Članki za dušo

Tu se dodaja članke, ki so povzeti po drugih internetnih straneh. Prosim, da se navedejo viri kje je bilo povzeto.

This entry was posted in Domov. Bookmark the permalink.

11.369 Responses to Članki za dušo

  1. Miro says:

    PO LOČITVI, DELOHOLIZMU IN NEZADOVOLJSTVU S SEBOJ: »JEZUS ME JE POSTOPOMA, A UČINKOVITO OZDRAVIL« (Aleteia)

    »NA GOD SV. MIKLAVŽA JE NA NAŠA VRATA POTRKALA OSEBA, KI NAM JE PODARILA … 40 TISOČ EVROV! TO JE BIL RAVNO ZNESEK NAŠEGA POSOJILA,« SE SPOMINJA AGNIESZKA

    Agnieszka Stanisławska je srečna žena in mati, soustanoviteljica poljske molitvene skupine In Cor Dei. Po izobrazbi je glasbenica. Predava na eni izmed poljskih univerz, z veseljem pa poje in igra tudi v Gospodovo slavo.

    V pogovoru za Aleteio med drugim pripoveduje o tem, kako se je začelo spreminjati njeno življenje, ko je na prigovarjanje prijatelja – danes moža, s katerim sta se poročila na božič – odprla vrata Bogu.

    https://si.aleteia.org/2022/01/26/po-locitvi-deloholizmu-in-nezadovoljstvu-s-seboj-jezus-me-je-postopoma-a-ucinkovito-ozdravil/

    • Hvala says:

      Vsak dan nešteto ljudi po svetu pričuje, KAJ JE STORIL JEZUS V NJIHOVIH ŽIVLJENJIH, V NAŠIH. KAJ JE SKUPNEGA PRI VSAKI ZGODBI , PRI VSAKI PRENOVI ČLOVEKA?

      SKUPNO, RESNIČNO IN VEČNO JE TO, DA KDOR ZAUPA V GOSPODA, NI OSRAMOČEN! NIKDAR!

      TO JE NJEGOVA OBLJUBA! VSAK ČLOVEK, KI SE V HUDI STISKI ZAVEDA, KAJ JE JEZUS OBLJUBIL IN JEMLJE NJEGOVE BESEDE RESNO, SE OBNAŠA V NAJHUJŠEM ČASU SVOJEGA ŽIVLJENJA Z MOČNIM UPANJEM IN MU VERJAME!

  2. Hvala says:

    VEČKRAT SEM ŽE OMENILA, DA JE POTREBNO TUDI PRI OPRAVLJANJU DOBRIH DEL BITI ZELO POZOREN, DA BI UGOTOVILI, ALI JE SKLADNO Z GOSPODOVIM DUHOM.

    O tem zelo podrobno opisuje SILVANO FAUSTI V KNJIGI PRILOŽNOST ALI SKUŠNJAVA ? -Umetnost razločevanja in odločanja

    Poglejmo nekaj navedb o tem.

    Tudi dejanje, ki je v očeh vseh “DOBRO” , JE LAHKO ZLOBNO ZARADI NAMENA, IZ KATEREGA SE PORAJA, IN SE PREJ ALI SLEJ IZKAŽE KOT TAKŠNO.

    VČASIH JE ZLO NEVIDNO, KER NI NIČ DRUGEGA KOT REZULTAT SAMIH DOBRIH STVARI, KI PA PRESEGAJO TVOJE ZMOŽNOSTI. Če je osel, ki ti nese kvintal težek tovor, dober, je osel, ki ga otovoriš z dvema kvintaloma, dvakrat boljši; toda osel, na katerega naložiš deset kvintalov, ni desetkrat boljši, ampak je preprosto mrtev osel!

    V MNOGIH LJUDEH, KI SE BREZ PREDAHA IN BREZ POČITKA POSVEČAJO DOBREMU, SE POGOSTO SKRIVA NEKAJ MAZOHIZMA ALI GOSPODOVALNOSTI; VSEKAKOR PA NIMAJO SPOŠTOVANJA NE DO SEBE, NE DO DRUGIH. NJIHOVA NERAZSODNA LJUBEZEN (caritas indiscreta) , S KATERO PRESEGAJO SEBI LASTNO MERO, ŠKODUJE NJIM IN DRUGIM.
    …………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..

    Sovražniku ne pomeni nič, če pripravi do greha grešnika. Ovirati koga, ki se skuša izmotati iz prevare, ni kaj dosti vredno. Pripraviti nekoga, ki teče, do tega, da zgrmi v praznino, in ga prepričati, da LETI V VIŠAVE, PA JE PRAVI USPEH!

    IZOGIBAJ SE TISTEGA ZLA, KI SE GA LAHKO, TODA NE DELAJ VSEGA DOBREGA, KI BI GA RAD ALI BI GA LAHKO DELAL. ZAPADEL BI V DELIRIJ VSEMOGOČNOSTI, KI BI JO KMALU DRAGO PLAČAL TI IN DRUGI.
    ………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….
    DELAJ SAMO TISTO DOBRO, ki si ga želiš delati in za katerega veš, da je potrebno in res koristno, in ki ga lahko delaš v miru in v veselju, z dobrim in čistim namenom kljub upiranju tvoje sebičnosti. SAMO TO USTREZA TVOJEMU IMENU IN JE DOBRO ZATE. VSE DRUGO ŠE NI ALI MORDA NIKOLI NE BO DOBRO ZATE.
    …………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………

    DELAJ DOBRO, NE ZATO DA BI POSNEMAL KOR OPICE-KOT JE DEJAL NEKI UČITELJ V PRETEKLOSTI-TEMVEČ ZARADI DOBREGA NOTRANJEGA NAVDIHA, KI NI NEČIST, PREHODEN, PREVEČ AMBICIOZEN ALI NEMIREN.
    ……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………

    ČE IZGUBIŠ NOTRANJI MIR, JE TO ZNAMENJE, DA NEKAJ NI PRAV; TEMELJITO RAZIŠČI, ALI JE TO SAMO POSLEDICA NARAVNEGA UPIRANJA TVOJE SEBIČNOSTI ALI PRIHAJA OD SOVRAŽNIKA, KI TE SILI V DOBRO, A JE TO LE NAVIDEZNO DOBRO ALI PA NI ZATE.
    ………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….

    Ne pozabi, da se bodo tedaj, ko boš začel svojo DUHOVNO POT, ZAČELE TUDI SKUŠNJAVE, IN TO ČISTO POSEBNE, GLEDE NA DOBRO, KI GA NAMERAVAŠ STORITI.

    Tudi JEZUS je bil po krstu skušan, in to zelo prefinjeno. Sovražnik mu je predočal kot “BOLJŠE” bogastvo, moč, versko gotovost namesto uboštva, služenja in sinovskega zaupanja. In pri tem si je pomagal s tako rekoč NEOPOREČNIMI TEOLOŠKIMI IN SVETOPISEMSKI ARGUMENTI.

    Sovražnik je dober psiholog in teolog predvsem pa je strokovnjak za namerno zavajajoče trditve, ki pozna retoriko in ukane logike.

    ČE NE BOŠ NADVSE POZOREN, BOŠ Z NAMENOM DOBREGA UPORABIL TISTO, KAR JE JEZUS ZAVRGEL KOT ZLO.
    …………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..

    Brez razločevanja bi Jezus ravnal natanko tako kot mi in bi sledil sovražnikovim predlogom. Kdo izmed nas, ki bi iz kamnov lahko dobival kruh, dobil oblast v svoje roke in imel Boga očitno na svoji strani, ne bi tega storil? TO NENEHNO POSKUŠAVAMO, TUDI ČE TEGA NISMO ZMOŽNI!

    S TEM NAMENOM IN Z MNOGIMI BLAGOSLOVI SE ROJEVAJO TUDI VERSKE SKUPINE IN ZDRŽENJA; LE TEŽKO JIH LOČIMO OD KAKŠNEGA LOBIJA, KI SKUŠA DOSEČI MOČ IN LASTNE INTERESE S TOLIKO MANJ POMISLEKI, KOLIKOR BOLJŠI NAJ BI BIL NAMEN. IN NIČ NI SLABŠEGA!
    ,………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….

    Kolikokrat ravnamo kristjani z malo razsvetljeno ljubeznijo do Gospoda. KRALJESTVO NE PRIHAJA Z ZAMUDO ZARADI “ZLOBNIH”, TEMVEČ ZARADI NAS SAMIH. NE UPOŠTEVAMO KRISTUSOVEGA “SLOGA “, NAČINA, KI JE LASTEN NJEGOVEMU DUHU.
    ………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..

    ČE TI NE MANJKA PRIPRAVLJENOSTI, NIMAŠ PA DOVOLJ RAZUMNOSTI, TI BO SOVRAŽNIK POVEČAL VNEMO IN TE VEDNO BOLJ SLEPIL, ZATO, DA TE BO PRIVEDEL DO TEGA, DA BOŠ Z VSO SVOJO PRIPRAVLJENOSTJO NAREDIL ČIM VEČ ZLA.
    ……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………

    Sv. Anton Puščavnik je nekoč videl s kolikimi in kakšnimi mrežami sovražnik sovražnik zalezuje človeka in je zavzdihnil: “LE KDO SE BO REŠIL?” Neki glas mu je odgovoril: “SAMO PONIŽNI”!
    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    Res je, ljudje, ki se brez predaha in brez počitka POSVEČAJO DOBREMU , nimajo spoštovanja ne do sebe ne do drugih.

    Satan bo naredil vse, samo da bo ZADRGNIL ZANKO OKOLI VRATU ČLOVEKA. Človeka sili v opravljanje dobrega, s vsemi svojimi lažmi , podtikanji, nepravilnemu prikazovanju dogodkov itd….Omamlja ga s svojim prisiljevanjem.

    Če se spomnite sem večkrat že to poudarjala. Govoriti o neki izgorelosti človeka, preobremenjenosti, itd, ALI JE TO GOSPODOVA VOLJA? Ne ni? Jezus je rekel svojim učencem, naj gredo v samoten kraj na počitek. JEZUS NE PREGANJA ČLOVEKA, DA BO IZJAVLJAL, DA JE PREGOREL OD DELA, SE HVALIL KOLIKO DOBRIH DEL NAREDI itd…

    To čutim in mi ni vseeno, zato tudi povem, kajti zelo tanek je led in črta MED PRAVIM HOTENJEM IN OPRAVLJANJEM DOBRIH DEL IN PA IZKRIVLJENIM.

    Zato pa vedno poudarjam, DA ČLOVEK S SVOJIM HLEPENJEM PO NEČIM VEČJIM, TUDI OPRAVLJANJEM KORISTIH DEL, NAREDI ZLO, ČE SE LOTEVA DEL BREZ NAČRTA JEZUSA, PO SVOJIH OBČUTKIH IN ŽELJAH, KAJTI PREVERITI JE POTREBNO OD KOGA PRIHAJAJO TE ŽELJE.

    PRI BOGU JE VSE V HARMONIJI, KAJTI BOG JE RED, HARMONIJA, SKLADNOST itd…Bog ima za vsakega načrt v življenju, ima ga tudi za opravljanje dobrih del. PREMISLIMO ALI JE TISTO KAR OPRAVLJAMO IN TEKAMO GOR IN DOL , RES BOŽJA VOLJA. BOG JE IZDELAL NAČRT ZA VSAKEGA PO SPOSOBNOSTIH, KI JIH IMA, PO DAROVIH KI MU JIH JE DAL, ZATO SAMO ON VE, KAJ LAHKO DELAMO IN OPRAVLJAMO, DA BO NJEMU V ČAST IN LJUDEM V KORIST, ne pa da delamo zaradi svoje sebičnosti, želje po priznanju, po čim večji dejavnosti itd…

    Tako početje je nasprotju z GOSPODOVO VOLJO, ŽELJO, LAHKO BI REKLI, DA TISTI , KI TO POČNEJO SO SI IZDELALI LASTEN ČLOVEŠKI NAČRT.

    Mene moti že beseda izgorelost, kajti Jezus ni zapovedal takega početja, opravljanje del, ki bi povzročalo bolezen v človeku, slabo počutje, pretirana vnema itd….

    Bog je vsakemu človeku dal darove, sposobnosti, ki so značilne samo za njega, ne pa za druge. VSI SMO UNIKATI. VES ČAS GOVORIM, DA TROBENTICA NE MORE BITI VIJOLICA . Kaj hočem s tem povedati? Povedati želim, da SE JE POTREBNO ZAUPATI BOGU, MU PREPUSTITI ŽIVLJENJE, POTEM BO VSE NA SVOJEM MESTU, V HARMONIJI. NE SMEŠ ŽELETI NEKAJ, KAR VIDIŠ PRI DRUGEM ČLOVEKU, ČE BOG NI TEGA DAL ALI ZAPOVEDAL TEBI!

  3. Miro says:

    PREREKANJE, KDO JE VEČJI

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO LUKU (Lk 22,24-30)

    Med njimi je nastal tudi prepir, kateri izmed njih se zdi največji. On pa jim je rekel: »Kralji narodov gospodujejo nad njimi in njihovi oblastniki se imenujejo ›dobrotniki‹. Med vami pa naj ne bo takó, ampak največji med vami naj bo kakor najmlajši in voditelj kakor strežnik. Kdo je namreč večji: kdor sedi pri mizi ali kdor streže? Ali ne tisti, ki sedi? Jaz pa sem sredi med vami kakor tisti, ki streže. Vi ste vztrajali z menoj v mojih preizkušnjah. Prepuščam vam kraljestvo, kakor ga je meni prepustil moj Oče, da boste jedli in pili pri moji mizi v mojem kraljestvu in sedeli na prestolih ter sodili dvanajst Izraelovih rodov.«

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Lk+22%2C24-30&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    Božje usmiljenje, izraz njegove največje moči, zaupamo vate!

  4. Hvala says:

    BOŽJA VOLJA-SPREJETI V CELOTI!

    Prva stopnja sestoji iz sprejemanja in pristajanja na Božjo voljo, kakršno se kaže v vseh življenjskih okoliščinah. Drugi je dejavno izvrševanje Božje volje v vsakem trenutku svojega življenja. Na tretji stopnji je predanost Bogu tako popolna, da je človek postal orodje v Božjih rokah. Na tej stopnji ne izvajam več božje volje jaz, ampak Bog po meni uresničuje svojo voljo.

  5. Hvala says:

    MOJE ŽIVLJENJE
    JE V TVOJIH ROKAH
    Wilfrid Stinissen, OCD
    KNJIGA O PREDANOSTI

    TRI STOPNJE NA POTI PREDANOSTI
    ………………………………………………………..

    SPREJETI BOŽJO VOLJO
    ………………………………………………………….

    Eden izmed problemov današnjega človeka je, da
    ne prepozna Božje volje v dogodkih življenja. Ne veruje več v Previdnost, ki prinaša vse dobro tistim, ki
    ljubijo Boga (prim. Rim 8,28).
    Današnji človek pogosto govori: »Ni Božja volja,
    da ljudje stradajo ali so preganjani. Ni Božja volja, da
    so vojne ipd.« Ne, ni Božja volja, da se ljudje borijo
    drug proti drugemu. Bog želi, da se medsebojno ljubimo. Ker pa obstajajo tudi hudobni ljudje, ki kljub Božji volji sovražijo in ubijajo svoje bližnje, Bog dovoljuje, da je tudi to v njegovem načrtu z ljudmi. Potrebno
    je razlikovati sámo dejanje nekoga, ki te npr. obrekuje
    in tako dela proti Božji volji, od situacije, ki nastane
    kot posledica tega delovanja in ki je Bog ne želi. Bog
    ne želi teh posledic, a je že od nekdaj računal z njimi
    v tvojem življenju. Bog želi, da ti rasteš ravno preko
    teh težkih in groznih razmer, ki jih povzročajo drugi.
    Globoko v nas je ukoreninjeno nagnjenje, da vedno opazimo le to, da drugi ravnajo zgrešeno in napačno.
    S tem pa izgubimo z vidika, kar je bistveno: sprejemanje in potrjevanje Božje volje v našem življenju.
    To Božjo voljo najbolj oblikuje ravno boj drugih ljudi
    proti njej. Spomnimo se samega Jezusa. Oče ni želel,
    da ljudje ubijejo njegovega Sina, niti ni spodbujal ljudi
    k temu. Hotel je, da bo Jezus prostovoljna žrtev za človeško hudobijo. Hotel je, da se Jezus sam pusti ubiti.
    Jezus ni rekel, kot pogosto slišimo v našem času: »To
    ni Božja volja. Kaj takega ne more biti Božja volja.«
    Jezus je rekel: »Aba, Oče, tebi je vse mogoče! Vzemi
    ta kelih od mene, vendar ne, kakor jaz hočem, ampak
    kakor ti!« (Mr 14,36)4
    Težko nam je prepoznati nekaj
    kot kelih, ki nam ga ponuja Oče, ker je velik del vsebine tega keliha grenak in pogosto prihaja od ljudi, ki
    so nam blizu. Vendar nas Oče prosi, da popijemo to
    grenkobo. To je veljalo za Jezusa in velja tudi za nas.
    »VENDAR PA ZA KRMILO DRŽI TVOJA
    PREVIDNOST, OČE« (Mdr 14,3)
    Bog ima vse v svojih rokah. Ničesar ni brez njegovega vpliva. Nič ne more uničiti njegovih načrtov.
    Avguštin je to radikalno formuliral: »Nič se ne dogaja,
    česar Vsemogočni ne želi, da se zgodi. Ali dopusti dogodek ali pa ga sam povzroči.«5
    Ko Bog dopušča, da se
    nekaj zgodi, je tudi Božja volja.
    Pogosto je za nas kamen spotike že dejstvo, da
    Bog dovoljuje, dopušča toliko slabega. Zakaj ne posreduje? Zakaj je tako pasiven? Kako so možni Auschwitz, mučilnice, grožnja in nevarnost strašne jedrske
    vojne? Ali Bog sploh skrbi za nas? Ta vprašanja nas
    mučijo in ni lahko odgovoriti nanje. V naslednjem po4
    Vsi svetopisemski citati so vzeti iz Slovenskega standardnega prevoda.
    5 Enchridion de fide, spe et caritate, Nr. 24.
    15
    glavju se bomo vrnili k tej temi in skušali pokazati,
    zakaj je Bog človeka obdaroval s svobodo, čeprav je
    vedel, da ta svoboda utira pot k strahotnim katastrofam.
    Poskusimo se ustaviti pri jasnem dejstvu, da Oče
    ne prepreči smrti svojega Edinorojenega. To je svojevrsten pravzor, ki nam jasno kaže dvoje: prvič –
    trpljenje, celo propad, ki pa ni znamenje premajhne
    Očetove ljubezni; in drugič – trpljenje ni brezuspešno, saj prinaša sad in moč ponovnega rojstva.
    Odkar je Jezus šel preko trpljenja in smrti, je postalo
    trpljenje sredstvo odrešenja. To se ne nanaša samo
    na velikodušno in pogumno trpljenje. Kdo ve, kako bi
    mi reagirali pri mučenju? Dovolj je poskušati sprejeti
    trpljenje ali pa samo pretrpeti to, kar se dogaja. Cerkev tudi v »nedolžnih otrocih« gleda mučence, čeprav
    nikoli niso zavestno in svobodno sprejeli svoje strašne in nasilne smrti.
    Bog ravna z zlom tako suvereno in pripravno, da
    je končni izid boljši, kot pa če se zlo ne bi zgodilo. Ko
    smo v središču zla, nam je morda to težko sprejeti.
    Cena dobrega zaključka se nam včasih zdi prevelika.
    Apostola Pavla je navdala z veseljem misel »glede
    skrivnostnega načrta, ki je bil od vekov skrit v Bogu,
    stvarniku vsega« (Ef 3,9). Zlo in greh imata tudi tukaj
    svoje mesto. »Bog je namreč vse vklenil v neposlušnost, da bi vsem izkazal usmiljenje.« (Rim 11,32) To
    drzno besedilo prebuja različne pomisleke in zaključke, ker v prvem hipu daje vtis, kot da je greh sad Božje
    pobude. Pavel pa nas prepričuje, da tudi največja katastrofa, namreč greh, prispeva k naznanilu in razo-
    16
    detju Ljubezni. Nič se ne dogaja izven Božjega načrta.

    https://www.salve.si/wp-content/uploads/2021/03/Stinissen_Moje_zivljenje_je_v_tvojih_rokah_PREDSTAVITVENE-STRANI.pdf

    • Hvala says:

      Nekateri ljudje, ki so res spoznali globino Božje ljubezni, želijo to podariti drugim preko zapisov knjigah. V nekaj stavkih obrazložitve že lahko dojamemo, KAKO NEUMESNO IN NEPREMIŠLJENO JE DEJANJE ČLOVEKA-BEG PRED TRPLJENJEM. GOSPOD DOVOLJUJE IN DOPUSTI DOLOČENE DOGODKE V NAŠIH ŽIVLJENJIH.

      Če nas nekdo zaničuje, nasprotuje itd…Gospod po takem trpljenju in bojih dela človeka trdnega in odpornega. KDOR BEŽI PRED TRPLJENJEM, DIREKTNO ODKLANJA BOŽJE MILOSTI.

