje , da je vse povezano med seboj, vse je neločljivo.”
   47. “Način, da spremenite misli drugih, je z naklonjenostjo, in ne z jezo.”
   48. “Namesto, da bi se spraševali ZAKAJ se to dogaja vam, razmislite zakaj se to dogaja VAM.”
   49. “Discipliniran um vodi v srečo, in nediscipliniran um vodi v trpljenje.”
   50. “V praksi tolerantnosti, je sovražnik nekoga najboljši učitelj.”

   Dalajlama

   Odgovori
6. Janez says:

   14. januarja, 2022 at 10:21

   MOLITEV MOŽA IN ŽENE
   Bog, nebeški Oče, ti si hotel, da sva se srečala v življenju, vzljubila in podala na skupno pot. Hotel si, da sva eno, da sva si mož in žena! Hvala ti za vse, kar si nama dal! Hvala za srečne in tudi za bridke ure! Hvala za vse, kar imava, in hvala tudi za tisto, česar nimava. Odpusti nama vse, česar ti nisva dala ali kar sva ti po svoji volji vzela. Ne bodi hud zaradi najine premajhne ljubezni do tebe, zaradi premalo potrpežljive ljubezni do otrok in zaradi premalo odpuščajoče medsebojne ljubezni. Pomagaj nama, da bova zanaprej tebi bolj zvesta služabnika, da bova otrokom boljša vodnika, sebi prijetnejša sopotnika, vsem okoli naju pa zglednejša soseda. Vsem skupaj nam daj, da ne zgrešimo prave smeri na poti k tebi, na poti v večni dom neminljive in popolne sreče. Amen.

   Vir: Rimski misal. Celovec Družba sv. Mohorja, 1961; str. [27]

   Galačanom, 5,22 Sad Duha pa je: ljubezen, veselje, mir, potrpežljivost, blágost, dobrotljivost, zvestoba,

   Molitev moža za ženo
   Gospod, priznati moram, da je moja ljubezen tako majhna. Svojo ženo ljubim, kadar mi postreže, kadar me razvedri, kadar občudujem njeno privlačnost in lepoto. Ljubim otroke, ker me potrebujejo in so odvisni od mene. Rad imam svoje delo, kadar mi gre dobro od rok in mi koristi.
   Gospod, prosim te, nauči me ljubiti. Ti si Ljubezen, zato mi daj pogum, da bom premagal sebičnost in ljubil zares z vsem srcem. Daj, da bom mogel reči za svojo ženo: ljubim jo, ker je moja žena; Ljubim jo, ker si mi jo dal ti, Gospod; ljubim jo, ker sva po poroki postala eno telo; ljubim jo, ker je tako dobra in potrpežljiva; ljubim jo, ker mi zna postreči z božjimi darovi in mi razkriva svet vrednot; ljubim jo, ker verujem v tebe, ki si ljubezen.
   Amen.

   Molitev žene za moža
   Gospod, svojega moža imam rada, ker me ljubi, me v družbi varuje in mi pomaga pri opravilih v družini. V njem najdem trdnost in dopolnilo same sebe.
   Gospod, blagoslovi najin zakon. Naj se najina ljubezen po tvoji dobroti nenehno poglablja.
   Posveti tudi najino telesno ljubezen. Želiva biti podoba Kristusa in Cerkve, ki sta zvesta vse čase. Bodi blizu tistim, ki so se izneverili prvotni ljubezni.
   Ozdravi jih. Združi, kar so ljudje ločili. Blagoslovi vse osamljene in vse poročene,
   blagoslovi tudi najine otroke in naju.
   Amen.

   Molitvenik Kristjan moli, Družina 1982

   1 Korinčanom 13,4 Ljubezen je potrpežljiva, dobrotljiva je ljubezen, ni nevoščljiva, ljubezen se ne ponaša, se ne napihuje.

   Odgovori
7. Miro says:

   14. januarja, 2022 at 8:09

   TRI LEKCIJE BLAŽENE CHIARE LUCE ZA PREMAGOVANJE ŽIVLJENJSKIH PREIZKUŠENJ (Aleteia)

   CHIARA LUCE BADANO JE UMRLA PRI 18 LETIH ZARADI UNIČUJOČEGA RAKA. TODA NJENA ŽIVLJENJSKA ZGODBA NAS LAHKO NAUČI PREŽIVETI KRIZE – NE LE VELIKE KATASTROFE, AMPAK TUDI VSAKODNEVNE TEŽAVE IN PREIZKUŠNJE

   Blaženi Chiari Luce Badano so pri 17 letih odkrili kostnega raka. Vendar dekle ni obupalo v boju za svoje življenje. Nasprotno, s presenetljivim veseljem je tolažila tiste, ki so jo obiskovali.