      Bog dopušča dogodke, ker ve zakaj jih dopušča , TUDI SMRTI SVOJEGA SINA NI PREPREČIL.

      • Hvala says:

        TRI STOPNJE PREDANOSTI! (iz knjige-Moje življenje je v tvojih rokah)

        Lahko govorimo o treh stopnjah na poti predanosti. Prva stopnja nas vodi po široki poti k Bogu. Vse
        okoliščine v svojem življenju sprejemamo kot Božjo
        voljo. Na drugi stopnji želimo v vsakem trenutku dejavno sodelovati pri uresničevanju Božje volje. Tretja
        stopnja naredi človeka tako predanega, da ne deluje
        več s svojo močjo: Bog deluje v njem in preko njega.
        Mala Terezija pravi: »Že dolgo časa ne pripadam več
        sama sebi. Popolnoma sem se predala Jezusu. On ima
        vso svobodo, da stori z mano, kar hoče.«3
        ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

        Tisti, ki pozorno spremljate moje obrazložitve, ste mogoče opazili, DA GOVORIM IN PONAVLJAM O TRETJI STOPNJI PREDANOSTI BOGU-TO JE:

        Tretja
        stopnja naredi človeka tako predanega, da ne deluje
        več s svojo močjo: Bog deluje v njem in preko njega.

  6. Miro says:

    »ČE JE KDO ŽEJEN, NAJ PRIDE K MENI …«

    NA ZADNJI, VELIKI DAN PRAZNIKA JE JEZUS VSTAL IN ZAKLICAL: »ČE JE KDO ŽEJEN,
    NAJ PRIDE K MENI IN NAJ PIJE. KDOR VERUJE VAME, BODO, KAKOR PRAVI PISMO,
    IZ NJEGOVEGA OSRČJA TEKLE REKE ŽIVE VODE.« (Jn 7,37-38)

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Jn+7%2C37-38&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    Božje usmiljenje, navzoče v postavitvi in delitvi svetih zakramentov, zaupamo vate!

    Priporočimo se Devici Mariji in jo prosimo, da se bomo lahko z njeno pomočjo potapljali v
    zdravilni in odrešenjski studenec SVETE EVHARISTIJE. Iz tega vira z velikim zaupanjem
    črpajmo potrebno duhovno moč za pristno evangeljsko življenje v čistosti in ljubezni do Boga
    in bližnjega. Sami po sebi nič ne zmoremo, z Marijino priprošnjo pri Bogu pa je vse mogoče.
    Torej odločno in pogumno: PO MARIJI K JEZUSU!

    ZDRAVA, MORSKA ZVEZDA

    Zdrava, Morska zvezda,
    ljuba Božja Mati,
    vseh devic Devica
    in Nebeška vrata.
    Ave – te pozdravlja
    Gabriel, nadangel,
    srečno drugo Evo,
    ki nam mir prinašaš.
    Ti jetnike reši,
    slepim vid povrni,
    zlo od nas odvrni,
    z dobrim nas obdari.
    Mater se izkaži,
    tvoje Božje dete
    naj po tebi usliši
    naše srčne želje.
    O, Devica sveta,
    blaga vsa in čista,
    vseh nas grehov reši,
    čistost v nas obnovi.
    Naj kot ti živimo,
    varno pot nam kaži,
    da se s tvojim Sinom
    v raju veselimo.
    Čast Bogu Očetu,
    Kristusu Gospodu
    in enako Duhu
    Svetemu na veke.
    Amen.

    Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!

  7. Janez says:

    Zgodba o orlu
    Nekoč je živel kmet, ki je ujel mladega orla in ga dal v kokošnjak h kokošim. Ker je orel rasel skupaj z njimi, je prevzel njihove navade in okolje. Postal je tak kot katera koli druga kokoš. Nekega dne je kmetijo obiskal naravoslovec. Odšel je h kokošnjaku, se zagledal v kokoši ter vzkliknil: »To pa ni kokoš, to je vendar orel!«
    »Prav imate«, je odvrnil kmet, »vendar v resnici ni orel, ampak kokoš, saj je kokošjo hrano in se vede kot kokoš. Ta orel nikoli ne bo letel.« Naravoslovec je hotel preveriti kmetovo teorijo, zato je orla vrgel v zrak. Žival res ni hotela poleteti (kaj bi pa rekle ostale kokoši) in prav nič je ni moglo spodbuditi k temu. Zato je naravoslovec nekega zgodnjega jutra odnesel orla na vrh gore.
    Tam mu je pokazal drugega orla, ki je ljubko jadral skozi nebo. Takrat je orel spoznal, da se razlikuje od kokoši in pomislil, da bi mogoče tudi on lahko letel. Presunljivo je zavreščal in se na vso silo pognal iz naravoslovčevih razprtih rok. Poletel je strmo navzgor, vse više in više v nebo, dokler ni izginil iz obzorja. Dokler je živel med kokošmi, ni bil sposoben leteti. Ko pa je spoznal, da je orel in da zato lahko leti, je poletel v nebo. In prav tako je v našem življenju. Imeti moramo vizijo, in šele takrat bomo sposobni uresničiti cilje. Ste to kar mislite! Molite in prosite Boga za Navdih, da spoznate kdo ste in kakšen je Božji Načrt za Vas!

    Pazim na svoje misli, ker postanejo moje besede.
    Pazim na svoje besede, ker postanejo moja dejanja.
    Pazim na svoja dejanja, ker postanejo moja usoda!

    (Avtor neznan)

    Drugi vas lahko ustavijo le začasno, za vedno se lahko zaustavite le sami! Zaupajte Bogu, ki nam je dal različne darove in talente, da jih pomnožimo in uporabimo zase in za druge ljudi!

    Gospod Bog nam je dal različne talente, ki počivajo in spijo v nas ali pa jih aktiviramo in povečamo naše potenciale v Življenju vse Bogu v Slavo in Čast. Vprašani bomo ob koncu slednjih dni kako smo izkoristili talente, ki smo jih prejeli ob rojstvu od Boga. Ko poiščemo svoje sile in moči v sebi lahko postanemo to kar smo in kakor nas je ustvaril Bog v svoji Previdnosti. Poletimo v višave in pomnožimo sposobnosti ker smo izkoristili svoje prejete talente, ki so dar Boga.

  8. Miro says:

    MISEL PAPEŽA FRANČIŠKA: »KAKO PREMAGATI SVOJO KRHKOST?
    NAJVEČJI SOVRAŽNIK JE STRAH. NE BOJTE SE! KRHKI SMO, TO VEMO,
    VENDAR JE ON MOČAN. MAJHEN OTROK JE KRHEK, VENDAR JE VAREN,
    KER JE OB STARŠIH.«

    Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!

  9. Janez says:

    Papež Frančišek pridiga: Sočutje nam pomaga razumeti prave dimenzije realnosti

    »Sočutje nas vodi po poti prave pravičnosti, saj nas rešuje pred zaprtostjo vase. V odlomku iz Lukovega evangelija beremo, kako Jezus oživi mladeniča iz Naima: ‘Tisti čas je šel Jezus v mesto Naim; z njim so šli njegovi učenci in mnogo ljudstva. Ko se je približal mestnim vratom, glej, so nesli ven mrliča, edinega sina matere, ki je bila vdova; in z njo je bilo mnogo ljudi iz mesta. Ko jo je Jezus videl, se mu je v srce zasmilila’ (glej Lk 7,11-17).

    Naš Bog je Bog sočutja
    Evangelist ne pravi, da je Jezus imel sočutje, ampak da ‘ga je zajelo veliko sočutje’. Kakor da bi rekel, da je bil ‘žrtev sočutja’. Tam je bilo veliko ljudi, ki so spremljali tisto ženo, a Jezus je videl njeno realnost: ostala bo sama, vse do konca svojega življenja, je vdova, ki je izgubila svojega edinega sina. Ravno sočutje je tisto, ki nam daje temeljito razumeti realnost. Sočutje ti pokaže realnosti takšne, kakršne so. Sočutje je kakor leča srca: pomaga nam razumeti resnične dimenzije. Sočutje je tudi jezik Boga. Sveto pismo se ne začne s prikazovanjem Jezusa. Bog je rekel Mojzesu ‘Videl sem stisko svojega ljudstva’ (glej 2 Mz 3,7). To je sočutje Boga, ki Mojzesa pošlje, da reši ljudstvo. Naš Bog je Bog sočutja. In sočutje je – lahko bi rekli – šibkost Boga, a tudi njegova moč. Je tisto najboljše, kar nam daje. Kajti sočutje ga je spodbudilo, da nam je poslal Sina. Sočutje je jezik Boga.

    Ali običajno gledam na drugo stran?
    Sočutje ni čustvo obžalovanja, ki ga doživimo, ko na primer vidimo na cesti poginiti žival. ‘Ubožček’, in nam je nekoliko žal. Sočutje pomeni biti vpleten v problem drugih in tam tvegati življenje. Gospod namreč gre ravno tja. Kot drugi primer je evangeljski dogodek pomnožitve kruha. Jezus pravi učencem, naj nahranijo množico, medtem ko jo oni hočejo odsloviti. Bili so previdni. A če upoštevamo Jezusov odgovor ‘Vi jim dajte jesti’, lahko verjamemo, da se je v srcu razjezil. Njegovo povabilo je, naj poskrbijo za ljudi, ne pa da razmišljajo, kako bi lahko šli v vasi in si kupili kruha. Gospodu so se zasmilili, kajti videl je tiste ljudi, ki so bili kakor ovce brez pastirja. Na eni strani imamo torej sočutje, Jezusovo gesto, na drugi pa egoistično držo učencev, ki iščejo rešitev, a brez popuščanja, ne želijo si umazati rok. In če je Božji jezik sočutje, je človeški jezik pogosto brezbrižnost. Poskrbeti samo do tukaj in ne misliti naprej. Brezbrižnost. Eden od našim fotografov z L’Osservatoreja Romana je naredil fotografijo, ki se imenuje Brezbrižnost. O tem sem že govoril. Neke zimske noči pred prestižno restavracijo gospa, ki živi na ulici, steguje roko drugi gospe, ki toplo oblečena pride iz restavracije, in ta gospa gleda na drugo stran. To je brezbrižnost. Pojdite si pogledat to fotografijo: to je brezbrižnost. Naša brezbrižnost. Koliko krat gledamo na drugo stran. In tako zapremo vrata sočutju. Lahko naredimo izpraševanje vesti: Ali jaz običajno gledam na drugo stran? Ali pa pustim Svetemu Duhu, da me povede po poti sočutja? Kar je krepost Boga.

    Sočutje vodi na pot pravičnosti
    Ob koncu bi izpostavil še Jezusove besede, namenjene materi: ‘Ne jokaj!’ Kar je ljubkovanje sočutja. Jezus se je dotaknil nosil in mladeniču rekel, naj vstane. Ta sede in začne govoriti. In Jezus ga da, ga vrne njegovi materi. Vrnil ga je – to je dejanje pravičnosti. Ta beseda se uporablja pri pravu: povrniti, vrniti. Sočutje nas vodi na pot dejanske pravičnosti. Vedno je treba vrniti tisto, do česar imajo drugi določeno pravico. To nas vedno rešuje pred egoizmom, brezbrižnostjo, zaprtostjo vase. Nadaljujmo današnjo evharistijo z besedami: ‘Jezusa je zajelo veliko sočutje.’ Da bi imel sočutje tudi do vsakega od nas. To potrebujemo.«

    (Papež Frančišek med sv. mašo v Domu sv. Marte, 17.9.2019).

    Psalm 135,14: Zakaj GOSPOD bo sodil svoje ljudstvo, nad svojimi služabniki bo imel sočutje.

  10. Hvala says:

    Bog te je izbral, da spoznaš njegovo voljo in da vidiš Pravičnega , da boš pred vsemi ljudmi pričeval zanj.

    (Apostolska dela

  11. Janez says:

    Papež Frančišek: Gospod nas bo prepoznal po življenju iz vere, ki se izraža v dejanjih

    Evangelij Ozka vrata Luka 13, 22-30 (Mt 7,13–14.21–23)
    22 Ko je učil na poti v Jeruzalem, je šel skozi mesta in vasi. 23 Tedaj mu je nekdo rekel: »Gospod, ali je malo teh, ki se bodo rešili?« On pa jim je dejal: 24 »Prizadevajte si, da vstopite skozi ozka vrata, kajti povem vam: Veliko jih bo želelo vstopiti, pa ne bodo mogli. 25 Ko bo hišni gospodar vstal in vrata zaprl, boste ostali zunaj. Začeli boste trkati na vrata in govoriti: ›Gospod, odpri nam!‹ Pa vam bo odvrnil: ›Ne vem, od kod ste.‹ 26 Tedaj mu boste začeli govoriti: ›Pred teboj smo jedli in pili in po naših ulicah si učil,‹ 27 toda rekel vam bo: ›Ne vem, od kod ste. Pojdite proč izpred mene vsi, ki delate krivico!‹ 28 Tam bo jok in škripanje z zobmi, ko boste videli Abrahama, Izaka in Jakoba in vse preroke v Božjem kraljestvu, sebe pa vržene ven. 29 Prišli bodo od vzhoda in zahoda, od severa in juga in bodo sedli za mizo v Božjem kraljestvu. 30 In glej, so zadnji, ki bodo prvi, in so prvi, ki bodo zadnji.«

    Lukov evangelij Ozka Vrata (prim. Lk 13,22-30) nam predstavlja Jezusa, ki gre skozi mesta in vasi ter tam uči, namenjen v Jeruzalem, kjer bo moral umreti na križu za zveličanje vseh nas. V ta okvir spada vprašanje nekoga, ki ga je namenil (Jezusu), rekoč: ‘Gospod, ali je malo teh, ki se bodo zveličali?’ (v. 23). O tem vprašanju so v tistem času veliko razpravljali, koliko se jih zveliča, koliko ne in so bili zato različni načini razlage Svetega pisma glede tega. Toda Jezus obrne vprašanje, ki cilja bolj na ‘kvantiteto’: ‘je malo teh’ in namesto tega prestavi odgovor na nivo odgovornosti, s povabilom za dobro uporabo sedanjega časa. Reče namreč: ‘Prizadevajte si, da vstopite skozi ozka vrata, kajti povem vam: Veliko jih bo želelo vstopiti, pa ne bodo mogli’ (v. 24).

    Pravi prehod je za vse, a je ozek
    S temi besedami da Jezus vedeti, da ni vprašanje števila, saj ni nekega dokončnega števila v raju. Ampak gre zato, da že sedaj gremo skozi pravi prehod, ki je za vse, a je ozek. To je ta problem. Jezus nas noče slepiti, rekoč: ‘Bodite mirni, lahko je, zelo lepa avtocesta je in na koncu so velika vrata…’. Ne, Jezus ne govori o tem, pove tako, kot je res, saj je prehod ozek. V kakšnem smislu? V smislu, da je za zveličanje potrebno ljubiti Boga in bližnjega, to pa ni nekaj udobnega! So ‘ozka vrata’, ker je zahtevno, ljubezen je vedno zahtevna, zahteva zavzetost, še več, prizadevanje, torej odločno in vztrajno voljo živeti po evangeliju. Sveti Pavel to imenuje ‘dober boj vere’ (1Tim 6,12). Potrebno je vsakodnevno prizadevanje, celodnevno prizadevanje ljubiti Boga in bližnjega.

    Gospod nas bo prepoznal po življenju iz vere, ki se izraža v dobrih delih
    Da bi bolje razložil, je Jezus povedal priliko. Je hišni gospodar, ki predstavlja Gospoda. Njegova hiša predstavlja večno življenje, zveličanje. In tukaj se ponovno pojavi podoba vrat. Jezus pravi: ‘Ko bo hišni gospodar vstal in vrata zaprl, boste ostali zunaj. Začeli boste trkati na vrata in govoriti: ›Gospod, odpri nam!‹ Pa vam bo odvrnil: ›Ne vem za vas, od kod ste‹’ (v. 25). Te osebe se bodo tedaj skušale predstaviti hišnemu gospodarju in hišnega gospodarja spomniti: ‘saj smo jedli s tabo in pili s tabo ter poslušali tvoje nasvete, nauk v javnosti (prim. v. 26). Bil sem, ko si predaval.’ Toda Gospod bo ponovil, da jih ne pozna in jih bo imenoval za ‘delavce krivičnosti’. Tukaj je torej težava! Gospod nas bo prepoznal, ne po naših nazivih. ‘Poglej Gospod, pripadal sem temu združenju, bil sem prijatelj tega in tega monsinjorja, tega in tega kardinala, tistega duhovnika…’ Ne, nazivi nič ne veljajo, nič ne veljajo! Gospod nas bo prepoznal samo po ponižnem življenju, po dobrem življenju, po življenju iz vere, ki se izraža v dobrih delih.

    Kristjani smo poklicani vzpostaviti občestvo z Jezusom
    Za nas kristjane to pomeni, da smo poklicani vzpostaviti pravo občestvo z Jezusom tako, da molimo, gremo v Cerkev, prejemamo zakramente ter se hranimo z njegovo Besedo. To nas ohranja v veri, hrani naše upanje, poživlja dejavno ljubezen. In tako z Božjo milostjo lahko in moramo ‘porabiti’ svoje življenje za dobro bratov ter sester in se boriti proti vsaki obliki zla ter krivičnosti.

    Devica Marija – Vrata nebeška
    Naj nam pri tem pomaga Devica Marija. Ona je šla skozi ozka vrata, ki je Jezus. Sprejela ga je z vsem srcem in hodila za njim vsak dan svojega življenja, tudi takrat, ko tega ni razumela, tudi takrat, ko je meč prebodel njeno dušo. Zato ji vzklikamo: ‘Vrata nebeška’. Marija, Vrata nebeška, vrata, ki popolnoma posnemajo Jezusa, torej vrata Božjega srca, ki so zahtevna, a odprta za vse.«

    (Papež Frančišek v nagovoru pred opoldansko molitvijo Angelovega češčenja, na Trgu sv. Petra, 25.8.2019).

  12. Miro says:

    PAPEŽEVA POSLANICA ZA 56. SVETOVNI DAN SREDSTEV DRUŽBENEGA OBVEŠČANJA: POSLUŠATI Z UŠESI SRCA

    V ponedeljek, 24. januarja, na god sv. Frančiška Saleškega, je izšla poslanica svetega očeta Frančiška za 56. svetovni dan sredstev družbenega obveščanja, ki ga bomo obhajali 29. maja 2022. Poslanica nosi naslov: Poslušati z ušesi srca.

    Poslanica svetega očeta Frančiška na:
    https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2022-01/papezeva-poslanica-za-56-svetovni-dan-sredstev-druzbenega-obves.html

  13. Miro says:

    TOREK, 25. JANUARJA: SPREOBRNJENJE APOSTOLA PAVLA

    Berilo iz apostolskih del (Apd 22,3-16)

    Iz svetega evangelija po Marku (Mr 16,15-18)

    Razlaga Božje besede (Ervin Mozetič)

    ‘Jaz sem namreč najmanjši izmed apostolov (…), ker sem preganjal Božjo Cerkev. Po Božji milosti pa sem to, kar sem, in njegova milost ni postala prazna’. To spreobrnjenje ni bilo v prvi vrsti moralna sprememba, ampak izkušnja Kristusove milosti, ki spreminja. Obenem je bilo klic k novemu poslanstvu: vsem oznanjati tistega Jezusa, katerega je do takrat preganjal. Pavel je v tistem trenutku razumel, da Kristus živi in je navzoč v svojih učencih ter da oni živijo v Njem. Klic, da postane apostol, ni bil utemeljen na Pavlovih človeških zaslugah, temveč na neskončni dobroti Boga, ki ga je izbral in mu zaupal to poslanstvo. Preobilno Božje usmiljenje je edini razlog, na katerem je utemeljeno Pavlovo poslanstvo, istočasno pa je tisto, kar mora apostol oznanjati vsem.

    Pavlova izkušnja je podobna tisti, ki so jo imele skupnosti, na katere je svoje prvo pismo naslovil apostol Peter. To so bile majhne in občutljive skupnosti, ki jih je ogrožalo preganjanje. A Peter jih naslavlja z nazivi ‘izvoljeni rod, kraljevsko duhovništvo, svet narod, ljudstvo, ki ga je Bog pridobil’ (1 Pt 2,9). Za tiste prve kristjane, tako kot za vse krščene, je vedeti, da smo bili izbrani, da bi bili del Božjega načrta zveličanja, razlog za tolažbo in nenehno čudenje. Ravno tu pridemo do skrivnosti usmiljenja in Božje izbire: Oče ljubi vse in želi zveličati vse, zato nekatere pokliče tako, da jih ‘pridobi’ s svojo milostjo, da bi preko njih njegova ljubezen lahko dosegla vse.