   Pred smrtjo 7. oktobra 1990, ko je imela 18 let, je zemeljsko slovo dojemala kot poroko z Jezusom. Njene zadnje besede so bile namenjene njeni mami: “Mama, bodi srečna, ker jaz sem srečna. Zbogom!”

   Toda kako se je spopadala s težavami življenja in smrti? Tu so tri Chiarine duhovne lekcije, ki vam bodo pomagale premagovati življenjske preizkušnje:

   https://si.aleteia.org/2021/12/10/3-lekcije-blazene-chiare-luce-za-premagovanje-zivljenjskih-preizkusenj/

   Božje usmiljenje, ki izviraš iz Presvetega Srca Jezusovega, zaupamo vate!

   Odgovori
8. Miro says:

   13. januarja, 2022 at 15:36

   »GOSPOD, ČE HOČEŠ, ME MOREŠ OČISTITI.« V JEZUSU SE JE PREBUDILO SOČUTJE, STEGNIL JE ROKO, SE GA DOTAKNIL IN REKEL: »HOČEM, BODI OČIŠČEN!« JEZUSOVO SOČUTJE! – POT KRISTJANA JE JEZUSOVA POT, TOREJ POT USMILJENJA IN VKLJUČEVANJA!

   IZ SVETEGA EVANGELIJA PO MARKU (Mr 1,40-45)

   K njemu je prišel gobavec in ga na kolenih prosil: »Če hočeš, me moreš očistiti.« Zasmilil se mu je, iztegnil je roko, se ga dotaknil in mu rekel: »Hočem, bodi očiščen!« Gobe so takoj izginile in bil je očiščen. Jezus ga je brž jezno poslal ven in mu rekel: »Glej, da nikomur nič ne poveš, ampak pojdi, pokaži se duhovniku in daruj za svoje očiščenje, kar je zapovedal Mojzes, njim v pričevanje.« Ko pa je ta šel ven, je začel na vsa usta oznanjati in pripovedovati, kaj se je zgodilo, tako da Jezus ni več mogel v mesto odkrito, ampak je bival zunaj na samotnih krajih. In vendar so od vsepovsod prihajali k njemu.

   https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Mr+1%2C40-45&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

   RAZLAGA BOŽJE BESEDE (Ervin Mozetič)

   »Gospod, če hočeš, me moreš očistiti.« V Jezusu se je prebudilo sočutje, stegnil je roko, se ga dotaknil in rekel: »Hočem, bodi očiščen!« Jezusovo sočutje! Jezus se ne izmika, temveč se pusti vplesti v trpljenje in potrebe ljudi, iz preprostega razloga, ker On zna in hoče »trpeti« z drugim, saj ima srce, ki ga ni sram »sočustvovati«.

   Jezusa ni strah pred tveganjem, da bi sprejel trpljenje drugega in zato plača to ceno do konca . Sočutje vodi Jezusa v konkretno dejanje, to je, ponovno vključiti izključenega.

   Ko je Mojzes pravno obravnaval vprašanje gobavcev, je zahteval, da se jih oddalji in izključi iz skupnosti dokler bo trajalo njihovo zlo in jih je razglasil za »nečiste«.

   Predstavljajte si, kakšno trpljenje in kakšno sramoto je moral prenašati gobavec: fizično, družbeno, psihološko in duhovno! On ni samo žrtev bolezni, ampak čuti tudi krivdo, kaznovan je za svoje grehe! Je živi mrtvec.

   Poleg tega je gobavec vzbujal strah, zaničevanje, gnus. Zaradi tega so ga zapustili celo njegovi domači, se ga izogibali drugi, izrinili iz družbe, še več, družba sama ga je izločila ter prisilila živeti stran od prebivališč zdravih. Družba ga je popolnoma izključila.

   Jezus temeljito spremeni in pretrese to v strah zaprto miselnost.

   Jezus je hotel ozdraviti gobavca, se ga je hotel dotakniti, ga je hotel ponovno vključiti v skupnost, ne da bi se samoomejeval s predsodki, ne da bi se prilagodil prevladujoči miselnosti ljudi, ne da bi ga bilo strah pred okužbo. Jezus brez odlašanja in brez običajnega premisleka o situaciji in morebitnih posledicah, odgovori gobavcu na njegovo prošnjo!

   Pot kristjana je Jezusova pot, torej pot usmiljenja in vključevanja.

   S tem, ko je Jezus ozdravil gobavca, zdravega ni z ničemer prizadel, celo rešil ga je strahu, ni mu prinesel nevarnosti, temveč mu je podaril brata, ni zaničeval postave, temveč je cenil človeka. Jezus pravzaprav zdrave osvobaja skušnjave zavisti ter godrnjanja.

   Iz tega sledi, da dejavna ljubezen ne more biti nevtralna, ravnodušna, mlačna ali delna! Dejavna ljubezen okužuje, navdušuje, tvega in vključuje. Dejavna ljubezen je nezaslužena, brezpogojna in zastonjska! Dejavna ljubezen je ustvarjalna pri iskanju pravega jezika za sporazumevanje z vsemi tistimi, ki jih imajo za neozdravljive in torej ne dotakljive. Dotik je resnični jezik sporočanja, isti prijateljski jezik, ki je gobavcu posredoval ozdravljenje. Če se naučimo tega jezika, koliko ozdravljenj lahko storimo ali jih posredujemo. Bil je gobavec, potem pa je postal oznanjevalec Božje ljubezni. Evangelij namreč pravi: »Ko pa je ta šel ven, je začel na vsa usta razglašati in pripovedovati, kaj se je zgodilo«.

   Se bomo naučili dotika ljubezni?

   Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

   Božje usmiljenje, studenec bolnim in trpečim, zaupamo vate!

   Odgovori
9. Miro says:

   13. januarja, 2022 at 11:27

   MOLITEV SV. FAVSTINE KOWALSKE – BOŽJE USMILJENJE ZA SVET

   Neskončno usmiljeni Bog, ti neskončna dobrota! Glej, danes vse človeštvo iz brezna svoje bede
   kliče k tvojemu usmiljenju, k tvoji dobrosrčnosti, kliče z močnim glasom svoje stiske.

   Milostljivi Bog, ne zavrzi molitve izgnancev te zemlje. Gospod, nepojmljiva Dobrota, ki popolnoma
   poznaš našo bedo in veš, da se z lastnimi močmi nismo sposobni dvigniti k tebi.

   Zato te milo prosimo, prehitevaj nas s svojo milostjo in neprestano večaj v nas svoje usmiljenje,
   da bomo zvesto izpolnjevali tvojo sveto voljo v vsem življenju in ob smrtni uri.

   Naj nas brani vsemogočnost tvojega usmiljenja pred kroglami sovražnikov našega zveličanja, da bomo
   z zaupanjem kot tvoji otroci čakali na tvoj končni prihod, na dan, ki je le tebi znan.

   Pričakujemo, da bomo prejeli vse, kar nam je po Jezusu obljubljeno, kljub vsej naši bedi, kajti Jezus je
   naše upanje; skozi njegovo usmiljeno Srce bomo stopili v nebesa kakor skozi odprta vrata.

   (Dnevnik sv. Favstine, št. 1570).

   Božje usmiljenje, ki izviraš iz Presvetega Srca Jezusovega zaupamo vate!
   Sv. Favstina Kowalska, prosi za nas!

   Odgovori
   • Miro says:

     13. januarja, 2022 at 11:31

     Dnevnik sv. Favstine Kowalske na:

     http://www.sticna.com/Dnevnik_Svete_Favstine_Kowalske.pdf

     Odgovori
10. Miro says:

    13. januarja, 2022 at 11:22

    PAPEŽ FRANČIŠEK MED KATEHEZO O PRILIKI O USMILJENEM OČETU (11. maj 2016)

    OČETOVO USMILJENJE JE BREZPOGOJNO

    »’Pripeljite pitano tele in ga zakoljite ter jejmo in se veselimo! Ta moj sin je bil namreč mrtev in je oživel; bil je izgubljen in je najden’ (Lk 15,23-24). S temi besedami je oče prekinil mlajšega sina v trenutku, ko je priznal svojo krivdo: ‘Nisem več vreden, da bi se imenoval tvoj sin’ (Lk 15,19). A očetovo srce ne more prenesti teh besed. Pohiti, da bi sinu povrnil znamenja njegovega dostojanstva: belo oblačilo, prstan, sandali.

    Jezus v priliki ne pripoveduje o užaljenem in jeznem očetu. Nasprotno, edino, kar si oče želi, je, da bi imel sina pred sabo živega in zdravega, razveseli se ga in pripravi gostijo. Sinova vrnitev je opisana na zelo ganljiv način: ‘Ko je bil še daleč, ga je oče zagledal in se ga usmilil; pritekel je, ga objel in poljubil’ (Lk 15,20). Kako velika je očetova nežnost. Očetovo usmiljenje je prekipevajoče, brezpogojno, izrazi se še preden sin spregovori. Sin se seveda zaveda, da je naredil napako in to tudi prizna: ‘Grešil sem … Vzemi me za enega od svojih najemnikov’ (Lk 15,19). A te besede se razpršijo pred očetovim odpuščanjem. Ob njegovem objemu in poljubu sin spozna, da je kljub vsemu vedno bil sin. Ta Jezusov nauk je zelo pomemben. Naše stanje Božjih otrok je sad Očetove ljubezni srca. Ni odvisno od naših kreposti ali naših dejanj in nam ga torej nihče ne more vzeti. Nihče nam ne more vzeti tega dostojanstva. Niti hudič.