    Vsi, ki verjamemo v Kristusa, smo poklicani oznanjati čudovita Božja dela. Navkljub razlikam, ki nas še vedno ločujejo, z veseljem prepoznavamo, da je v izvoru krščanskega življenja vedno klic, katerega pobudnik je Bog sam. Na poti vidnega polnega občestva med kristjani ne napredujemo le, kadar se medsebojno približamo, ampak predvsem v kolikor se spreobrnemo h Gospodu: Spreobrniti se pa pomeni pustiti, da Gospod živi in deluje v nas. Iz tega razloga kristjani iz različnih Cerkva, kadar skupaj poslušamo Božjo besedo in jo poskušamo udejanjati, delamo resnično pomembne korake naproti edinosti. Poleg klica nam je skupno tudi isto poslanstvo, to je oznanjati čudovita Božja dela. Medtem ko hodimo naproti polnemu občestvu med nami, lahko med širjenjem evangelija razvijamo raznovrstne oblike sodelovanja. Ko hodimo in delamo skupaj, pa se zavemo, da smo v Gospodovem imenu že združeni.

    Zaključujemo molitveno osmino za edinost med kristjani, na praznik spreobrnjenja apostola Pavla. Gre za čas, posvečen molitvi za edinost vseh krščenih, v skladu s Kristusovo željo: ‘Da bi bili vsi eno’. Vsako leto določena ekumenska skupina pod vodstvom Papeškega sveta za pospeševanje edinosti med kristjani izbere temo in pripravi priročnike za molitveno osmino. Letos so priročnike pripravile Cerkve in cerkvene skupnosti v Malti ter v ospredje postavili gostoljubje in sprejemanje ob brodolomu apostola Pavla, ko ugotavlja: Domačini so nas sprejeli nadvse ljubeznivo.

    Iskreno in z bolečino moramo priznati, da naše skupnosti še vedno živijo v razdeljenosti, kar je v pohujšanje. Kristusovo ime vendar ustvarja občestvo in edinost, ne razdelitve! Prišel je, da bi med nami ustvaril občestvo in ne da bi nas razdelil. Krst in križ sta osrednja elementa, skupna Kristusovim učencem. Razdelitve namreč slabijo verodostojnost in učinkovitost našega prizadevanja za evangelizacijo in pomenijo nevarnost, da križu odvzamejo njegovo moč.

    Lepo je prepoznati milost, s katero nas Bog blagoslavlja ter v ostalih kristjanih najti nekaj, kar potrebujemo, kar bi lahko prejeli kot dar naših bratov in sester. Pomislimo na tisto, kar bi lahko različne Cerkve dale svojim bližnjim kristjanom, in poskušajmo razumeti to, kar vsi lahko prejmemo od drugih. To zahteva nekaj več. Zahteva veliko molitve, zahteva ponižnost, zahteva premislek in stalno spreobrnjenje. Nadaljujmo po tej poti in molimo za edinost med kristjani, da bo to pohujšanje izginilo in ga ne bo več med nami!

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    https://portal.pridi.com/2022/01/24/torek-25-januarja-spreobrnjenje-apostola-pavla/

    Božje usmiljenje, v spreobrnjenju grešnikov, zaupamo vate!

  14. Janez says:

    Dr. Daniel Brkič, evangelijski pastor
    Evangelij je obarvan z otroško vero
    Tisti čas so učenci stopili k Jezusu in dejali: »Kdo je torej največji v nebeškem kraljestvu?« Tedaj je poklical k sebi otroka, ga postavil mednje in rekel: »Resnično, povem vam: Če se ne spreobrnete in ne postanete kakor otroci, nikakor ne pridete v nebeško kraljestvo! Kdor se torej poniža kot ta otrok, bo največji v nebeškem kraljestvu, in kdor sprejme enega takega otroka v mojem imenu, mene sprejme. (Evangelij po Mateju 18,1-5)

    Grški filozof Platon je rekel, da je človeška narava kot votel in preluknjan vrč; polniš ga, a se takoj izprazni. Iščemo srečo, a je ne najdemo. Hrepenimo po smislu, a ostajamo nepotešeni in nezadovoljni. Ideali ostajajo nedosežni. Ironija je, da nas tisto, v kar upamo, na koncu razočara. Lagali so nam, da so se s prvo svetovno vojno končale vse vojne; žal, se to ni izpolnilo. Besede so bile močne, toda prazne. Ne preostane nam drugo, kot da prisluhnemo senzacionalnemu nauku Jezusu iz Nazareta. Jezus je poučil, da je za ustvaritev Božjega kraljestva potrebno imeti lastnosti otroka, kar pomeni, da moramo biti otroški, ne pa otročji. Jezus tega ni razložil strogo teološko ali filozofsko, ampak slikovito; tako kot je to počel vedno.

    To, da je vzel za učni primer otroka, je bila za tisti čas revolucionarna in škandalozna. Očitno ni našel boljšega načina, da bi razumeli, za kaj gre. Prvo stoletje otrokom ni bilo naklonjeno; in še dolgo potem ne. Star grški jezik razkriva tak odnos do njih. Izraz otrok (pais, paidon, nepios) skriva v sebi pomenljivost služabnika, hlapca, nebogljenega, nemočnega, nespametnega in celo bedastega človeka. Če je bil nekdo otrok v mišljenju, je veljalo za sramotno degradacijo. Takšno mišljenje je veljalo tudi v judovski kulturi. Zato ne preseneča, da so Jezusovi učenci starše, ki so k Jezusu prinašali otroke, da bi se jih dotaknil, grajali. Jezus pa jim je rekel: »Pustite otroke, naj prihajajo k meni, in ne branite jim, kajti takšnih je Božje kraljestvo.« Jezus je otroke objel, položil nanje roke in jih blagoslavljal.« (Mr 10,13-16)

    Bral sem zgodbo o pastorju, ki je bil zelo tog, strog in je vedno gledal mrko. Nekoč je pridigal na temo Jezusove solze. Povedal je, da je v evangeliju zapisano, da je Jezus tri krat jokal, in da se ni nikoli smejal. Takrat se je oglasila majhna deklica in zavpila: »O, ampak jaz vem, da se je Jezus tudi smejal!« Resnobni pastor je bil šokiran in užaljen. Srepo jo je pogledal, stopil dol z odra in jo vprašal: »Kako veš, da se je tudi smejal?« Prestrašena deklica je za hip obmolčala, nato pa je pogumno rekla: »Vem zato, ker v Svetem pismu piše, da so k Jezusu prihajali majhni otroci. Če bi bil Jezusov obraz tak kot je vaš, bi prestrašeni otroci od njega zbežali.« V cerkvi je zavladala grobna tišina.

    Predstavljate si, kako osupli in presenečeni so bili Jezusovi poslušalci, ko je Jezus vzel za primer nebeškega kraljestva ravno otroke; nadležne, nemirne, glasne, hrupne, jokajoče, moteče, nevešče in razposajene. Oni naj bi določali, kakšni moramo postati! Sami otroci so se čudili, da so bili kar naenkrat deležni takšne časti. Da je bil v tedanji družbi res tako zaničevalen donos do otrok, dokazuje dogodek, ko je duhovščina s pismouki vred postala nejevoljna, ker so otroci v templju začeli govoriti Jezusu: »Hozana Davidovemu sinu!« Od Jezusa so zahtevali, naj jih takoj utiša. Jezus pa jim je rekel, da si Bog pripravlja (jemlje) hvalo iz ust otročičev in dojenčkov (Mt 21,15-16). Zgrabil jih je divji bes, kajti za njih so bili otroci bedasti, nepoučeni in smešni nevedneži, ki zganjajo norčije. Toda jezus ni odnehal. Oklestil je njihovo ošabno superiornost, rekoč: »Slavim te, Oče, Gospod neba in zemlje, ker si to prikril modrim in razumnim, razodel pa otročičem. Da, Oče, kajti tako ti je bilo všeč.« (Mt 11,25-26) Napuh (hibris) je demonski greh človeštva. Jezus je svoj evangelij obarval z otroško vero. Otroci poosebljajo krščansko naravo.

    Starši, stari starši, učitelji, trenerji, pedagogi, psihologi, teologi, filozofi, znanstveniki, politiki, umetniki … se moramo učiti tudi od otrok. Jezus je postavil mednje za primer otroka, ne pa cesarja Avgusta, velikega duhovnika Kajfo, kralja Heroda, vojščaka Pilata, zgodovinarja Flavija, filozofa Seneka … V središču je bil prostodušni otrok, kar je cinične, predrzne, hudobne, brezobzirne in nesramne poslušalce vznemirilo in dražilo. Med njimi je stal otrok – nedolžen, čist, neizumetničen, naraven, neškodljiv, iskren, poln zaupanja, neposreden, brez predsodkov in sodb, vedoželjen, učljiv, brezskrben, zadovoljen, veder, pripravljen pozabiti zlo in hitro odpustiti … Otrok dovoli biti ljubljen in sprejet. Otroška duša je prozorno čista.

    Preučimo nekaj lastnosti otrok v njihovi izvorni, še nepokvarjeni naravi: Otroci nikoli ne počnejo nepomembnih reči. S svojo majhno roko premikajo rakete, planete, vojaške tanke, super junake … Borijo se proti zlu. V pesku gradijo gradove in gore. Ne čudi, da se je Jezus slikovito izrazil: »Če bi imeli vero kakor gorčično zrno, bi rekli tej gori: Prestavi se od tod tja, in bi se prestavila …« (Mt 17,20). Otrok ne odneha, ko želi kaj dobiti. Vztrajen je do konca. Jezus je učil: »Prosite in vam bo dano! Iščite in boste našli! Trkajte in se vam bo odprlo!« (Mt 7,7) Ko otrok vidi, da druge nekaj osrečuje, zabava in jih spravlja v smeh, isto stvar ponovi neštetokrat. Otrok ima tisoč razlogov za veselje. Sveto pismo nam svetuje: »Veselite se v Gospodu zmeraj; ponavljam vam, veselite se.« (Flp 4,4) Odrasli poznamo ceno, otroci pa vrednost. Če otrok vidi pri nekom eno samo sličico, ki jo potrebuje, da z njo izpolni prazen prostor v svojem zbirateljskem albumu, je zanjo pripravljen dati letalo. Ali ni Jezus učil: »Nebeško kraljestvo je podobno trgovcu, ki išče lepe bisere. Ko najde en dragocen biser, gre in proda vse, kar ima, in ga kupi.« (Mt 13,45)

    Otrok ne gleda na oblačila; ni mu važno, ali je novo in po zadnji modi; to bolj skrbi narcisoidne starše, kajne? Otrok hodi naokoli popackan in z ostanki zadnjega kosila. Jezus je Marto iz Betanije poučil: » … skrbi in vznemirja te veliko stvari, a le eno je potrebno …« (Lk 10,41-42) Otrok svojih prijateljev ne ocenjuje po tem, kaj imajo, ampak kaj oni so; ne ocenjuje po statusnih simboli; običajno to počnemo starši in jim to tudi privzgojimo. Otrok se igra z vsemi otroki, ne glede na znamko tenis copatov; otrok ne opazi, s kakšno znamko avta se je odpeljal prijateljev oče, niti kje so dopustovali … Če se otrok pohvali, to naredi zato, ker je to slišal od nas. Mi zdravimo svoje komplekse na tak način! »Zato vam pravim: Ali ni življenje več kot jed in telo več kot obleka?« (Mt 6,25). Otroci ne sprašujejo svojih prijateljev, od kod so prišli njihovi starši, kaj so po izobrazbi, kateri politični stranki ali veri pripadajo, kakšne narodnosti in barve kože so … To privzgojimo otrokom snobovski starši in ksenofobna, homofobna … družba. Otrok nima predsodkov in mu pedigre nič ne pomeni. Otrok ne smatra, da so njegov spol, narodnost, status, veroizpoved boljši kakor od drugih. »Ni ne Juda, ne Grka, ni ne sužnja ne svobodnjaka, ni ne moškega ne ženske: kajti vsi ste eden v Kristusu Jezusu.« (Gal 3,28)

    Otrok je spontan, iskren in neposreden, direkten. Ne pozna hinavščine in leporečja. Če imate velika ušesa, vam bo to povedal. Če smrdite po znoju, vam bo to povedal. Če ste debeli, vam bo to povedal. Če lažete, vam bo tudi to povedal. »Vaš govor naj bo »da«, »da«, »ne«, »ne«; kar je več kot to, je od hudega (ali hudiča).« (Mt 5,37) Otrok je poln pričakovanj. Če otrok nečesa ne ve, vas bo vprašal stokrat. Otrok je učljiv in zvedav. Ali ni Jezus izvolil za svoje učence tudi nas? Otroka osreči že najmanjša stvar. On ne sanjari in se ne hvali naokoli o elitnih smučiščih, prestižni jahti, dopustu na Havajih, umetniških eksponatih v sefih … Otrok v svoji zdravi domišljiji leti z raketo v vesolje ali s časovnim strojem med dinozavre in Vikinge, ni pa izumil atomske bombe … »Kjer je namreč tvoj zaklad, tam bo tudi tvoje srce.« (Mt 6,21). Otrok se prepira, a se jezi le kratek čas. Hitro se skrega in hitro pozabi. Ko se zjutraj zbudi, zamere ne kuha, in vse odpusti. Otrok ni maščevalnež, ki nikoli ne pozabi. »Jezite se, a nikar ne grešite; sonce naj ne zaide nad vašo jezo in ne dajajte prostora hudiču.« (Ef 4,26-27) »Prenašajte drug drugega in odpuščajte drug drugemu …, kakor je Gospod odpustil vam, tako tudi vi odpuščajte.« (Kol 3,13) »In odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom.« (Mt 6,12)

    Otrok zaupa mami in očetu in je brezskrben. Ne skrbi, kako bodo plačali kredit in nabavili kurilno olje za zimo in ni ustrahovan, kajti njegov oči zmore vse. Otroci živijo vsak trenutek posebej. »Ne skrbite za jutri, kajti jutrišnji dan bo skrbel sam zase. Dovolj je dnevu njegovo zlo.« (Mt 6,34) Otrok verjame v materino in očetovo ljubezen; potrebuje jo in jo tudi daje. »Poglejte, kakšno ljubezen nam je podaril Oče: Božji otroci se imenujemo in to tudi smo.« (1 Jn 3,1)
    Otrok se ne trudi najprej dojeti in razumeti, ampak preprosto posnema, zaupa in verjame. Odrsali vse testiramo, ampak po svojih merilih. Smo preračunljivi in radi pogojujemo. Otroci so stvarni, niso ponarejeni; se ne pretvarjajo, ne zamolčijo resnice, niso posestniški, grabežljivi, nezaupljivi; ne poznajo prave laži, ne promovirajo moči, oblasti in denarja. So izvirni; ko so žalostni, jokajo; ko so veseli, skakljajo; ko ljubijo, se objemajo; ko jih je strah, kličejo. Zato ne smemo zanemariti Jezusovih besed: »Če se ne spreobrnete in ne postanete kakor otroci, nikakor ne pridete v nebeško kraljestvo!« Manj ko je otroka v nas, manj je v nas Božjega.

    Hudo je, ko v odraslih umre otrok. Zato je Jezus učenjaku Nikodému povedal: »Resnično, resnično, povem ti: če se kdo ne rodi od zgoraj (db. znova), ne more videti Božjega kraljestva.« (Jn 3,3) Postati moram kot majhen otrok. Moram se znova roditi. Jezus je učenjaka poučil, da s tem ne misli, da bi se vrnil v telo svoje matere, ker to ni mogoče, ampak da se mora znova roditi v duhovnem smislu. Spreobrnjenje pomeni imeti lastnosti otroka. Potrebno je obrniti način mišljenja in življenja. Jezus ni rekel, naj postanemo otroci, ampak naj postanemo kakor otroci. Moramo se zgledovati po njih. Za Boga so otroci vredni in si zaslužijo spoštovanje. Jezus je rekel: »Glejte, da ne boste zaničevali katerega od teh malih! Povem vam namreč, da njihovi angeli (čuvaji) v nebesih vedno gledajo obličje mojega Očeta, ki je v nebesih.« (Mt 18,10). Nebeško kraljestvo ni nek virtualni prostor, kamor bomo prišli šele po smrti ali na koncu časov, ampak je stanje duha, je odnos z Bogom, ki se je začel že zdaj, tukaj med nami, zato nas Jezus vabi, naj postanemo kakor otroci.

    Dr. Danijel Brkič je profesor na protestantski fakulteti nv Zagrebu in evangelijski pastor v Cekvi Dobrega Pastirja v Novem mestu

  15. Miro says:

    TEH 5 ZNAMENJ KAŽE, ALI JE VAŠA ŽUPNIJA RES ŽIVA (Aleteia)

    1.V ŽUPNIJI JE JEZUS “TAKO DOSTOPEN, KOT JE LE MOGOČE”
    2. ŽUPNIJA Z VESELJEM SPREJME VSAKOGAR, KI SE JI PRIDRUŽI
    3. ŽUPNIJA JE PRISTAN MIRU ZA VERNIKE
    4. ŽUPNIJA JE KRAJ, KJER SI LJUDJE ŽELIJO BITI
    5. ŽUPNIJA SODELUJE TUDI Z ZUNANJIM SVETOM

    Več o teh znamenjih na:
    https://si.aleteia.org/2022/01/23/teh-5-znamenj-kaze-ali-je-vasa-zupnija-res-ziva/

    Božje usmiljenje, ki vedno in povsod spremljaš vse ljudi, zaupamo vate!

  16. Miro says:

    MARTINOV NAMIG ZA TOLAŽBO V TRENUTKIH, KO TE KDO OPRAVLJA ALI GRDO GOVORI O TEBI – KAKO “ZNUCANO” JE VAŠE SVETO PISMO? (Aleteia)

    Martin Golob: »Kolikokrat letno obrišete prah s Svetega pisma? 😉 Šalim se. Upam, da ga odpirate in ne le odpirate, ampak tudi prebirate tako pogosto, da prahu na njem sploh ni. Moje je že malce “znucano”. Precej ga berem in številni deli me navdihujejo. Kateri pa najbolj? Oglejte si v vlogu.

    Eden mojih ljubših odlomkov prihaja iz Markovega evangelija. Pravi, da ne omadežuje človeka tisto, kar prihaja od zunaj, ampak kar prihaja od znotraj. Umazala me bodo moja grešna dejanja, ne pa grešna dejanja moje okolice. To je zelo tolažilno, ko te nekdo opravlja in grdo govori.«

    https://si.aleteia.org/2022/01/14/martinov-namig-za-tolazbo-v-trenutkih-kot-te-kdo-opravlja-ali-grdo-govori-o-tebi/

  17. Miro says:

    SPREOBRNITEV APOSTOLA PAVLA

    Apostol Pavel piše o sebi, da je “po Božji volji poklican apostol Jezusa Kristusa” (1 Kor 1,1), “nič manjši” od tistih apostolov, ki so hodili z Jezusom. Sklicuje se na srečanje z Gospodom pred Damaskom, ki je bilo tako silovito, da Savel, zakleti preganjalec kristjanov postal Pavel, najzvestejši Jezusov učenec in oznanjevalec. Ta spreobrnitev je v Apostolskih delih, zgodovini prve Cerkve, opisana dvakrat: prvo je po pripovedovanju prič zapisal evangelist Luka, drugo pa je podal Pavel sam, ko se je zagovarjal pred judovskim ljudstvom. Povedal je, da je tiste, ki so govorili o Kristusu, “smrtno preganjal”. Kristjane je šel lovit celo v Damask. Ko so se bližali Damasku, »me je nenadoma obsijala velika svetloba z neba; padel sem na tla in zaslišal glas: “Savel, Savel, kaj me preganjaš?” Odgovoril sem: “Kdo si, Gospod?” In rekel mi je: “Jaz sem Jezusa Nazarečan, ki ga ti preganjaš.” (…) In rekel sem: “Kaj naj storim Gospod?” Gospod pa mi je rekel: “Vstani in pojdi v Damask in tam se ti bo vse povedalo, kaj ti je treba storiti”« (Apd 22,1-16). Od tedaj je bil Jezus za Pavla edini Gospod.

    Povzeto po Ognjišču

  18. Miro says:

    MISEL SVETNIKA: »BOG NAS JE IZBRAL ZA POMOČNIKE SVOJE
    NESKONČNE LJUBEZNI. HOČE, NAJ SE TA LJUBEZEN RAZŠIRI PO
    VSEM SVETU IN VSE ZAOBJAME. KO BI TO SILOVITO DOGAJANJE
    VSE GLOBLJE DOJEMALI!« (sv. Vincencij Pavelski)

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!
    Sv. Vincencij Pavelski, prosi za nas!

  19. Miro says:

    FARIZEJI PRAVIJO: »BÉLCEBUB GA JE OBSEDEL IN S POGLAVARJEM DEMONOV IZGANJA DEMONE.«

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO MARKU (Mr 3,22-30)

    Pismouki, ki so prišli iz Jeruzalema, so govorili: »Bélcebub ga je obsedel in s poglavarjem demonov izganja demone.« Tedaj jih je poklical k sebi in jim v prispodobah govoril: »Kako more satan izganjati satana? Če je kraljestvo samo proti sebi razdeljeno, takšno kraljestvo ne more obstati. Če je hiša sama proti sebi razdeljena, takšna hiša ne more obstati. Če se torej satan vzdigne sam proti sebi in se razdeli, ne more obstati, ampak je konec z njim. Nihče ne more vdreti v hišo močnega in mu izropati premoženja, če močnega prej ne zveže; šele tedaj bo izropal njegovo hišo. Resnično, povem vam: Človeškim sinovom bo vse odpuščeno, grehi in kletve, kolikor jih bodo izrekli. Kdor pa preklinja Svetega Duha, vekomaj ne bo dosegel odpuščanja, ampak ga bo greh večno bremenil.« To je povedal, ker so govorili: »Nečisti duh ga je obsedel.«

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Mr+3%2C22-30&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    Božje usmiljenje, ki nas rešuješ bede greha, zaupamo vate!

  20. Miro says:

    MISEL DUHOVNEGA PISATELJA TOMAŽA KEMČANA: »SLAVA DOBREGA ČLOVEKA
    JE PRIČEVANJE MIRNE VESTI. IMEJ DOBRO VEST, PA BOŠ ZMERAJ VESEL. DOBRA
    VEST LAHKO ZELO VELIKO PRENESE IN JE TUDI V NESREČI VESELA. SLABA VEST
    JE VEDNO PLAŠNA IN NEMIRNA. SLADKO BOŠ POČIVAL, AKO TI SRCE NE BO NIČ
    OČITALO.« (Hoja za Kristusom)

    Božje usmiljenje, ki nas rešuješ bede greha, zaupamo vate!

  21. Janez says:

    Zgodba o spreobrnitvi naravnanosti mlade neveste do Indijancev v kalifornijski puščavi

    Mlada nevesta je med vojno sledila soprogu v vojaško taborišče na rob kalifornijske puščave. Na vsak način je hotela biti z njim, čeprav ji je mož odsvetoval, saj so bile življenjske razmere milo rečeno primitivne. Edino razpoložljivo bivališče je bila napol podrta koliba blizu indijanske vasi. Podnevi je bilo neznosno vroče, 46 ̊ C v senci, poleg tega je še bril veter, ki je nosil pesek in prah. Dnevi so bili dolgi in pusti. Njeni edini sosedje so bili Indijanci, ki pa niso govorili angleško. Ko je njen mož prejel ukaz za dvotedenske manevre v puščavi, so jo osamljenost in neznosne življenjske razmere zlomile. Pisala je mami in priznala, da ne zdrži več in da se bo vrnila domov. Že kmalu je prejela materin odgovor, ki je vključeval tudi naslednji vrstici: Dva moža sta gledala iz ječe, eden videl (gledal) je blato, drugi zvezde blesteče. Ko je znova in znova prebirala ti dve vrstici, se je začela sramovati. Dejansko si ni želela zapustiti moža. Prav – se je odločila – pa bom poiskala zvezde. Odločila se je, da se bo spoprijateljila z Indijanci in jih prosila, naj jo naučijo tkati in lončariti. Spoznala je njih, njihov jezik, njihovo kulturo in zgodovino. Ko je začela proučevati puščavo, je odkrila njene čudovite zaklade in bogastva. Sčasoma je postala taka izvedenka in strokovnjakinja za puščavo in življenju Indijancev, da je o tem napisala knjigo. Kdo pa smo mi, da bi postrani in zviška gledali na Indijance ali ljudi, ki so različni od nas? Vsi smo Božji Otroci enega Boga Stvarnika, ki ljubi enako vse Ljudi brez razlik in izjem.

    Kaj se je pri tem spremenilo? Niti puščava niti Indijanci, temveč mlada nevesta sama in njena naravnanost ter odnos do Indijancev v puščavi. S spremembo svoje prvotne negativne naravnanosti je nesrečne okoliščine spreobrnila in spremenila v čudovito izkušnjo sama.

    Nauk: Ne moremo se vrniti v preteklost in začeti znova, vendar pa lahko začnemo sedaj in pridemo do čisto novega konca, kjer smo pravzaprav s spreobrnitvijo nas samih del rešitve in ne del problema. Tudi mi lahko z Božjo Pomočjo in svojo spreobrnitvijo spremenimo svojo naravnanost in odnos tako, da manj grešimo in s tem manj žalimo Boga in z Molitvijo k Bogu ter branjem Božje Besede v Bibliji in Evangeliju prosimo Boga za Odpuščanje, Vodstvo in Poduk, kaj naj delamo in naredimo. Da bomo sledili Božjemu Nauku in spolnjevali Božjo Voljo ter bili dobri Ljudje in Dobri Kristrjani Bogu v Čast in Slavo Vekomaj. Amen. Janez

  22. Janez says:

    Kaj je dejal Gandhi o nenasilju?

    Največja moč, s katero razpolaga človeštvo, je nenasilje. Je močnejše od najmočnejšega rušilnega orožja, ki ga je ustvaril človeški um. Nenasilje je pravo orožje najmočnejših in najpogumnejših.
    Moč namreč ni pogojena s fizičnimi zmogljivostmi. Moč prihaja iz neomajne volje.
    Zares šibki so tisti, ki ne morajo odpustiti, odpuščanje je namreč vrlina močnejših.
    Jeza in intoleranca pa sta sovražnika pravega razumevanja.
    Nenasilje pomeni, da ne prizadeneš nobenega bitja ne z mislijo, besedo in ne z dejanjem…
    Resnično nenasilje je torej ljubezen za vse ter popolna svoboda od zlo mišljenja, jeze in sovraštva.
    Ter ne pozabi: nihče te ne mora prizadeti brez tvojega dovoljenja!
    Vsak dan naj te spremlja misel, da živi tako, kot da je jutri tvoj zadnji dan!
    Če te je česarkoli strah, pa je to znak, da tam (še) ni vere.

    Nikoli ne smeš izgubiti Vere in Upanja v Boga in v človeštvo. Človeštvo je kot ocean; če je nekaj kapljic umazanih, ocean še ne postane umazan. Ti sam lahko narediš veliko za spremembe. Že z vsakim iskrenim prijateljstvom utrdimo temelje, na katerih počiva mir celotnega sveta. Sicer pa, če želiš videti spremembo v svetu, moraš biti ta sprememba TI.

    Naj bodo zato tvoje misli pozitivne, saj se bodo spremenile v besede. Naj bodo tvoje besede pozitivne, saj se bodo spremenile v dejanja. Naj bodo tvoja dejanja pozitivna, saj bodo odražala tvoje vrednote. Naj bodo tvoje vrednote pozitivne, saj bodo postale tvoja usoda. Sreča je, ko je to, kar misliš, govoriš in delaš, v harmoniji.

    Prav tako ne pozabi, da o veličini naroda in o njegovi moralni razvitosti lahko sodimo po tem, kakšen je njegov odnos do živali in do naravnega okolja. Zemlje nimamo v lasti smo jo dobili le na posodo za odgovorno koriščenje dobrin in upravljanje z naravnimi bogastvi. Prava demokracije je, ko imajo najšibkejši enake možnosti kot najmočnejši. In resnična demokracija je lahko le rezultat nenasilja je razumevanje in strpnost ter sočutje med ljudmi, ki kljub razlikam izhajamo iz enega Vira Življenja.

  23. Miro says:

    »ČE JE HIŠA SAMA PROTI SEBI RAZDELJENA,
    TAKŠNA HIŠA NE MORE OBSTATI«

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Mr+3%2C25&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    Grozovitost vojne zaradi v sebi razklanega kraljestva, naroda, rodu ali osebe nam potrjuje, da je Jezusovo svarilo tehtno. Nasprotja reševati s kompromisi do poenačenja tudi ni rešitev: različnost mora biti vedno dovolj jasna, da se lahko odločamo. Postava sveta in postava vesti se razhajata, človek pa med njima vedno znova izbira, se odloča …

    Jezus, Ti nam daješ čutiti nasprotja izbir Tvojega in našega boja, da bi mogli prepoznati in IZBRATI ŽIVLJENJE.

    Duhovna oaza, franciskani.si

  24. Janez says:

    Življenje je kakor vožnja s kolesom.
    Ne padeš, če ne nehaš goniti.
    Claude Pepper – ameriški kongresnik

    Sprva sem Boga doživljal kot opazovalca, kot sodnika, ki neprestano sledi stvarem, ki sem jih storil narobe. Na ta način naj bi ob moji smrti Bog vedel ali zaslužim nebesa ali pekel. Vedno je bil navzoč, kot nekakšen Predsednik; prepoznal sem Njegovo sliko, kadar sem jo videl, toda v resnici Ga sploh nisem poznal.
    Toda sčasoma, ko sem Boga bolje spoznal, se mi je življenje zazdelo bolj podobno vožnji s kolesom, s takim za dve osebi, in opazil sem, da Bog sedi na zadnjem sedežu in mi pomaga poganjati.
    Ne vem točno kdaj mi je predlagal naj zamenjava mesti, toda od takrat življenje ni bilo več enako…življenje z Bogom naredi življenje veliko razburljivejše.
    Dokler sem sam držal krmilo v rokah, sem vedel za pot. Bilo je precej dolgočasno, toda predvidljivo. Vedno sva vozila po najkrajši razdalji med dvema točkama.
    Ko pa je On prevzel vodstvo, naju je vodil po čudovitih bližnjicah, čez gore, po skalovitih poteh in to z vratolomno hitrostjo; vse kar sem lahko storil je bilo, da sem se trdno držal. Čeprav je izgledalo kot norost, je neprestano govoril: “Goni, goni!”
    Postal sem zaskrbljen. Vprašal sem ga: “Kam me vodiš?”. Samo nasmehnil se je, ni odgovoril in odkril sem, da mu začenjam zaupati. Kmalu sem pozabil na svoje dolgočasno življenje in vstopil sem v pustolovščino. Kadar sem mu potožil: “Bojim se.”, se je naslonil nazaj in se dotaknil moje roke.
    Odvedel me je do ljudi, ki so imeli darove, ki sem jih potreboval; darove ozdravljanja, sprejemanja in veselja. Podarili so mi jih, da sem jih lahko vzel na svoje potovanje. Najino potovanje, Gospodovo in moje.
    Spet sva se ustavila. Rekel je: “Oddaj te darove, dodatna prtljaga so, preveč tehtajo.” Storil sem tako, podaril sem jih ljudem, ki sva jih srečala, in odkril sem, da v razdajanju prejemam pa še najino breme je bilo lahko.
    Sprva mu nisem zaupal pri vodenju mojega življenja. Mislil sem, da ga bo zavozil. Toda poznal je skrivnosti kolesarjenja, vedel je kako zvoziti ostre ovinke, kako skočiti na čistine med skalami, “leteti” po zastrašujočih delih poti.
    Tako se učim molčati in poganjati pedala po povsem tujih krajih in s svojim čudovito zvestim spremljevalcem, svojim Bogom, začenjam celo uživati v razgledu in hladni sapi, ki mi brije v obraz.
    In kadar sem prepričan, da ne morem več, se samo nasmehne in pravi: “Goni naprej…”

    Neznani avtor. Vir: fejstbog.

  25. Miro says:

    ZAKAJ NE SMEMO OBUPATI, KO TRPIMO – TRPLJENJE NAS ZBLIŽUJE Z BOGOM IN RAVNO TAKRAT MORAMO ZAUPATI V SVOJEGA OČETA (Aleteia)

    Že precej časa smo ujeti v pandemiji in občutek negotovosti glede prihodnosti se samo še povečuje.

    Prejel sem kar nekaj sporočil od ljudi, ki sprašujejo, ali je Bog vse to poslal nad nas, kje je Bog in podobno. Otroci, ko trpimo, ne smemo obupati.

    Bog je neskončno usmiljen in nam je vedno pripravljen prisluhniti. Zato bodimo prepričani, da mu ni vseeno, ko vidi trenutno življenjsko situacijo, še manj pa, ko vidi vse trpljenje, ki ga neprestano povzroča ta pandemija.

    Bog nas ne preizkuša, temveč kot vneti Oče te izzive uporablja za posredovanje dragocenih lekcij, ker nas ima rad. Kot piše v pismu Hebrejcem:

    »Kogar namreč Gospod ljubi, tega vzgaja, in tepe vsakega sina, ki ga sprejema. Ko vas vzgaja, zdržite, saj Bog ravna z vami kakor s sinovi. Kje je namreč sin, ki ga oče ne bi strogo vzgajal? Če vi ne bi bili deležni vzgoje – in te so deležni vsi – bi bili nezakonski otroci, ne pa pravi sinovi” (Heb 12,6-8).

    Več o tem na https://si.aleteia.org/2021/04/28/zakaj-ne-smemo-obupati-ko-trpimo/

    Božje usmiljenje, ki se na nas izlivaš iz Kristusovih ran, zaupamo vate!

  26. Miro says:

    MISEL SVETNIKA: »KDOR MOLI S SRCEM, NE MISLI NA BESEDE KI JIH IZGOVARJA,
    AMPAK NA BOGA, S KATERIM SE POGOVARJA.« (sv. Frančišek Saleški)

    SLAVA TEBI, JEZUS, TI SI ODREŠENIK SVETA. HVALA, KER NAS NENEHNO UČIŠ MOLITI
    V DUHU IN RESNICI.

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
    Sv. Frančišek Saleški, prosi za nas!

  27. Janez says:

    ALI NAJ BI BILI KRISTJANI STRPNI DO ATEISTOV IN VERSKIH PREPRIČANJ DRUGIH LJUDI?
    V našem času »strpnosti« se moralni relativizem slavi kot najvišja vrednota. Vse filozofije, ideje in verski sistemi imajo enako vrednost, pravi relativist, in so vredni enakega spoštovanja. Tisti, ki so bolj naklonjeni enemu verskemu sistemu v primerjavi z drugimi ali – še huje – ki trdijo, da poznajo absolutno resnico, veljajo za ozkosrčne, nerazsvetljene ali celo fanatične. Seveda različna verstva zagovarjajo medsebojno izključujoče trditve in relativist ne more logično uskladiti popolnih nasprotij. Na primer, Sveto pismo trdi: »Kakor je ljudem določeno enkrat umreti, potem pa pride sodba« (Pismo Hebrejcem 9,27), medtem ko nekatera vzhodna verstva učijo o reinkarnaciji. Torej, ali umremo enkrat ali velikokrat? Obe učenji ne moreta biti resnični. Relativist v bistvu ponovno definira resnico, da bi ustvaril paradoksalen svet, kjer lahko soobstajajo mnogovrstne, nasprotujoče si »resnice«. Jezus je rekel: »Jaz sem pot, resnica in življenje. Nihče ne pride k Očetu drugače kot po meni« (Evangelij po Janezu 14,6). Kristjan je sprejel Resnico, in sicer ne samo kot koncept, ampak kot osebo Jezusa Kristusa. To priznavanje Resnice oddalji kristjana od današnje tako imenovane »odprtosti«, ker sledi Jezusu Učeniku in Odrešeniku. Kristjan javno priznava, da je Jezus Umrl na križu na Golgoti in vstal od mrtvih (Pismo Rimljanom 10,9–10). Če resnično verjame v vstajenje, kako je lahko »odprt« za nevernikovo trditev, da Jezus ni nikoli vstal od mrtvih? Če bi kristjan zanikal jasno učenje Božje besede, bi s tem izdal Boga in ne bi sledil Nauku Jezusa Kristusa. Bodimo pozorni na to, da smo v naših primerih do zdaj navedli temelje krščanske vere. O nekaterih stvareh (na primer o Jezusovem telesnem vstajenju) se ne da razpravljati, ker so temelj krščanske Vere in naše Odrešitve. Druge stvari so morda odprte za razpravo, na primer: kdo je napisal Pismo Hebrejcem ali kakšna je bila narava Pavlovega »trna v mesu«. Izogibati pa bi se morali vključevanju v razprave o stvareh, ki so drugotnega pomena (Drugo pismo Timoteju 2,23; Pismo Titu 3,9).

    Tudi ko kristjan razpravlja oz. se pogovarja o pomembnih naukih, bi moral obvladovati samega sebe in izkazovati spoštovanje drugim, ki imajo svoja verska prepričanja in se po njih ravnajo in tiho ter pravično živijo. Nekaj je, če se ne strinjaš z nekim mnenjem; nekaj drugega pa je, če omalovažuješ človeka. Kdo pa sem jaz, da bom sodil, ker sodil bo Bog, ne mi grešni ljudje! Prav je, da smo sočutni, razumevajoči in strpni do drugih ljudi in jih spoštujemo, kljub razlikam! Trdno pa se moramo oklepati naše krščanske Verske Resnice, kot jo Uči Jezus Kristus, obenem pa izkazovati strpnost in usmiljenje tistim, ki dvomijo vanjo. Kot Jezus moramo biti polni milosti in resnice (Evangelij po Janezu 1,14). Izkazujmo našo Vero v Jezusa Kristusa s svojim Pravičnim, Bogaboječim in Usmiljenim Življenjem z gorečo Vero v Boga, z Molitvijo, Dobroto in služenjem Ubogim v Ljubezni do Boga. Peter je našel dobro ravnotežje med pravim odgovorom in ponižnostjo: »Vselej bodite vsakomur pripravljeni odgovoriti, če vas vpraša za razlog upanja, ki je v vas. Vendar pa odgovarjajte s krotkostjo in strahospoštovanjem« (Prvo Petrovo pismo 3,15–16). Bog je na križu umrl za vse ljudi! Brez razlik! Marsikaj kar je prav v človeških očeh pa ni prav v Božjih Očeh, kar je za nas Skrivnost! Za marsikaj, kar je nam s človeško pametjo nerazumljivo, lahko obstaja kakšen Smrivniosten razlog za različen verski nagovor ljudi, ki ga pozna le Bog, ki je Usmiljen, Vsemogočen in Vseveden. Bog ljubi vse ljudi, ker drugače ne more. Bodimo podobni Jezusu tudi mi! Izkazujmo krščansko Vero v Boga z našim življenjem, Vero in Molitvijo! Ne sodimo in ne kritizirajmo nikogar, ker skrivnostna so Gospodova Pota!

    Častimo in Slavimo ter Ljubimo Boga in se mu nenehno za vse ponižno zahvaljujmo!

    Gotquestions, lastni doprinos premislekov et altro

    Addendum
    Tudi ateisti so lahko dobri ljudje, če dobro delajo, je poudaril papež Frančišek, ki je še enkrat pozval vse verujoče in neverujoče ljudi, naj stopijo skupaj. Poglavar Rimskokatoliške cerkve ponavadi vernike nagovori v pridigi po jutranji maši v svoji rezidenci, kjer ponavadi nastopi brez vnaprej pripravljenega govora. V tej pridigi pa je poudaril, da je Jezus odrešil tudi ateiste.”Tudi njih, vsakogar,” je poudaril po poročanju vatikanskega radija. “Vsi moramo delati dobro.” “Samo delajte dobro in prepričan sem, da bomo našli skupno točko,” je bil jasen papež Frančišek. V svojem odnosu do ateistov se novi papež močno razlikuje od svojega predhodnika, papeža Benedikta XVI., ki je zaradi svojih stališč do drugače verujočih izzval številne kritike. Papež Frančišek zbuja pozornost znotraj Cerkve in zunaj nje. Razprava analizira značilnosti njegove osebnosti, prav tako pa tudi poudarke, ki jih daje papeški službi in pastoralni dejavnosti. V komunikaciji z ljudmi daje prednost človeku, njegovim potrebam in pričakovanjem. Številna znamenja kažejo, da je (bil) in da ostaja vedno blizu današnjemu človeku, zlasti ubogemu, bolnemu, osamljenemu, revnemu in zapostavljenemu. Cerkev je poklicana prepričljivo oznanjati človeštvu »veselje evangelija« in »radost ljubezni«, kakor pričujeta njegovi apostolski spodbudi. Prizadevati si mora za pastoralno spreobrnjenje in iskati novih načinov za služenje človeku. Sprejela je misijonsko poslanstvo: oznanjati evangeljsko veselje, ki ga prinaša Božja beseda, z uboštvom duha služiti ubogim, v dialogu sprejemati današnjega človeka in ga spremljati na poti k Bogu, prenavljati pastoralne strukture in iskati nove poti k človeku. Ljubimo Boga in ljudi in delajmo Dobro! Bog bo sodil ne mi grešni ljudje, ki bodimio Dobri, Usmiljeni in Ponižni ter izžarevajmo Jezusa, kamor gremo ali kjer smo z Gorečo Vero in Molitvijo! Tudi izkazovanje Usmiljenja in Dobrote ubogim je Molitev!

    Papež Frančišek ; povzetek po Rafko Valenčič, Bogoslovni Vestnik 11/2016

    Če sprejmemo Božjo Besedo, če vstopimo vanjo; če ji prisluhnemo in če jo ohranimo; če smo tako srečni, da si prisvojimo to, kar govori, in če s tem postanemo njeno bivališče:
    – vzajemno bivališče, kjer ostajamo z njo in ona ostaja z nami;
    – tedaj utihne glas zemeljskih dobrin, nam ne bije več na uho, ne privlači nas več v zlaganost tistega, česar ni;
    – tedaj spoznavamo to, kar je ; darujemo se temu, kar je;
    – postajamo to, kar je; enotni smo z Bitjo in okušamo njeno neodvisnost od vsega, kar je ustvarila.