    NIKOLI POZABITI, DA ME OČE ČAKA

    Jezus nas s tem spodbuja, naj nikoli ne obupamo. Mislim na zaskrbljene mame in očete, ko vidijo svoje otroke, kako se oddaljijo in krenejo na nevarne poti; na župnike in katehiste, ki se včasih sprašujejo, če je njihov delo bilo zaman; na osebe v zaporu, ki se jim zdi, da se je njihovo življenje končalo; na tiste, ki so narobe izbrali in jim ne uspe več gledati v prihodnost; na tiste, ki so lačni usmiljenja in odpuščanja ter mislijo, da si ju ne zaslužijo … V kakršni koli življenjski situaciji, ne smem pozabiti, da nikoli ne neham biti Božji otrok, otrok Očeta, ki me ljubi in čaka na mojo vrnitev. Tudi v najtežjih življenjskih situacijah me Bog čaka in me želi objeti.

    STAREJŠI SIN …

    V priliki nastopa še starejši sin, ki prav tako mora spoznati očetovo usmiljenje. Vedno je bil doma, a je tako zelo drugačen od očeta. V njegovih besedah ni nežnosti: ‘Glej, toliko let ti služim in nikoli nisem prestopil tvojega ukaza … Ko pa je prišel ta tvoj sin …’ (Lk 15,29-30). Nikoli ne izreče besede ‘oče’ ali ‘brat’, misli samo nase. Baha se, da je vedno ostal ob očetu in mu služil, čeprav te bližine ni nikoli živel v veselju. Sedaj obtožuje očeta, da mu ni nikoli dal kozliča, da bi se poveselil. Ubogi oče! Eden sin je odšel, drugi pa mu nikoli ni bil zares blizu! Očetovo trpljenje je kakor Jezusovo trpljenje, ko se oddaljimo ali gremo daleč ali pa smo zraven, ne da bi bili zares blizu.

    Tudi starejši sin potrebuje usmiljenje. Tudi tisti, ki se imajo za pravične, potrebujejo usmiljenje. Ta sin predstavlja nas, ko se sprašujemo, ali se je vredno toliko truditi, če potem ničesar ne dobimo v zameno. Jezus nas spominja, da se v Očetovi hiši ne ostane zato, da bi dobili povračilo, ampak ker imamo dostojanstvo soodgovornih otrok. Ne gre za izmenjavo z Bogom, ampak gre za to, da ostanemo na poti in hodimo za Jezusom, ki je daroval samega sebe na križu.

    PRIDRUŽITI SE OČETOVEMU VESELJU

    Oče odgovori starejšemu sinu: ‘Otrok, ti si vedno pri meni in vse, kar je moje, je tvoje. Poveseliti in vzradostiti pa se je bilo treba’ Lk 15,31-32). Očetova logika je logika usmiljenja. Mlajši sin je mislil, da si zasluži kazen za svoje grehe, starejši sin pa je pričakoval povračilo za svoje delo. Brata med seboj ne govorita, vsak živi svojo zgodbo, a oba premišljujeta v skladu z logiko, ki je Jezusu tuja: če delaš dobro, prejmeš nagrado, če delaš hudo, boš kaznovan. To logiko preobrnejo očetove besede: ‘Poveseliti in vzradostiti pa se je bilo treba, ker je bil ta tvoj brat mrtev in je oživel, ker je bil izgubljen in je najden’ (Lk 15,31). Oče je povrnil dostojanstvo izgubljenemu sinu in ga postavil nazaj k njegovemu bratu. Brez mlajšega sina, starejši sin ni več brat. Največje očetovo veselje je videti, da se njegova sinova priznavata kot brata.

    Sinova se lahko odločita, ali se bosta pridružila očetovemu veselju ali pa ga zavrnila. Razmisliti morata o svojih željah in pogledu, ki ga imata na življenje. Prilika se sklene z odprtim koncem: ne vemo, kako se je odločil starejši sin. In to je spodbuda za nas: Evangelij nas uči, da vsi potrebujemo, da vstopimo v Očetovo hišo in se pridružimo njegovemu veselju, praznovanju usmiljenja in bratstva. Bratje in sestre, odprimo svoje srce, da bi bili usmiljeni kakor Oče!«

    Papež Frančišek v katehezi med splošno avdienco na Trgu sv. Petra, 11.5.2016, povzeto po portalu: mirenski-grad.si

    Božje usmiljenje, ki spremljaš vse ljudi, zaupamo vate!

    Odgovori