    Osvobojeni smo za svobodo Božjih otrok (prim. Gal 4, 4-7; 5, 1.13). S svobodno voljo in vsem srcem sprejemamo Božjo Besedo in po njej živimo, molimo in delamo dobro in služimo drugim! Hvala sladki in ljubeči Jezus. Taka je svoboda, ki jo Jezus prinaša ljudem. Svoboda Božje Ljubezni, Dobrote in Usmiljenja. Zdaj jo Gospod vsem nam oznanja z besedami; dokončno jo je za vse grešne ljudi in svet razodel v dejanju darovanja in smrti – na križu ter Vstajenju za naše Odrešenje. Bog nam je vsem ljudem vse Milostno zastonj daroval in naredil tako, da bi nam odpustil grehe, da bi imeli po Božji Milosti Življenje, če bomo Verovali v Jezusa Kristusa in pravično živeli!

    (Guilleard kartuzijan Ecrits spirituels Cartusien, odlomek)

  28. Janez says:

    CHIARA LUBICH: POSKUSIMO LJUBITI
    »Poskusimo ljubiti.
    En dan, ki smo ga preživeli tako, je vreden celo življenje. /…/
    Bog bo z nami, ker je s tistimi, ki ljubijo. /…/
    Včasih bomo morali popustiti, bomo v skušnjavi, da izgubimo pogum, a ne odnehajmo. /…/
    Nikakor! Pogum! Bog nam daje milost. Vedno začnimo znova.
    Če bomo vztrajali, bomo videli, kako se svet okoli nas počasi spreminja.
    Razumeli bomo, da Evangelij prinaša najbolj privlačno življenje, prižiga luč v svetu,
    daje okus našemu bivanju, ima v sebi kal rešitve za vse probleme.
    In ne bomo imeli miru, dokler naše izredne izkušnje ne bomo razodeli drugim: prijateljem,
    ki nas lahko razumejo, sorodnikom, vsem, za katere bomo čutili,
    da naj jim to povemo. In znova se bo rodilo upanje.« Amen.

    Chiara Lubich * 22. januarja leta 1920, Trento, † 14. marec 2008, Rim

    “Pesem Božje ljubezni, Bogu, ki je Ljubezen”
    Sredi vojne vihre je mlada učiteljica Silvia Lubich s prijateljicami v zaklonišču prebirala evangelij. “Spominjamo se, da je bila ena prvih strani iz evangelija, ki smo jo brale, Jezusova oporoka,” je zapisala. “Počasi smo prehajale od besede do besede in se je vsaka razsvetlila. In bilo je – sedaj to razumemo – kakor bi kdo govoril: ‘Glej, v šoli se moraš naučiti veliko stvari, toda povzetek je tole, tole in tole: Posveti jih v resnici… da bi bili vsi eno… imeli boste polnost veselja… boste eno, kakor sem jaz eno z Očetom… itd.’ Zdelo se nam je, da oporoka povzema ves evangelij.” Ob tako poglobljenem branju evangelija se je v njih utrjevalo prepričanje: “Če bi se zgodilo nemogoče in bi bili uničeni vsi evangeliji (knjige) na zemlji, bi rade živele tako, da bi lahko ljudje v nekem smislu ponovno napisali evangelij, ko bi gledali naše življenje.” Kardinal Tarcisio Bertone je v nagovoru pri pogrebu dejal: “Življenje – to res lahko rečemo – Chiare Lubich je dejansko pesem Božji ljubezni, Bogu, ki je Ljubezen.” “Ko se je v Trentu začela (Božja) pustolovščina, nisem imela nobenega programa, nisem slutila ničesar. Zamisel o gibanju je bila v Bogu, načrt v nebesih.” Trento na severu Italije je njeno rojstno mesto. Rodila se je 22. januarja 1920 kot druga od štirih otrok. Pri krstu je dobila ime Silvia. Ko je pri osemnajstih letih z odliko končala srednjo šolo, je želela iti študirat na katoliško univerzo v Milanu, a ni bilo denarja. Zaposlila se je kot učiteljica. Njeno življenje je preoblikovalo romanje v Loreto leta 1939. Istega leta je vstopila v tretji red sv. Frančiška in si privzela ime Chiara (Klara), s katerim bo zaslovela po vsem svetu. Prelomen datum njenega življenja je bil 7. december 1943, ko je odgovorila na Božji klic: “Daruj se vsa meni!” Po njenih stopinjah je šlo nekaj prijateljic. Med bombnimi napadi na Trento so v zaklonišču ob sije sveč prebirale evangelij in jih je, kot smo že zvedeli, prevzela Jezusova oporoka. Nekoč jih je neki duhovnik vprašal: “Ali veste, kdaj je Jezus najbolj trpel?” Odgovorile so, da takrat, ko je Oljski gori krvavi pot potil, on pa je dejal: “Ne, Jezus je najbolj trpel takrat, ko je na križu zaklical: ‘Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil?'” Chiara je prijateljicam rekla: Če je bila Jezusova največja bolečina tedaj, ko se je čutil zapuščenega od svojega Očeta, mu bomo sledile takemu: zapuščenemu Jezusu.” To bo ena od stalnic duhovnosti porajajočega se gibanja fokolarov. Njihovo sobivanje ob Jezusu je posnetek nazareške hišice, imenuje pa se “fokolar” (ognjišče), kraj, kjer ogenj ljubezni greje srca in razsvetljuje razum. Ta ljubezen ustvarja in ohranja edinost. Druga stanlnica Gibanja fokolarov je “beseda življenja”. Chiara razlaga: “Izbrale smo stavek iz evangelija, ga meditirale, napravile smo razlago (to nam je moral potrditi nekdo, ki je predstavljal Cerkev), nato smo ga živele.”

    Na škofijski ravni je gibanje že leta 1947 potrdil nadškof v Trentu, ki je dejal: “Tu je Božji prst.” Leta 1962 je papež Janez XXIII. gibanje priznal pod imenom Marijino delo. Pred drugim vatikanskim koncilom, med njim in po njem je Chiara Lubich navezovala ekumenske stike s predstavniki drugih krščanskih Cerkve; leta 1967 se je v Carigradu srečala s pravoslavnim ekumenskim patriarhom Atenagorom I. Leta 1977 je v Londonu prejela nagrado Templeton “za napredek vere”. Ta dogodek je nekako začetek dialoga z drugimi verstvi. Marijino delo ali Gibanje fokolarov se je širilo po vsem, prodrlo je tudi na Vzhod skozi “železno zaveso”. Leta 1990 je Papeški svet za laike odobril statute Marijinega dela ali Gibanja fokolarov. Chiara Lubich je veliko potovala po vsem svetu kot glasnica evangeljskega miru, dialoga in sodelovanja. Na prvem mednarodnem srečanju cerkvenih gibanj in novih skupnosti na Trgu sv. Petra v Rimu na binkošti leta 1998 se je pred papežem Janezom Pavlom II. obvezala, da si bo prizadevala za občestvo med gibanji. Aprila 1999 je na povabilo Slovenske škofovske konference obiskala Ljubljano: nagovorila je poslance v slovenskem parlamentu in množico vernikov v cerkvi sv. Jožefa, kjer ji je nadškof Franc Rode izročil Odličje sv. Cirila in Metoda. Vesoljni svet je “obšla” tudi s svojimi spisi – v slovenskem prevodu imamo kar 40 njenih knjig. Po daljši bolezni je odšla v naročje Večne Ljubezni 14. marca 2008.

    Povzeto po: ČUK, Silvester. Chiara Lubich. (Pričevanje). Ognjišče, 2008.

  29. Hvala says:

    ŽIVETI SVETO POMENI UPOŠTEVATI ENO SAMO PREPROSTO PRAVILO

    SVETOST JE V MAJHNIH OPRAVILIH

    Jezuitski duhovnik Jean Pierre de Caussade je v svojem duhovnem delu z naslovom L’Abandon à la providence divine (Vdanost Božji previdnosti) zapisal, da je ključ do svetosti pravzaprav precej preprost.

    Takole piše: “Če želimo doseči najvišjo popolnost, bo najvarnejši in najbolj gotov način, če bomo sprejeli križe, ki nam jih v vsakem trenutku pošilja Božja previdnost.” Z drugimi besedami: “Resnični kamen modrosti je vdati se Božji volji, ki vse človeške poklice, težave in trpljenje spreminja v božansko zlato.”

    Caussade pojasnjuje: “Svetost torej pomeni, da smo pripravljeni storiti vse, kar Bog od nas pričakuje. Da! Svetost srca je preprost ‘zgodi se’, usklajenost človekove z Božjo voljo.”

    V bistvu želi bralcu sporočiti, da svetost pravzaprav ni v opravljanju “velikih stvari”, temveč preprosto v izpolnjevanju Božje volje. To pomeni, da sprejmemo vse križe in preizkušnje, ki jih Bog dopušča, prav tako pa tudi vse dobro, ki nam ga nameni.

    Takšna vdanost Božji volji je doslej zaznamovala vse uradno razglašene svetnike v zgodovini. Svojo voljo so uskladili z Božjo in si bolj kot vse drugo prizadevali, da bi jo izpolnjevali.

    To seveda pomeni, da moramo Bogu zaupati in se zavedati, da ima pripravljen načrt za naše življenje ter da nas bo vodil skozi vse trenutke radosti in trpljenja. To pomeni, da Boga vidimo v vseh stvareh in njegovo voljo vedno ohranjamo v svojem srcu.

    Kot običajno je naš zgled za tovrstno vdanost Božji volji Devica Marija. Naj nam pomaga sprejeti Božjo voljo in zaupati, da nas bo Bog privedel do večne nagrade, ki bo vredna našega trpljenja in žrtev na tem svetu.

    https://si.aleteia.org/2019/03/04/ziveti-sveto-pomeni-upostevati-eno-samo-preprosto-pravilo/

    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    Preprosto, vendar težko: ZGODI SE TVOJA VOLJA

    Če bomo sprejeli križe, ki nam jih v vsakem trenutku pošilja Božja previdnost.” Z drugimi besedami: “Resnični kamen modrosti je vdati se Božji volji, ki vse človeške poklice, težave in trpljenje spreminja v božansko zlato.”

    Veliko časa že debatiramo in razglabljamo O SPOLNJEVANJU BOŽJE VOLJE,

    Vendar Gospod je povedal enostavno, jasno, razumljivo: VEDNO NAJ SE ZGODI BOŽJA VOLJA IN NAŠA VOLJA NAJ SE USKLADI Z NJEGOVO VOLJO, SPREJETI KRIŽE VSAK DAN IN VDANO SE PREDATI NJEGOVI VOLJI.

    KER TO NI LAHKO, MORAMO PROSITI GOSPODA ZA POMOČ, BREZ NJEGA NISMO SPOSOBNI NIČESAR.

    Dogajanje preko dneva, zasramovanje ljudi, izguba službe, bolezen, itd…-SPREJETI TE KRIŽE, SPREJETI NJEGOVO VOLJO !

    KAM SE PA LAHKO UMAKŠNEŠ ČLOVEK PRED BOGOM? ZAKAJ ŽELIŠ UVELJAVLJATI SVOJ PRAV, SVOJO SAMOVOLJNO ODLOČITEV?

    • Hvala says:

      Sprejeti Božjo voljo oz. križe vsak dan ni lahko, ker je proti naravi človeka, ki beži pred vsakim trpljenjem in želi vsak posameznik- DA SE IZPOLNI ČLOVEŠKA VOLJA.

      Tisti pa, ki JEZUSA LJUBIJO ZARADI JEZUSA IN ZARADI KAKE SVOJE TOLAŽBE, GA POVELIČUJEJO V BRIDKOSTIH IN STISKAH SRCA PRAV TAKO KAKOR V NAJVEČJI TOLAŽBI. O KOLIKO PREMORE ČISTA LJUBEZEN DO JEZUSA, KI JE BREZ SEBIČNOSTI IN SAMOLJUBLJA (Hoja za Kristusom-Tomaž Kempčan ).

  30. Hvala says:

    BOŽJI BLAGOSLOVI!

    Če želimo prejem blagoslovov, ki jih Jezus obljublja, JE POTREBNO IZPOLNJEVATI VSE, KAR NAM JE NAROČIL.

    Ko je v Kani Galilejski zmanjkalo vina, je Sveta Marija rekla Jezusu, da nimajo vina. Potem je še rekla : “KARKOLI VAM POREČE, STORITE”!

    Vse moramo narediti, kar Jezus zapoveduje, naroča!

    Ne moremo samo zahtevati, potrebno je ŽIVETI TAKO KOT NAROČA!.

    ZAVEDATI SE JE POTREBNO, DA SO NAJVEČJA OVIRA ZA NAŠE BLAGOSLOVE, DA JIH NE PREJEMAMO-NAŠI GREHI. GREŠNIKI SMO VSI, VENDAR JEZUS ŽELI, DA STALNO OČIŠČUJEMO SVOJE SRCE!

  31. Hvala says:

    KAJ NAM ODKRIVA PSALM 91- Dražen Bušić
    ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    TO ČUDOVITO SVETOPISEMSKO BESEDILO NAM GOVORI O LJUDEH, KI SO ZGRADILI SKUPNOST Z BOGOM Z VERO SRCA.

    SAD TAKŠNE VERE JE VEČKTATNI BLAGOSLOV, KONKRETNA ZAŠČITA PRED:

    -NALEZLJIVIMI IN NEOZDRAVLJIVIMI BOLEZNIMI,
    -NENADNO SMRTJO,
    NSREČAMI,
    -ŽIVALSKIMI NAPADI,
    -RAZNIMI TEŽAVAMI

    Molimo psalm 91!

  32. Miro says:

    DANAŠNJI EVANGELIJ NAM PRAVI, DA JE JEZUS KRISTUS, MAZILJEN OD OČETA V SVETEM DUHU IN JE TAKO RESNIČNI IN VEČNI EVANGELIZATOR!

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO LUKU (Lk 1,1-4;4,14-21)

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Lk+1%2C1-4%3B4%2C14-21&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    MISLI BENEDIKTA XVI.

    »Ob ‘polnosti časov’ (cf. Gal 4,4) je Gospodov angel oznanil nazareški Devici, da bo Sveti Duh, ‘moč Najvišjega’, prišel nadnjo in jo obsenčil. Zato se bo tudi Sveto, ki bo rojeno, imenovalo Božji Sin. (cf. Lk 1,35). Po besedah preroka Izaija bo Mesija tisti, na komer bo počival Gospodov Duh (cf. 11,1–2; 42,1). Prav na to prerokbo se navezuje Jezus, ko je začel javno delovati v sinagogi v Nazaretu. Na veliko presenečenje navzočih je rekel: ‘Duh Gospodov je nad menoj, ker me je mazilil, da prinesem blagovest ubogim. Poslal me je, da oznanim jetnikom oproščenje in da bo slepim vrnjen vid, da izpustim zatirane na prostost, da oznanim leto, ki je ljubo Gospodu’ (Lk 4,18–19; cf. Iz 61,1–2). Ko je nagovoril navzoče, je te preroške besede obrnil nase, rekoč: ‘Danes se je to Pismo izpolnilo, kakor ste slišali’ (Lk 4,21)«.

    »Današnji evangelij nam torej pravi, da je Jezus Kristus, maziljen od Očeta v Svetem Duhu in je tako resnični in večni evangelizator. ‘Duh Gospodov je nad menoj, ker me je mazilil, da prinesem blagovest ubogim’ (Lk 4,18). To Kristusovo poslanstvo, to novo gibanje, se nadaljuje v prostoru in času skozi stoletja in na vseh celinah. To gibanje, ki izhaja od Očeta, prinaša v moči Duha veselo oznanilo ubogim vseh časov, ubogim v materialnem, kakor v duhovnem pomenu. Cerkev je prvo in potrebno orodje pri tem Kristusovem delu, saj je z njim združena kot telo z glavo. ‘Kakor je Oče mene poslal, tudi jaz vas pošiljam’ (Jn 20,21). Tako je rekel Vstali svojim učencem in ko je dihnil vanje, je dodal: ‘Prejmite Svetega Duha’ (v. 22). Bog je po Jezusu Kristusu prvi evangelizator sveta. Kristus sam pa je hotel svoje poslanstvo posredovati Cerkvi. To je storil in še nadaljuje vse do konca sveta tako, da izliva Svetega Duha na svoje učence, torej istega Duha, ki je prišel Nadenj in je ostal v Njem med vsem njegovim zemeljskim življenjem ter mu dajal moč, da oznani jetnikom oproščenje in da slepim vrne vid, da izpusti zatirane na prostost, da oznani leto, ki je ljubo Gospodu (prim. Lk 4,18-19)«.

    Iz razmišljanja Benedikta XVI., hozana.si

    Slava tebi, Jezus Kristus, ti si maziljen od Očeta v Svetem Duhu!

  33. Miro says:

    ODREŠUJE NAS ŽIVA BOŽJA BESEDA – »VESELITE SE V UPANJU, POTRPITE V STISKI, VZTRAJAJTE V MOLITVI …«

    PRAVILA KRŠČANSKEGA ŽIVLJENJA

    »Ljubezen naj bo brez hinavščine. Odklanjajte zlo, oklepajte pa se dobrega. Drug drugega ljubíte z bratovsko ljubeznijo. Tekmujte v medsebojnem spoštovanju. Ne popuščajte v vnemi, temveč bodite goreči v duhu, služíte Gospodu. Veselite se v upanju, potrpite v stiski, vztrajajte v molitvi, bodite soudeleženi v potrebah svetih, gojite gostoljubje. Blagoslavljajte tiste, ki vas preganjajo, blagoslavljajte in ne preklinjajte jih. Veselite se s tistimi, ki se veselijo, in jokajte s tistimi, ki jočejo. Drug o drugem imejte isto mišljenje, ne razmišljajte o visokih stvareh, marveč se prilagajajte skromnim. Ne imejte se v svojih očeh za pametne. Nikomur ne vračajte hudega s hudim. Pred vsemi ljudmi skušajte skrbeti za dobro. Če je mogoče, kolikor je odvisno od vas, živite v miru z vsemi ljudmi. Ne maščujte se na svojo roko, ljubi, ampak dajte prostor Božji jezi, saj je pisano: Moje je maščevanje, jaz bom povrnil, pravi Gospod. Nasprotno: Če je tvoj sovražnik lačen, mu daj jesti; če je žejen, mu daj piti; če boš namreč delal tako, boš sipal žarečega oglja na njegovo glavo.« (Rim 12,9-20)

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Rim+12%2C9-20&id13=1&pos=1&set=2&l=sl

    Slava tebi, Gospod! Hvala za tvojo Besedo, ker nam podarja moč za življenje v ljubezni, veselju, preizkušnjah … ter nas odrešuje. Kot nam milostno razodevaš, »je Božja beseda živa in dejavna, ostrejša kakor vsak dvorezen meč in zareže do ločitve duše in duha, sklepov in mozga ter presoja vzgibe in misli srca«. (Heb 4,12).

    Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!

    • Miro says:

      MOLIMO:

      Gospod Bog,
      kot tvoji učenci razumemo,
      da moramo vsi sprejeti in nositi križ.
      Vemo, da lahko na križ gledamo na tri načine:
      lahko prosimo, da nam ga ne pošlješ,
      lahko prosimo, da nam ga olajšaš in
      lahko prosimo, da nam daš dovolj moči,
      da ga pogumno sprejmemo in nosimo.
      Če bi nas kdaj zadel zelo težak križ,
      nam daj dovolj poguma,
      varuj nas malosrčnosti in obupa.
      Po svojem križu, s katerim si nas odrešil,
      nam utrdi vero v svojo ljubečo skrb za nas.
      Navdihuj nas, da bomo sočutni s trpečimi.
      (Ognjišče)

      Molimo te Kristus in te hvalimo, ker si s svojim križem svet odrešil!

  34. Janez says:

    Chiara Lubich: Božja Volja za naše gibanje fokolarov
    Kakšna je morala biti naša naravnanost, da bi dokazali Bogu, da je res on središče vsega našega zanimanja? Chiara in njene prve tovarišice so se spraševale, kako naj živijo svoj novi življenjski ideal, Boga Ljubezen. Kaj hitro postane skoraj logično: tudi same so morale ljubiti Boga. Njihovo življenje bi bilo brez pomena, če ne bi bile »majhen plamen te brezmejne žerjavnice: ljubezen, ki odgovarja Ljubezni«. Zdelo se jim je velik in vzvišen dar, da imajo možnost ljubiti Boga. Tako so pogosto ponavljale: »Ne bi smele toliko reči: “Ljubiti moramo Boga”, temveč: “Oh! Moči te ljubiti, Gospod! Moči te ljubiti s tem malim srcem!« Tako so se spomnile, da je v evangeliju stavek, ki ne pusti izbire tistemu, ki hoče dosledno živeti kot kristjan: »Ne pojde v nebeško kraljestvo vsak, kdor mi pravi: ›Gospod, Gospod,‹ ampak kdor uresničuje voljo mojega Očeta, ki je v nebesih« (Mt 7,21). Izpolnjevati Božjo voljo: to je bila torej velika možnost, ki so jo imele, da bi ljubile Boga. In tako sta bila Bog in njegova volja isto.

    Chiara Lubich iz gibanja fokolarov je zapisala: »Bog je bil kot sonce. Vsak od nas pride do njega po žarku: Božja volja nad menoj, nad mojo tovarišico, nad drugo. Eno samo sonce, različni žarki, čeprav vedno “sončni žarki”. En sam Bog, ena sama volja, različna za vsakega, čeprav vedno Božja volja. Hoditi smo morale po svojem žarku, ne da bi kdaj skrenile. In hoditi po njem v času, ki nam je dan. Ni bilo primerno ustavljati se v preteklosti ali sanjati o prihodnosti. Preteklost je bilo treba prepustiti Božjemu usmiljenju, saj ni bila več v naših rokah; in prihodnost bomo živeli v polnosti, ko bo postala naša sedanjost, ko bomo spolnjevali Božjo Voljo!.
    V rokah smo imelI samo sedanjost. V sedanjosti lahko, da bi Bog kraljeval v našem življenju, osredotočimo um, srce, moči, da bi izpolnjevale njegovo Božjo voljo. Kakor potnik v vlaku ne hodi gor in dol po vagonu, da bi prej prispel na cilj, ampak sedi in se prepusti vožnji, tako bi morala naša duša, da bi prišla do Boga, izpolnjevati njegovo voljo v celoti v sedanjem trenutku, kajti čas gre sam naprej. Ne bi bilo zelo težko razumeti, kaj hoče Bog od nas. On je kazal svojo voljo po predstojnikih, Svetem pismu, dolžnostih lastnega stanu, okoliščinah, navdihih … Minuto za minuto razsvetljeni in ob pomoči dejanske milosti bi gradili zgradbo naše svetosti ali bolje: ker bi izpolnjevali voljo Drugega – Boga samega – bi on gradil v nas sebe.
    Zato izpolnjevanje Božje volje ne pomeni samo “vdanosti”, kakor pogosto ljudje razumejo, temveč največja Božja pustolovščina, ki jo nekdo lahko doživi, bistvo te pa je, da ne gremo za svojo bedno voljo, ne za svojimi omejenimi človeškimi načrti, ne da se ne zavedamo svoje grešnosti in nepopolnkisti, temveč vedno za Bogom in da uresničimo Božji načrt, ki ga ima Bog za vsakega svojega Človeka, ki je njegov otrok. To je Božji, nepojmljiv, zelo bogat načrt, ki je v dobro ljudi, ki jih Bog ljubi. In izpolnjevati Božjo voljo je bilo za nas odkritje poti svetosti za vse. Božja volja je namreč lahko, saj jo lahko živi vsak, kjer koli, v kateri koli okoliščini ali v katerem koli poklicu, vstopnica za dostop množic do svetosti. Izpolnjevati Božjo voljo je, da bi ga vsi ljubili. Zato je postal pomemben steber naše duhovnosti edinosti gibanja fokolarov.«
    Chiara Lubich, Gibanje fokolarov

    KAM GREŠ ČLOVEK? BREZ BOGA SI NIČ! Quod homo quo vadis? TE ET QUOD NIHIL SINE DEO?

    Ponavljanje je mati učenja. Repetitio est mater studiorum. Moramo vztrajati in ostati stanovitni v Veri in naši krščanski drži. Ljubimo Boga in ljudi in se nenehno učimo, da bomo delali kar je prav v Božjih Očeh za nas! Molimo, spokorimo se in prosimo Bga Milosti in Usmiljenja,da nam odpusti in nam Pomaga k poboljšanju in spreobrnitvi! On je Naše Upanje na Odrešitev, On je tisti naš Studenec Usmiljenja in Dobrote, ki nam daje tisto Vodo, ki nas bo trajno in večno Odžejala in nas Odrešila.

  35. Hvala says:

    PREKLETSTVA IN OSVOBODITEV (nadaljevanje)-Priloga

    BREZ POMOČI ODREŠENIKA SE NE MOREMO REŠITI ZLA. Z NEZVESTOBO BOGU SE PODVRŽEMO PREKLETSTVU.

    ZNAMENJA, SIMPTOMI PREKLETSTVA :

    – DUŠEVNA ALI EMOTIVNA ZLOMLJENOST OSEBE (mentalne motnje, čustvene motnje, živčni zlom, – če je prišla bolezen
    nenadoma ali pa se ponavlja iz generacije v generacijo),
    – KRONIČNE BOLEZNI,
    -BOLEZNI PODEDOVANE OD PREDNIKOV,
    – NEPRESTANO PONAVLJANJE BOLEZNI SRCA V RODBINI,
    – EPILEPSIJA, ARTRITIS, ASTMA, ALKOHOLIZEM,
    – PROBLEMI ŽENA- Z ŽENSKIMI ORGANI, Z MENSTRUACIJO, NEPLODNOST, SPONTANI SPLAVI,
    – RAZDORI V ZAKONU,
    – SPRTOST MED BRATI IN SESTRAMI,
    -NEPRESTANI SPORI, PREPIRI,
    -STALNO POMANJKANJE DENARJA,
    – NEUSPEŠNOST, POGOSTI PORAZI, NEUSPEHI,
    – ČE SE V DRUŽINI NEPRESTANO DOGAJAJO NESREČE, HUDE PREIZKUŠNJE,
    – SAMOMORI,
    – ČE NEKDO NI UMRL NARAVNE SMRTI

    https://drive.google.com/file/d/1KUkT_duv_pvghEaHQ_6L5JAQdvoZE7z0/view

  36. Hvala says:

    OPLODITEV Z BIOMEDICINSKO POMOČJO (Prepis iz knjige- KAKO PREJETI POPOLN BOŽJI BLAGOSLOV ZA ZAKON IN DRUŽINO- Dražen Bušić)

    SODOBNA MEDICINA UPORABLJA VEČ RAZLIČNIH TEHNIK OPLODITVE V RAZPONU OD NAJBOLJ PREPROSTE-UMETNE OPLODITVE DO NAJBOLJ ZNANE- IN VITRO FERTILIZACIJE-IVF (zunajtelesne oploditve oz. oploditve z biomedicinsko pomočjo).

    INSEMINACIJA (UMETNA OPLODITEV ) JE VNOS SEMENA NARAVNOST V MATERNICO ALI JAJCEVOD. INSEMINACIJA JE NAJBOLJ PREPROSTA IN NAJCENEJŠA, A TUDI NAJMANJ USPEŠNA METODA OPLODITVE Z BIOMEDICINSKO POMOČJO , SAJ JE USPEŠNOST DO 20-ODSTOTNA.

    IN VITRO FERTILIZACIJA – IVF (ZUNAJTELESNA OPLODITEV OZ. OPLODITEV Z BIOMEDICINSKO POMOČJO) JE NAJPOGOSTEJŠA TEHNIKA MEDICINSKE POMOČI ZA ŠIROK SPEKTER VZROKOV NEPLODNOSTI. JAJČECA SE OPLODIJO Z MOŠKIM SEMENOM V VEČINI PRIMEROV V TAKO IMENOVANI PETRIJEVI POSODICI ALI VČASIH V EPRUVETI . TAKO OPLOJENA JAJČECA POSTANEJO ČLOVEŠKI ZARODKI , KI SE VSADIJO V MATERNICO. ZARADI BOLJŠEGA USPEHA VSADIJO VEČ ZARODKOV, ZATO SE LAHKO ZGODI NOSEČNOST Z VEČ PLODOVI. ZATO NI NENAVADNO, DA SE ROJEVAJO DVOJČKI, TROJČKI, PETERČKI…USPEH TE METODE 20- DO 25- ODSTOTEN ZNOTRAJ ENEGA CIKLUSA S TREMI POSKUSI.

    HOMOLOGNA ALI HETEROLOGNA OPLODITEV
    HOMOLOGNA OPLODITEV (TOREJ OPLODITEV S PARTNERJEVIM SEMENOM) JE POGOSTEJŠA, VSE BOLJ PA SE UPORABLJA TUDI HETEROLOGNA- OB POMOČI TRETJE OSEBE.

    EKSPERIMENTI IN ZLORABE
    VEČINA ZAKONOV DRŽAV EU DOVOLJUJE ZAMRZNITEV OPLOJENIH JAJČEC. KADAR NISO VEČ POTREBNI ZA OPLODITEV, SE ZARODKI (beri: LJUDJE) ZAVRŽEJO! VEČINA TEH ZARODKOV NE BO DOBILA PRILOŽNOSTI ZA ŽIVLJENJE , KER SO SI STARŠI PREMISLILI. (itd….).

    RESNICA O TVEGANJU PRI OPLODITVI Z BIOMEDICINSKO POMOČJO

    PO KONČANI KONFERENCI EVROPSKEGA DRUŠTVA ZA HUMANO REPRODUKCIJO IN EMBRIOLOGIJO, KI JE BILA NA DUNAJU V LETU 2002 , JE BILO OBJAVLJENO PRIPOROČILO, V KATEREM ZDRAVNIKI OPOZARJAJO PARE NA MNOGA DEJSTVA V ZVEZI Z OPLODITVIJO Z BIOMEDICINSKO POMOČJO. UGOTAVLJAJO: ”

    OTROCI, SPOČETI ZUNAJ TELESA, PREDSTAVLJAJO SKUPINO Z VISOKIM TVEGANJEM ZA SMRT PRED ROJSTVOM, OB ALI KMALU PO NJEM. PORODNE TEŽE SO MAJHNE , VELOKO OTROK JE PREZGODAJ ROJENIH. KOT TAKI IMAJO VEČJO POTREBO PO TERAPIJII V REHABILITACIJSKIH CENTRIH. ŠTUDIJE NAVAJAJO, DA JE PRI OTROCIH, SPOČETIH ZUNAJ MATERINEGA TELESA, POVEČANO TVEGANJE ZA RAZVOJ NEVROLOŠKIH MOTENJ, POSEBNO ŠE CEREBRALNE PARALIZE. TVEGANJE, DA SE SPOČET OITROK RODI PRIZADET , JE 11- ODSTOTNO V PRIMERJAVI S PETODSTOTNIM TVEGANJEM PRI NARAVNEM SPOČETJU. TUDI V NOSEČNOSTI SO POGOSTE KOMPLIKACIJE, KI VELIKOKRAT VODIJO V PREZGODNJI POROD.

    V ZDA SO DELALI ŠTUDIJO , S KATERO JE UGOTOVLJENO, DA SO NEKATERE NAPAKE PRI OTROCIH, SPOČETIH ZUNAJ TELESA, BISTVENO POGOSTEJŠE. TO SO: SRČNE NAPAKE , ZAJČJA USTNICA, ATREZIJA GRLA ALI REKTUMA. TI PROBLEMI NASTAJAJO NA SOMATSKI, TJ. TELESNI RAVNI. K TEMU JE TREBA DODATI ŠE REZULTATE RAZISKAV, KI PROUČUJEJO DRUGI DVE RAVNI. : PSIHIČNO IN DUHOVNO. PSIHOLOŠKA IN PSIHIATRIČNA KLINIČNA PRAKSA STA POTRDILI OBSTOJ SINDROMA MANJKAJOČEGA DVOJČKA IN SINDROMA PREŽIVELEGA.

    GOVOR JE O PSIHOPATOLOGIJI, DO KATERE PRIDE V ČASU SPOČETJA, KI SE DOGAJA V EPRUVETI, NE PA V MATERNICI, POTEM ZARADI ZAMRZNITVE ZARODKA NA – 196 STOPINJ C, ODMIRANJA TER UNIČEVANJA ODVEČNIH ZARODKOV. SINDROM MANJKAJOČEGA DVOJČKA SE MANIFESTIRA KOT PODZAVESTNO OBTOŽEVANJE IN GLOBOKO VSAJENA KRIVDA ZA SMRT PREOSTALIH ZARODKOV.

    DVA RESNA ZNANSTVENA UGOVORA PROTI OPLODITVAM Z BIOMEDICINSKO POMOČJO (OBP) .

    1. MAJHEN ODSTOTEK USPEŠNOSTI.

    2 TA PRISTOP NE ZDRAVI NEPLODNOSTI. OSEBE, KI SE PODVRŽEJO OPLODITVI Z BIOMEDICINSKO POMOČJO IN TAKO DOBIJO OTROKA, PRAVZAPRAV OSTANEJO NEPLODNE.

    ZAKAJ CERKEV NASPROTUJE OPLODITVI Z BIOMEDICINSKO POMOČJO?
    ———————————————————————————————-

    1 ZATO, KER SO EKSPERIMENTI NA ČLOVEŠKIH BITJIH, ZA KATERE SE VNAPREJ VE, DA SE JIM NE MORE Z GOTOVOSTJO OMOGOČITI ŽIVLJENJE, NEDOPUSTNI.
    ——————————————————————————————————————————————————
    PRI OPLODITVI Z BIOMEDICINSKO POMOČJO VEČINA ZARODKOV PROPADE ZARADI NEPOPOLNOSTI METODE IN ZARADI NEZAINTERESIRANOSTI ZA NEIZKORIŠČENE ZARODKE, KI SO OSTALI PO POSTOPKU.

    V 51. POGLAVJU DOKUMENTA II. VATIKANSKEGA KONCILA GAUDIUM ET SPES PIŠE, DA SE ŽIVLJENJE ZAČNE S SPOČETJEM IN DA GA JE TREBA OHRANJATI ZELO SKRBNO.
    —————————————————————————————————————————————————–
    DANES SE S TO TRDITVIJO STRINJAJO BIOLOGI, VEČINA ZDRAVNIKOV, CELO POBUDNIKI PRAVICE DO ABORTUSA. NO, SEDAJ SE ŠPEKULIRA S TEM, OD KDAJ NAJ BI SE ZARODKU /PLODU PRIZNALA PRAVNA ZAŠČITA. NEKATERI PREDLAGAJO OD DRUGEGA MESECA NOSEČNOSTI, KER TEDAJ ZAČNE MOŽGANSKA AKTIVNOST. TO RAZLAGAJO S TEM, DA SE ŽIVLJENJE PRENEHA , KO PRENEHAJO DELOVATI MOŽGANI, IN NASPROTNO ZAČNE, KO SE PRIČNE MOŽGANSKA AKTIVNOST. NEKATERI PRAVIJO, DA SE V ZAČETKU NE MORE GOVORITI O ČLOVEKU, TEMVEČ SAMO O VSEBINI INFORMACIJ KOT O NEKEM NAČRTU BODOČE OSEBE.

    VSE TE TEORIJE STREMIJO ZA TEM, DA SI IZBORIJO PRAVICO DO ABORTUSA IN UPORABE RAZLIČNIH TEHNIK OPLODITVE Z BIOMEDICINSKO POMOČJO.

    2. ZATO, KER NASPROTUJEJO DOSTOJANSTVU ZAKONSKEGA DEJANJA
    ——————————————————————————————————
    3. ZATO, KER GRE PRI HETEROLOGNI OPLODITVI ZA NAKAZANO TRANSFORMACIJO DRUŽINE IN ČLOVEŠKE REPRODUKCIJE, KI V PRIMERU NADOMESTNEGA MATERINSTVA ZELO VERJETNO PRIVEDE DO NENORMALNIH GENETSKIH KOMBINACIJ.

  37. Hvala says:

    OPLODITEV Z BIOMEDICINSKO POMOČJO ( prepis iz knjige KAKO PREJETI POPOLN BOŽJI BLAGOSLOV ZA ZAKON IN DRUŽINO? _Dražen Bušić)

    OPLODITEV Z BIOMEDICINSKO POMOČJO NI ŽELENI BLAGOSLOV ZA NEPLODNE ZAKONSKE PARE. NE MORE “NEKAJ” BITI BLAGOSLOV ZA NEKOGA , ČE TO “ISTO ” VZAME ŽIVLJENJE NEKOMU DRUGEMU.
    ———————————————————————————————————————————————————
    ZATO SE POJAVLJAJO OBČUTKI KRIVDE PRI STARŠIH IN OMENJENA SINDROMA MANJKAJOČEGA DVOJČKA IN PREŽIVELEGA PRI ROJENIH OTROCIH.

    ALI JE VREDNO VSE ŽIVLJENJE ZAVESTNO TRPETI ZARADI ŽIVLJENJ, KI SO BILA ŽRTVOVANA?
    —————————————————————————————————————————————————-
    RESNO JE TREBA PREMISLITI, ALI SO VES VLOŽENI ČAS, DENAR IN TRUD VREDNI NAVEDENEGA TRPLJENJA.?
    ————————————————————————————————————————————————
    ČE K TEMU DODAMO ŠE VSE TVEGANJE, KI SPREMLJA NOSEČNOST, TVEGANJE ZA BOLEZNI PRI OTROCIH, SPOČETIH S TO METODO, BO TEŽKO VERJETNO, DA SE BO ODLOČITEV NAGNILA NA STRAN OPLODITVE Z BIOMEDICINSKO POMOČJO.
    ——————————————————————————————————————————————————–
    KAJ REČI O OTROCIH, KI SO NA TA NAČIN PRIŠLI NA SVET?
    ——————————————————————————————————————————————————-
    TREBA JE POUDARITI, DA SO POPOLNI LJUDJE IN DA SO BOŽJI OTROCI.
    ——————————————————————————————————————————————————-
    MNOGI MED NJIMI SO KVALITETNE OSEBE IN SO V VESELJE SVOJIM STARŠEM. VENDAR JE TAKO METODO ZARADI VSEH PRITOŽB TREBA PRENEHATI UPORABLJATI.
    ——————————————————————————————————————————————————–
    DOBRO BI BILO, DA STARŠI, KI SO NA TA NAČIN DOBILI OTROKA, MOLIJO ZA OZDRAVLJENJE RAN OTROKOVEGA SRCA IN DUŠE, KI SO NASTALE ZARADI NENARAVNIH RAZMER ZA SPOČETJE IN NEGOTOVOSTI, KI SO SPREMLJALE NADALJEVANJE NJIHOVEGA ŽIVLJENJA IN RAZVOJA.
    ———————————————————————————————————————————————————
    ——————————————————————————————————————————————————–
    VSE TO OSTANE ZAPISANO V DUHU OSEBE IN ČAKA NA OZDRAVLJENJE PO MOLITVI STARŠEV.
    ——————————————————————————————————————————————————–
    OTROCI, KI NISO PREŽIVELI, IN TISTI, KI SO ZAMRZNJENI , ČAKAJO NA SPREOBRNJENJE SVOJIH STARŠEV K BOGU IN NA NJIHOVO OPRAVIČILO, KER JIM NISO DALI PRILOŽNOSTI ZA ŽIVLJENJE.
    ———————————————————————————————————————————————————
    ——————————————————————————————————————————————————–
    ČE NJIHOVI STARŠI ŽELIJO , DA SE JIM POVRNE DUŠNI MIR, MORAJO PROSITI ODPUŠČANJA BOGA ALI SVOJE NEROJENE OTROKE.
    ——————————————————————————————————————————————————–
    ——————————————————————————————————————————————————–
    PREMIŠLJUJEM O TEM, KAKO MORA BITI OBTEŽENA VEST OSEB, KI SE GREJEJO POLEG RADIATORJA, NJIHOVI OTROCI PA ZAMRZNJENI NA – 196 STOPINJ C ČAKAJO NA SVOJO ŽIVLJENSKO PRILOŽNOST.
    ——————————————————————————————————————————————————
    ——————————————————————————————————————————————————
    TI ZARODKI SE PRAVZAPRAV V VEČINI DRŽAV ZAVRŽEJO, KO NJIHOVI STARŠI ODSTOPIJO OD NADALJNJIH OPLODITEV Z BIOMEDICINSKO POMOČJO!
    ——————————————————————————————————————————————————-
    ——————————————————————————————————————————————————-
    ABSURD TOVRSTNE OPLODITVE JE V TEM, DA ŽENSKE, KI DOBIJO OTROKA NA TA NAČIN, ŠE NAPREJ OSTANEJO NEPLODNE.

    OBSTAJA BLAGOSLOV, KI GA JE BOG NAMENIL NEPLODNIM ZAKONSKIM PAROM. : BLAGOSLOV BREZ EPRUVETE. ! TA BLAGOSLOV PRIHAJA SKOZI DUHOVNI PRISTOP IN TEHNOLOGIJO NaPro.

    KAJ LAHKO PARI NAREDIJO ZA SVOJO PLODNOST? PRIPOROČA SE SPREMEMBA PREHRANJEVALNIH IN DRUGIH ŽIVLJENSKIH NAVAD, KOT SO PRENEHANJE KAJENJA IN UŽIVANJE ALKOHOLA.
    TREBA SE JE SPROSTITI IN BITI POTRPEŽLJIV. ĆE JE MOGOČE JE DOBRO ZAMENJATI PODNEBJE.
    ZARADI RAZNIH DUHOVNIH IN PSIHOLOŠKIH VPLIVOV SO NEKATERA OKOLJA NEPRIMERNA ZA SPOČETJE OTROKA.

    BOG IMA ZA VSE SVOJ ČAS. ZATO JE TREBA BITI POTRPEŽLJIV IN VZTRAJEN. ČE DALJ ČASA NE PRIDE DO SPOČETJA ALI PO MOLITVI IN PO DRUGIH KORAKIH OZDRAVLJENJA, JE TREBA VZTRAJATI.

    KDO VE, MORDA BOG PRIPRAVLJA VELIKO IN POMEMBNO OSEBO, S KATERO IMA POSEBNE NAČRTE, PA SO POTREBNE DALJŠE PRIPRAVE. ?!
    ——————————————————————————————————————————————————-
    KADAR DO NOSEČNOSTI NE PRIDE, ČEPRAV SE JE VSE NAREDILO ZA TO, NE POZABIMO, DA STA SPREJETJE IN SLUŽENJE PRAV TAKO LAHKO VIR MNOGIH BLAGOSLOVOV.
    ———————————————————————————————————————————————-
    POGOST JE PRIMER, DA STA ZAKONCA PO POSVOJITVI DOBILA TUDI SVOJEGA OTROKA. BOG JU JE BLAGOSLOVIL ZARADI HEROJSKEGA DEJANJA POSVOJITVE OTROKA.
    ——————————————————————————————————————————————————

    MOLIM, DA BI VSI PARI, KI NE MOREJO IMETI OTROK, POSTALI STARŠI. NAJ SE NA MNOŽICI PRIMEROV URESNIČIJO BESEDE KRALJA DAVIDA:

    TVOJA ŽENA BO KAKOR RODOVITNA TRTA
    SREDI TVOJE HIŠE;
    TVOJI OTROCI BODO KAKOR OLJČNE MLADIKE
    OKROG TVOJE MIZE.
    GLEJ, TAKO BO BLAGOSLOVLJEN MOŽ,
    KI SE BOJI GOSPODA. (Ps 128,3-4)

    Dražen Bušić

  38. Hvala says:

    ZAKAJ SO NAJKRAJŠE MOLITVE POGOSTO TUDI NAJBOLJŠE?

    Biti obrnjen k Bogu
    Sv. Frančišek Saleški to vrsto molitve spodbuja v svoji knjigi Uvod v pobožno življenje.

    Otrok moj, ali si nenehno prizadevaš, da svoje srce kratko in goreče povzdiguješ k Bogu; hvališ njegove vrline, ga prosiš za pomoč, se v duhu znajdeš pod njegovim križem, častiš njegovo dobroto, mu tisočkrat na dan daruješ vso svojo dušo, vanj usmerjaš svoj notranji pogled, izteguješ svoje roke proti njemu, da bi te vodil … Ga v svoji duši nenehno povzdiguješ. Na kratko, na vse mogoče načine ves čas vžigaj svojo ljubezen do Boga, svoje nežno, goreče hrepenenje po nebeškem ženinu naših duš.
    Tovrstna molitev ne zahteva veliko našega napora, saj jo lahko vključimo v svoja vsakdanja opravila. Sv. Frančišek Saleški z zgledom pojasnjuje prednosti takšne molitve.

    Ko romar za trenutek postane, da bi naredil požirek vina, ki bo osvežilo njegove ustnice in poživilo njegovo srce, njegovo notranje potovanje zaradi kratkega postanka nikakor ni ovirano, temveč prej skrajšano in olajšano, in dosti hitreje ga bo srečno zaključil, saj si bo vmes odpočil in ga nato nadaljeval, okrepljen z novimi močmi.
    Ena izmed najbolj priljubljenih kratkih molitev je Jezusova molitev: “Gospod Jezus Kristus, Božji Sin, usmili se mene, grešnika.” Še krajša različica je zgolj izgovarjanje imena: “Jezus!”

    Molitev iz srca
    Ena sama kratka molitev, izrečena z vero in ljubeznijo, je lahko dosti boljša od cele ure raztresene molitve. To seveda ne pomeni, da je sveta ura molitve nekaj slabega, toda v obeh primerih je ključnega pomena, da molimo iz srca.

    Ko opravljate vsakdanje obveznosti, Bogu darujte kratke molitve, ki lahko postanejo sestavni del vaših vsakdanjih opravkov in vas še približajo nebeškemu Očetu.

    12 kratkih molitev, v katerih izgovarjamo Jezusovo ime

    https://si.aleteia.org/2020/09/24/zakaj-so-najkrajse-molitve-pogosto-tudi-najboljse/

  39. Hvala says:

    KAJ POMENI “ŽIVETI V POLNOSTI”? KAKO LAHKO PRIDEMO DO TEGA?

    PRIZNAJMO SI, ŽIVIMO LE “NAPOL”, DALEČ OD TISTEGA, KAR OBLJUBLJA JEZUS. TODA KAJ SPLOH OBLJUBLJA? MLEKO IN MED?

    ovekovo življenje na Zemlji je prežeto z najrazličnejšimi problemi, skrbmi, strahovi, neuspehi, razočaranji, nezadovoljstmi, konflikti, nerazumevanji. Zdi se, da je tega veliko več kot pa recimo uspehov, zadovoljstva, sreče in miru. Sredi teh izzivov se nam zdi veselje, kot notranja radost, nemogoče ali nedosegljivo. Iščemo načine, kako bi se umirili, kako bi v miru, zaupanju, da se bo vse dobro izteklo, reševali vsakdanje izzive in zdi se, da nas strah, živčnost in skrbi pri tem redno spremljajo in premagujejo.

    Jezus nam v evangeliju obljublja, da ima za tiste, ki mu sledijo in zaupajo, boljšo ponudbo za življenje od tistega običajnega, polnega prepirov, bolečine, strahov, skrbi in nezadovoljstva. Zase pravi, da je prišel zato, da človeštvu podari “življenje v polnosti”. In to življenje nam ponuja že zdaj, v zemeljskem življenju, ne le potem, po smrti.

    Jezusov dar novega življenja, “življenje v polnosti”, pa človeku prinaša božansko življenje, to je življenje, ki v bistvu pripada Bogu, ki je v Bogu. V tem življenju ni strahov, tesnobe, depresije, obupa, brezupa. Zato je bistveno kakovostnejše od biološkega.

    Jezus je bil tudi sredi najhujšega trpljenja miren
    Če pozorno prebiramo Jezusovo življenje, zapisano v evangelijih, nikjer ne opazimo, da bi bil Jezus kdaj v strahu, obupu, brezupu, depresiji, niti v trenutkih, ko je bilo njegovo življenje ogroženo: na viharnem jezeru, ob grožnjah judovskih voditeljev in končno na križevem potu. Strah, ki ga doživlja v Getsemaniju, ima svojstveno vsebino.

    Jezusovo življenje še zdaleč ni bilo brez preizkušenj. Ker je bil popolnoma predan Očetu, mu bil poslušen in zvest do konca, imel z njim zaupljiv in tesen odnos, je doživljal Božji mir in tolažbo v vsaki hudi preizkušnji in stiski.

    …………..

    https://si.aleteia.org/2020/09/26/kaj-pomeni-ziveti-v-polnosti-kako-lahko-pridemo-do-tega/

    • Hvala says:

      Jezusov dar “življenja v polnosti”, ki ga prejmemo pri krstu, ni zagotovljeno življenje brez težav in v materialnem obilju, ampak naša udeležba v njegovem življenju, ki v sebi nosi mir, radost, krotkost, samoobvladanje, upanje, tudi sredi največjih težav in preizkušenj. Jezus nam nikjer ne obljublja življenja brez težav.

      Nasprotno, pravi nam, da bomo imeli na svetu bridkost, stisko, obenem pa, da je On svet premagal. To pomeni, da bo vsak, ki je tesno povezan z Jezusom in mu popolnoma zaupa v vsaki, še tako hudi, situaciji, lahko z njim premagoval vse možne stiske tega sveta. Samo z njim, ne sam ali brez njega.

      • Miro says:

        Na to je potrebno vedno znova opozarjati. Besede Gospoda Jezusa, zapisane v svetem Evangeliju, so v vseh časih naletele tako na sprejemanje kot tudi na gluha ušesa, da zavračanja sploh ne omenjamo. Tudi danes se dogaja, da nekateri iz Jezusovih besed pobirajo samo tisto, kar jim paše in ustreza njihovemu okusu, ostalo pa prezrejo. Pa vendar nam Gospod Jezus, kot je že zgoraj poudarjeno, govori: ” To sem vam povedal, da bi imeli mir v meni. Na svetu imate stisko, toda bodite pogumni: jaz sem svet premagal.” (Jn 16,33)

  40. Hvala says:

    DA BI SKRBEL ZA HUDO BOLNO ŽENO, JE PUSTIL DOBRO PLAČANO SLUŽBO. NIKOLI MU NI BILO ŽAL

    Nekateri se sprašujejo, kako je Gabrysii Klimek uspelo preživeti 35 kemoterapevtskih odmerkov. Njen mož Robert na to odgovarja: “Ko sva se spoznala, sem videl angela.” Preberite njegovo zgodbo o skoraj 22 let trajajočem zakonu, v katerem je poleg mnogo gorja še toliko več dobrega

    https://si.aleteia.org/2020/01/21/da-bi-skrbel-za-hudo-bolno-zeno-je-pustil-dobro-placano-sluzbo-nikoli-mu-ni-bilo-zal/
    ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    Večkrat je bila izpostavljena na tem portalu ljubezen do nekoga, VENDAR LJUBEZEN SAMO Z ENE STRANI. KAJ JE PRAVA LJUBEZEN?

    V TEH ZGODBI V HUDEM TRPLJENJU V ZAKONU VZDRŽI SAMO PRAVA LJUBEZEN.

    BOG JE REKEL O PRAVI LJUBEZNI TAKOLE: Ljubezen je potrpežljiva, dobrotljiva je ljubezen, ni nevoščljiva, ljubezen se ne ponaša, se ne napihuje, 5 ni brezobzirna, ne išče svojega, ne da se razdražiti, ne misli hudega. 6 Ne veseli se krivice, veseli pa se resnice. 7 Vse prenaša, vse veruje, vse upa, vse prestane (1 Kor 13,4-7).

    Vsak pri sebi naj razmisli, tisti, ki želite skleniti zakon in vsi drugi- IMAM PRAVO LJUBEZEN, KI SE BO V HUDIH ČASIH OBDRŽALA, NE PA POBEG OD TRPLJENJA, TO JE POBEG OD BOGA IN ZAKONCA? IMAM? SAM NE MOREŠ NIČESAR, BOG TI JO NAJ PODARI!

  41. Janez says:

    Mirenski grad: KAJ JE NAPUH
    Napuh je prepričanje, da smo vredni več kot drugi, da drugega ne potrebujemo. Zaradi tega, ker vidimo le nas same, drugega pohodimo, izkoristimo, se mu posmehujemo. Z napuhom resno uničujemo naše odnose. Nasprotje napuha je ponižnost, s katero ustvarjamo prostor za drugega, prostor za odnos, ki edini lahko izpolni človeka.
    http://arhiv.mirenski-grad.si/napuh

    Drugi povzetki
    Ne poudarjajte tujih napak in lastnih vrlin
    Priznajte si, da imate tudi vi kakšno slabo lastnost. Če se zavedate, da določene vrline nimate, to sprejmite. Vrlin si ne izmišljujte, temveč se jih potrudite ustvariti. Nič slabega ni v tem, da priznate, da je nekdo boljši od vas.

    Motivirajte se in se učite od drugih.
    Pravijo, da je včasih dobro, da resnico malce napihnemo, saj naj bi nas to motiviralo, da bi naslednjič v resnici dosegli takšne rezultate, čedar ne morem sprejeti v svoj miselni krog. A če smo domišljavi, polni samih sebe, medtem ko druge preziramo, smo, milo rečeno, oholi. V sebi to lastnost težko prepoznamo, saj smo preveč subjektivni. Pomislite, kdaj ste se vedli oholo, in poskušajte najti razloge za svoje vedenje. Čemu bi se hvalili z nečim, česar nimamo? Zakaj bi se vedli domišljavo do drugih, če smo vsi enaki prdd Bogom? Vse svetovne pomembne vere poudarjajo, da je razvoj ponižnosti in nesebične pomoči tistim, ki so pomoči potrebni, najboljše zdravilo proti napuhu. To se lahko odvija znotraj družine (mati se predaja svojim otrokom in njihove potrebe postavlja na prvo mesto) ali s popolnimi neznanci ( npr. karitativna prostovoljska pomoč pri hranjenju starejših ali invalidov doma in v domovih).

    VZROK VSEGA ZLA
    Največja ovira za odnos s Bogom je napuh. Je poglavitni greh. Grehi, kot so npr. laž, kraja, nečistvovanje (sam sabo ali z drugimi), požrešnost, lakomnost, lenoba itd. so posledice napuha. Če obvladamo napuh, bomo srečno pridobili Jezusovo obljubo, če ne napuha ne obvladujemo. Napuh je pleve zla. Ne moremo saditi na vrt, če ga prej ne očistimo zemljo plevela, prelopatimo zemljo in jo pognojimo, da bo na tem novem zemljišču uspelo, kar smo posejali. Nima pa smisla prelopatiti zemlje in jo pognojiti, če ne izrujemo vseh majhnih koreninic plevela, ki duši rast in kaljenje posevkov. Včasih je potrebno odstraniti cele zaplate zgornje zemlje, da pridemo do čiste, deviške zemlje, v katero lahko vsejemo, posadimo nekaj dobrega in tudi pričakujemo, da bo zraslo nekaj dobrega. Tako je tudi z nami, da smo potrebni spreobrnitve in duhovne prenove, kesanja in prošnje Boga za Odpuščanja, da bodo nove kali posevkov pognali in zrastli.

    Napuh je prikrit in hud greh, ker se zna odlično skriti pod fasado najbolj nesebičnih namenov in zavajati. Napuh je vzrok, za prvi greh, ki je bil storjen daleč pred stvarjenjem sveta. Namreč padli angeli so padli zaradi napuha. Dober angel se je v zlega spremenil zaradi napuha. Hudič je hotel biti kakor Bog. In to je osnovna definicija napuha: biti kakor Bog, biti nekdo drug, imeti se za boljšega od drugega, itd. In ker v napuhu ni ljubezni, hudič ostaja tam kje je. Kakor pravi francoski teolog in filozof Fabrice Hadjadj v svojem delu Vera demonov (založba Družina, Ljubljana 2012), hudič je najboljši vernik: v Boga veruje bolj kot mi, nikdar ne dvomi v Boga, vendar, ker je napuhnjen, nima ljubezni, ter ne zmore ljubiti. Hudič ostaja hudič, ne zato, ker ne veruje, temveč zato ker ne ljubi.

    Vsi, ki smo krščeni in se bolj ali manj trudimo živeti kakor nam Bog po Cerkvi zapoveduje – verujemo. Vendar vem iz čistega praktičnega spoznanja, da marsikateremu verniku, bližnjemu in oddaljenemu včasih zmanjka ljubezni. In če ni ljubezni smo lahko vsak dan pri maši, pri obhajilu, pri spovedi, molimo in zganjamo neverjetne pobožnosti, toda če »ljubezni pa bi ne imel, mi nič ne koristi« (1 Kor 13,1-3). Brez ljubezni naša vera postaja hudičeva vera. Pobožnosti se lahko naučimo, resnična vera pa prihaja zgolj iz odnosa (prisotnosti) Boga pod podobo Najsvetejšega zakramenta.

    Napuh je težko izkoreniniti. Ni pa nemogoče, poglejmo samo svetnike in svetnice. Imamo jih polno in so nam lahko za zgled. Vsak ima svojega krstnega zavetnika, imamo farne zavetnike in zavetnike podružnic. Vsaka škofija in vsak narod ima svojega zavetnika, ki so nam za zgled in v pomoč, v borbi proti napuhu. In res, lahko se borimo proti vsem mogočim grehom in napakam in slabostim. Toda če ne izkoreninimo, ali vsaj ne zatremo napuha, nismo prav nič storili. Evangeliji ne govore o tem, da moramo spreobrniti druge, temveč da moramo spreobrnti nas, sami sebe. In kako radi delamo red pri drugih, pri sebi pa ne pospravimo in počistimo! Zato ni problem v drugem, problem tiči v meni. Jezus se je družil tudi z ljudmi dvomljivega slovesa. Sveto pismo pravi, da se je družil s cestninarji in grešniki in glej, nenavadno, nikoli ni postal grešnik. Noben greh, nobena slaba navada, ga ni ogrožala. In tudi nas ne bo, če se bomo trudili posnemati Jezusa. In to je v bistvu krščansko življenje – posnemanje Kristusa in Življenje po Naukih Jezusa Kristusa. .

    Osredotočimo se torej na napuh. In kdor ga bo uspel obvladati, bo uspel obvladati tudi vse ostalo zlo. Dovolj imamo torej možnosti, priložnost in sredstva, da začnemo in zmagamo proti eni sami in edini sveti vojni, ki jo kot kristjani moramo voditi in to je proti lastnemu napuhu. Da premagamo sami sebe in svojo hudobijo in se poboljšamo! Ne da kažemo proti proti sosedovemu grehu napuha – kajti to je že znamenje napuha, ker kažemo s prstom na druge; kot da smo pa mi nekaj več od drugih ljudi, čeprav smo vsi Otroci Enega Boga!

    PREPOZNAJMO SVOJ NAPUH IN SE POBOLJŠAJMO!

    Obstaja nekaj indicev, preko katerih se lahko začnem zavedati napuha, ki v meni živi in me uničuje. Naj naštejem zgolj nekaj preprostih primerov:

    Neposlušnost in samovolja ter zato potrebna ponižnost
    Sveti pater Pij je imel milost, da je na telesu nosil Kristusove rane imenovane stigme. Vendar jih je po ukazu Cerkve moral skrivati, zastirati pred ljudmi. In pater Pij je bil poslušen Cerkvi. Še več, Cerkev ga je poniževala, a ostal ji je zvest. Sveti pater Pij nam naroča: »Vselej se postavite na zadnjo mesto, vse ljudi imejte za boljše od sebe. V veselih in žalostnih trenutkih se vedno ponižajte pred mogočno Božjo roko, ponižno in potrpežljivo sprejemajte ne le, kar ugaja vaših čutom, temveč, še bolj vse bridkosti, ki vaj jih pošilja, da bi bili bolj sprejemljivi zanj in vselej bolj vredni Nebeške domovine«.

    Božja volja se razodeva preko naših predstojnikov
    Prav je, da smo predstojnikom pokorni in jih ubogamo. In ko oblast npr. ukaže nošenje mask v zaprtih prostorih in karanteno, da bi zaustavili širjenje epidemije koronavirusa je prav, da smo pokorni in ubogljivi! In ko Bog preko Cerkve, škofov in duhovnikov npr. zaradi epidemije nekaj zapove, moramo biti duhovniki in verniki ubogljivi in spoštljivi ter spoštovati obiske svetih maš z upoštevanje razdalje med verniki in z drugimi zahtevami! Kdor ni sposoben biti poslušen Bogu, Oblastem, pr3edstojnikom v službi in Cerkveni avtoriteti, ni sposoben biti poslušen ne državi, ne družbi, kaj šele v čisto človeških odnosih. V vseh odnosih bodisi človeških, v službi in družbi, bodisi z Bogom je ogromno poslušnosti in uboganja, ter zelo malo prostora za samovoljo. Bog že ve zakaj!

    Več vrednega doprinosa naj da tisti, kdor je prejel več talentov od Boga
    Nekdo, ki ima smisel, pa čeprav je napravil samo poklicno šolo, lahko uspešno vodi svoje podjetje ali družbo. Veliki svetovni voditelji, so bili na splošno precej neizobraženi. Izobrazba, poreklo, denar, vpliv ter moč še ni garancija za dobro in sposobno ter odgovorno vodenje v prid ljudi in družin, da živijo s plačo in dohodki od dela, ker so družbeno odgovorno do ljudi in do družbe. Pa kljub temu, se ljudje radi okitimo z izobrazbo, poreklom, denarjem, vplivom in se imamo za več vredne. Že apostol Peter opozarja, svari in grozi pred tovrstnim napuhom: »V medsebojnih odnosih se vsi oblecite v ponižnost, ker Bog se prevzetnim upira, ponižnim pa daje milost. Ponižajte se pod močno Božjo roko, da vas ob svojem času poviša« (1 Pet 5,4-6)

    Zato je prav, če nekdo napravi dobro delo, da leva roka ne ve kaj je dala desna; ne pa da se važimo, da pokažemo da se ta dobrota vidi; in da se imam zato za več vrednega, kot tisti, ki je napravil potiho in naskrivaj dobro delo, ki pa se ne vidi. Pred Bogom smo vsi enaki, toda nekateri si domišljajo, da si iz ‘ta boljš družine’. Ter zato pričakujejo določene privilegije in bonitete: »Ali pa onih osemnajst, na katere se je podrl stolp v Síloi in jih ubil, mar mislite, da so bili večji dolžniki kakor vsi drugi prebivalci Jeruzalema? Povem vam, da ne. A če se ne spreobrnete, boste vsi prav tako pokončani.« (Lk 13,4-5) Tisti, ki je trudi za krščansko življenje, ki dela za ZASTONJ ali za BOHLONAJ za druge ljudi, pa tudi s tem, ko je prisoten pri vseh obredih, je lahko samo neizmerno hvaležen, da ima pogum, veselje in voljo izpolnjevati Božjo voljo. A če se bom napuhnjeno imel za več vrednega od drugih, manj srečnih in manj obdarjenih, bom ravno tako brez Milosti v Božjih Očeh, ne bom imel Božjega Blagoslova in Uspeha in bom podoben farizeju.

    Sojenje in obsojanje drugih; pred svojim pragom pa ne pometemo
    Kolikokrat smo to že pisali in obravnavali, pa še vedno tako radi sodimo druge! Kakor da ne moremo drugače, čeprav poznamo Jezusovo zapoved: »Ne sodi, da ne boš sojen«! Če radi kažemo na druge, jih obsojamo in sodimo, potem smo zagotovo napuhli. Cerkev obsoja greh, nikdar pa ne obsoja grešnika, ker daje priložnost grešniku, da se spove grehov in poboljša. . Če bi temu ne bilo tako, potem Jezus tisti grešnici Magdaleni, ki so jo hoteli kamenjati ne bi odpustil. Obsoja pa greh, ki ga je storila, zato pravi: »Tudi jaz te ne obsojam. Pojdi in odslej ne gréši več!« (Jn 8,11). Če bi temu ne bi bilo tako, potem ne bi bilo nobenega zakramenta, ne bi bilo Cerkve. Na to ne smemo pozabiti, da moramo biti Usmiljeni in Odpuščati tako kot Jezus. Tisti hip, ko bi grešili bi bili brez Jezusove Odrešitve kaznovani od Boga in bi bili obsojeni na pekel ter uničeni. Bog pa ni uničil ne hudiča, ne Adama in Evo, ne Kajna, niti ne Mojzesa, Davida, Salomona, niti Petra. Vsakemu Bog da možnost, da prizna svojo napako, svoj greh, se pokesa in spreobrne,m ker nas Ljubi in nam Odpušča. Ker Bog ne more uničiti, nekaj, kar je ustvaril. Ljubezen mu to preprečuje. Da celo hudiča ne more in noče uničiti, ker ga ljubi (Origen). Čeprav hudič ne ljubi Gospoda Boga, seje sovraštvo in hudobijo, ker je padli hudobni angel, ki ga je ustvaril Bog je Bog to predvidel z Božjim Načrtom. Bog že ve zakaj!

    Da, Cerkev tudi npr. pravi, da je laž greh, da je kraja greh, da je grdo govorjenje in preklinjanje greh itd. Ne obsoja pa grešnika, to je razlika. Cerkev ravna Ad Rem, ne Ad Personam! Vsi grešimo, samo da so grehi nekaterih vidni, pri drugih pa nevidni. Boga pa vse vidi in vse Ve, Zato se Greh Delati ne sme! In tisti grehi, ki so vidni, niso vedno hujši od nevidnih. Tudi ne moremo vedeti čisto za vsak nagib, ki nekoga primora v greh. Sodbo in obsodbo grešnika pa pustimo Bogu. Bog bo sodil ne mi grešni ljudje, ki smo vsi enaki pred Bogom! Sami pa se potrudimo, da bomo tuje grehe, tudi če so nas osebno prizadeli, opravičili in pozabili. Kajti če ne bomo opravičili in pozabili, tudi ne bomo nikdar odpustili in če ne bomo odpustili bomo kakor hudič. Jezus je grešnico najprej opravičil: »»Kdor izmed vas je brez greha, naj prvi vrže kamen vanjo.« (Jn 8,7), šele nato ji je lahko odpustil.

    Krivice in ponižanja
    Če često čutimo, da se nam je zgodila krivica. Če težko prenašam tuje napake in slabosti. Da vsi narobe delajo razen mene. Da me nihče ne razume in spoštuje. Da sem žrtev bolnega družinskega debla, ter da so vsi ostali krivi za mojo nesrečo, potem sem tako globoko v napuhu, da je čudež da sploh še diham in živim. Napuhnjenci za vsako figo točijo take krokodilje solze, da bi z njimi lahko zalil Saharo. Njihova užaljenost, za čisto malenkostne stvari je večja in trajnejša kot Večno življenje v Nebeškem kraljestvu. Potrpimo in vzemimo svoj križ na rame in hodimo za Kristusom! Brez Napuhnjenosti in pritoževanja, kako se nam godijo krivice. Kdo jih pa ne doživlja?

    Duhovni napuh
    Je zelo težka oblika napuha. Najbolje ga ponazorimo z besedami francoskega krščanskega pisatelja G. Bernanosa: »Draga mati opatinja, vi in vaše sestre redovnice ste čisti kot angeli, a ste obenem ohole in napuhnjene kot hudiči, ker nimate Ljubezni, Usmiljenja in Dobrote«. To seveda ne pomeni, da je bolje grešiti, kot živeti po pravilih in izvajati pobožne vaje. Tukaj gre predvsem za kakovost kako izvajamo verske obveznosti pred količino, kakor pravi tudi Jezus sam: »Pri molitvi pa ne blebetajte kakor pogani; mislijo namreč, da bodo uslišani, če bodo veliko govorili« (Mt 6,7). Kdor trpi zaradi duhovnega napuha se rad pohvali, da zmoli dovolj veliko število rožnih vencev, da nima nobene slabe vesti pred Bogom in ne pred Ljudmi. Kdor trpi zaradi duhovnega napuha, si skuša sam, brez Božje milosti zagotoviti prostor v Nebeškem kraljestvu. Vso svojo teologijo in vero osredotoči okoli ene same poljubne zapovedi, drugega pa ne vidi in ne sliši!. Največkrat si skuša z zunanjim, moralno neoporečnim življenjem, kupiti vstopnico za v Nebesa in pri tem pozablja na Boga in Njegove Zapovedi, da je pred 6. Božjo zapovedjo še pet drugih mnogo pomembnejših in za 6. Božjo zapovedjo še štiri zapovedi, ki tudi niso zanemarljive.

    ZDRAVILA ZOPER NAPUH
    Ponovimo: napuh je greh in je kot plevel, ki se razširja na vrtu in ga mora vrtnar temeljito očistiti ter izločiti, da ne zaduši rasti povrtnin in se razraste. Vedimo pa, da ga razen po izjemnem posredovanju Božje milosti, sami ljudje ne moremo docela izkoreniniti in odstraniti. Bog celo svetnikom dopušča določeno mero slabosti, zato da se ne bi prevzeli in jih preizkuša ali so še vedno zvesti Bogu. Ali ljubijo Boga in so poslušni? Moramo pa plevel napuha nenehno puliti, uničevati, ker nas bo drugače prerastel in uničil vse tisto dobro, kar raste na naši življenjski njivi. In ne da s prstom kažemo na druge; sami ga očistimo, prvo pri sebi!

    Zakaj Bog dopušča napuh, zlo in slabosti? Zaradi naše ponižnosti, ki je najpomembnejše zdravilo in pot do nebes. Tako pripoveduje apostol Pavel: »Da pa se zaradi vzvišenosti razodetij ne bi prevzel, mi je bil dan v meso trn, satanov sel, ki naj bi me tepel, da se ne bi prevzel. Trikrat sem prosil Gospoda, da bi ga umaknil od mene, a mi je rekel: »Dovolj ti je moja milost. Moč se dopolnjuje v slabotnosti.« Zato se bom zelo rad ponašal s svojimi slabotnostmi, da bi se v meni utaborila Kristusova moč. Vesel sem torej slabotnosti, žalitev, potreb, preganjanj in stisk za Kristusa. Kajti močan sem tedaj, ko sem slaboten« (2 Kor 12, 7-10). Ponižnost je nasprotje napuha, kakor je ljubezen nasprotje sebičnosti. Napuh in sebičnost hodita z roko v roki, kakor ljubezen in ponižnost.

    Nadalje je prav je da se udeležujemo verskih obredov in sprejemamo obhajilo pri sveti maši. Češčenje pa ni samo takrat, ko je Jezus slovesno izpostavljen v monštranci, temveč ga častimo vsakič in morda najbolj iskreno takrat, ko pridemo v prazno cerkev, ko nas nihče ne vidi in nihče ne sliši. Ko samo stojimo, sedimo ali klečimo pred zaprtim tabernakljem. Mnogi svetniki so to počeli in ker so to počeli so svetniki. In da veliko in pogosto molimo k Bogu in ga prosimo Milosti in Usmiljenja, da ne zaidemo in se ne izgubimo na stranpota, kjer ni Boga. Veliko je zank in skušnjav, kamor se lahko hitro izgubimo in pozabimo na Boga!

    Ko pridemo v Cerkev moliti, tudi ko ni svete maše, častiti Jezusa, se ne odtrgamo samo od vsakodnevnega dela ali lenarjenja, temveč pokažemo največjo mero ponižnosti in ljubezni do Boga. In se z Bogom v molitvi pogovorimo in ga prosimo Pomoči in Milosti. Danes kar nekaj slovenskih župniji nima dovolj duhovnikov, čeprav potrebujejo Boga in duhovnika, saj verniki potrebujejo Božjo Pomoč in Usmiljenje, da bodo ostali stanovitnio v veri in bili zvesti Jezusu Učeniku in Odrešeniku. Brez Boga lahko hitro nekam zaplavamo in se izgubimo. Bog je naša Navigacija da bo naša plovba Življenja Varna in da bomo šli v pravo smer, ki vodi k Bogu. Naj bo trenutno duhovno stanje kakršno koli že je: dobro ali slabo: »Če kdo ne ostane v meni, ga vržejo proč kakor mladiko in se posuši. Te mladike poberejo in vržejo v ogenj in zgorijo. Če ostanete v meni in moje besede ostanejo v vas, prosíte, kar koli hočete, in se vam bo zgodilo« (Jn 15,6-7) Ni pa mogoče biti v Jezusu in Jezus ne v nas, če pred Njim bežimo in se ga izogibamo. In pozabimo na Boga ter smo samozadostni, oholi, napuhnjeni in arogantni brez Ljubezni in Usmiljenja! Bodimo čimbolj podobni Jezusu in bodimo Dobri in Usmiljeni, kot je bil naš Učenik in Odrešenik na Zemlji!

    Mirenski grad in drugi povzetki o napuhu

  42. Janez says:

    Kateheza papeža Frančiška: Zgodi se tvoja volja – pogumna molitev, polna gorečega zaupanja

    Božja volja
    »Pred skrbjo za svet s strani človeka, imamo neutrudno skrb Boga do človeka in sveta. Ves evangelij odseva ta preobrat perspektive. Grešnik Zahej spleza na drevo, ker hoče videti Jezusa, a ne ve, da je že mnogo prej Bog začel iskati njega. Ko prispe Jezus, mu pravi: ‘Zahej, hitro splezaj dol, danes moram namreč ostati v tvoji hiši’ (Lk 19,5). In na koncu pove: ‘Sin človekov je namreč prišel iskat in rešit, kar je izgubljeno’ (Lk 19,10). To je Božja volja, za katero prosimo, naj se zgodi, in je utelešena v Jezusu – iskati in reševati, kar je izgubljeno. In mi v molitvi prosimo, da bi se Božje iskanje dobro končalo, da bi se njegov univerzalni načrt zveličanja izpolnil. Najprej v vsakem med nami in zatem v svetu. Ste kdaj pomislili, kaj pomeni, da vas Bog išče. Res je, Bog išče mene, išče tebe; vsakega osebno. Velik je Bog! Koliko ljubezni je v tem!

    Zveličanje človeka
    Bog ni dvoumen. Ne skriva se za ugankami. Prihodnosti sveta ni načrtoval na nerazvozljiv način. Bog je zelo jasen. Če tega ne razumemo, tvegamo, da ne bomo dojeli smisla tretje prošnje Očenaša. Sveto pismo je namreč polno izrazov, ki nam pripovedujejo o pozitivni Božji volji v odnosu do sveta. V Katekizmu katoliške Cerkve imamo zbirko navedb, ki pričujejo o tej zvesti in potrpežljivi božanski volji (glej KKC 2821-2827). Sv. Pavel v Prvem pismu Timoteju piše: ‘Bog hoče, da bi se vsi ljudje zveličali in prišli do spoznanja resnice’ (1 Tim 2,4). Brez sence dvoma je to Božja volja: zveličanje človeka, ljudi, vsakega med nami. Bog s svojo ljubeznijo trka na vrata našega srca, da bi nas pritegnil k sebi in nas za roko povedel k zveličanju. Koliko ljubezni je v tem!

    Pogumna in bojevita molitev
    Ko torej molimo ‘zgodi se tvoja volja’, nismo pozvani, naj hlapčevsko sklonimo glavo, saj nismo sužnji. Bog nas želi svobodne; njegova ljubezen nas osvobaja. Očenaš je namreč molitev otrok in ne sužnjev, otrok, ki poznajo srce svojega Očeta in so prepričani, da je njegov načrt načrt ljubezni. Gorje nam, če bi izgovarjali te besede in skomignili z rameni kot znamenje vdaje pred usodo, ki se nam upira in ki je ne uspemo spremeniti. Nasprotno, gre za molitev, ki je polna gorečega zaupanja v Boga, ki za nas hoče dobro, življenje, zveličanje. Je pogumna molitev in tudi bojevita, kajti v svetu je veliko, preveč stvarnosti, ki niso v skladu z Božjim načrtom. Če parafraziramo preroka Izaijo, lahko rečemo: Oče, tukaj je vojna, goljufija, izkoriščanje. A vemo, da nam Ti želiš dobro, zato te prosimo: naj se zgodi tvoja volja! Gospod, spremeni načrte sveta, sablje preoblikuj v pluge, sulice v kose, da se nihče več ne bo uril v veščini vojne. Bog želi mir.

    Bog lahko in hoče spremeniti stvarnost
    Očenaš je molitev, ki v skladu z Očetovo voljo v nas prižge Jezusovo ljubezen, plamen, ki vodi v spreminjanje sveta z ljubeznijo. Kristjan ne veruje v neizogibno usodo. V kristjanovi veri ni ničesar negotovega; je pa zveličanje, ki čaka, da se razodene v življenju vsakega moškega in ženske ter se dopolni v večnosti. Če molimo, je to zato, ker verjamemo, da Bog lahko in hoče spremeniti stvarnost z zmago dobrega nad zlom. In zato ima smisel poslušati Boga in se mu izročiti, tudi v največji uri preizkušnje.

    Bog nikoli ne zapušča
    Tako je bilo za Jezusa v vrtu Getsemani, ko je živel tesnobo in molil: ‘Oče, če hočeš, daj, da gre ta kelih mimo mene, toda ne moja volja, ampak tvoja naj se zgodi’ (Lk 22,42). Na Jezusa pritiska zlo sveta, a se v zaupanju izroči oceanu ljubezni Božje volje. Tudi mučenci v svoji preizkušnji niso iskali smrti, ampak vstajenje. Bog nas iz ljubezni lahko popelje po težkih poteh, da doživljamo rane in boleče trne, a zapustil nas ne bo nikoli. Vedno bo z nami, ob nas, v nas. Za vernika je to prej gotovost kot upanje: Bog je z mano. Je ista gotovost, ki jo najdemo v priliki iz Lukovega evangelija, ki vabi k neprestani molitve. Jezus pravi: ‘Mar Bog ne bo pomagal do pravice svojim izvoljenim, ki noč in dan vpijejo k njemu? Bo mar odlašal? Povem vam: Hitro jim bo pomagal do pravice’ (Lk 18,7-8).

    Takšen je Gospod, tako nas ljubi, tako nas ima rad.Vse povabim, da skupaj, vsak v svojem jeziku, zmolimo Očenaš…«

    (Papež Frančišek v katehezi med splošno avdienco na Trgu sv. Petra, 20.3.2019)

  43. Hvala says:

    JEZUSOV PREDLOG, KAKO NAJ OBVLADAMO ŽIVLJENJE

    JEZUS SPRAŠUJE: KOMU ŽELIŠ USTREČI? LJUDEM OKOLI SEBE? ALI BOGU

    KRIŽEV POT NAŠEGA ŽIVLJENJA NAS VSE ŽIVLJENJE SPOMINJA, DA SMO V KREMPLJIH GREHA, KI NAS VODI V SMRT, JEZUSOVO MIN NAŠO

    ZA KRISTUSA SE MORAMO ODPOVEDATI VSEMU

    SVOJE ŽIVLJENJE BOMO RAZUMELI LE V PRIMERU, ČE NAM BO BOG DAL MODROST IN Z VIŠAV POSLAL SVOJEGA SVETEGA DUHA

    https://si.aleteia.org/2019/09/07/jezusov-predlog-kako-naj-obvladamo-zivljenje/

  44. Hvala says:

    NE HITI, NE SKRBI. TU SI SAMO NA KRAJŠEM OBISKU. NE POZABI SE USTAVITI IN PODUHATI ROŽE

    MISEL DNEVA | Thu Nov 25 2021

  45. Hvala says:

    NEKATERI LJUDJE LAHKO POGLEDAJO V BLATNO LUŽO IN VIDIJO OCEAN Z LADJAMI

    MISEL DNEVA | Sat Dec 18 2021

  46. Janez says:

    Papež Frančišek pridiga: LJUBEZEN DO SOVRAŽNIKOV JE SPROŽILA KULTURO USMILJENJA

    Ljubezen do sovražnikov v središču krščanstva Evangelij (glej Lk 6,27-38) zadeva točko, ki je v središču krščanskega življenja in ga opredeljuje: ljubezen do sovražnikov. Jezusove besede so jasne: ‘Vam pa, ki poslušate, pravim: Ljubíte svoje sovražnike, delajte dobro tistim, ki vas sovražijo. Blagoslavljajte tiste, ki vas preklinjajo, in molíte za tiste, ki grdo ravnajo z vami’ (v. 27-28). Ne gre za nekaj, izbirnega, ampak za zapoved. Ni za vse, ampak za učence, ki jim Jezus pravi ‘vi, ki poslušate’. On zelo dobro ve, da je ljubezen do sovražnikov onkraj naših zmožnosti, vendar pa je zato postal človek: ne zato, da bi nas pustil takšne, kakršni smo, ampak da bi nas preoblikoval v može in žene, ki so sposobni večje ljubezni, ljubezni njegovega in našega Očeta. To je ljubezen, ki jo Jezus podari tistemu, ki ‘ga posluša’. In tako postane mogoče! Z Njim, zahvaljujoč njegovi ljubezni, njegovemu Duhu, moremo tudi mi ljubiti tistega, ki nas ne ljubi, tudi tistega, ki nam dela hudo.

    Usmiljenje premaga človeško logiko
    Na ta način Jezus želi, da v vsakem srcu Božja ljubezen zmaga nad sovraštvom in zamero. Logika ljubezni, ki doseže najvišjo točko v Kristusovem križu, je to, kar je značilno za kristjana in nas spodbuja, da bi šli naproti vsem z bratskim srcem. Vendar pa kako je mogoče premagati človeško nagnjenje in posvetni zakon povračila? Odgovor poda Jezus v istem evangeljskem odlomku: ‘Bodite usmiljeni, kakor je usmiljen tudi vaš Oče!’ (v. 36). Kdor posluša Jezusa, kdor se trudi, da bi mu sledil, tudi če ga to stane, postane Božji sin in začenja biti resnično podoben Očetu, ki je v nebesih. Postanemo zmožni stvari, za katere nikoli ne bi mislili, da bi jih lahko rekli ali storili, oziroma bi se jih prej sramovali, ki pa nam zdaj dajo veselje in mir. Ni nam potrebno biti več nasilni, z besedami in dejanji; odkrijemo, da smo sposobni nežnosti in dobrote; in čutimo, da vse to ne prihaja od nas, ampak od Njega! – in se torej s tem ne ponašamo, ampak smo za to samo hvaležni.

    Ljubezen podeli osebi dostojanstvo, sovraštvo jo razvrednoti
    Ne obstaja nič večjega in rodovitnejšega od ljubezni: ta podeli osebi vse njeno dostojanstvo, medtem ko jo, nasprotno, sovraštvo in maščevanje razvrednotita, s tem ko iznakazita lepoto bitja, ki je ustvarjeno po Božji podobi.

    Kultura usmiljenja sproži revolucijo ljubezni
    Ta zapoved, naj odgovorimo na žalitev in krivico z ljubeznijo, je v svetu ustvarila novo kulturo: ‘kulturo usmiljenja – moramo se je dobro naučiti in uresničevati, to kulturo usmiljenja, ki sproži pravo revolucijo’ (Apostolsko pismo Usmiljenje in usmiljenja potrebna, 20). To je revolucija ljubezni, katere protagonisti so mučenci vseh časov. In Jezus nam zagotavlja, da naše vedenje, v katero bo vtisnjena ljubezen do tistih, ki nam delajo hudo, ne bo zaman. Jezus pravi takole: ‘Odpuščajte in vam bo odpuščeno. Dajajte in se vam bo dalo. S kakršno mero namreč merite, s takšno se vam bo odmerilo’ (v. 37-38).

    Moramo odpuščati, saj nam je Bog odpustil
    Moramo odpuščati, saj nam je Bog odpustil in nam vedno odpušča. Če ne odpustimo vsega, tudi ne moremo zahtevati, da bo nam vse odpuščano. Če pa se naša srca odprejo usmiljenju, če se odpuščanje potrdi z bratskim objemom in se sklenejo vezi občestva, pred svetom potrjujemo, da je mogoče zlo premagati z dobrim. Včasih se lažje spominjamo krivic in slabega, ki so nam ga storili in ne dobrih stvari. Nekateri ljudje imajo to navado in postane bolezen. To so ‘zbiralci krivic’: spominjajo se le slabih stvari, ki so jim jih storili. To ni pot. Jezus nam pravi, da moramo storiti nasprotno. Spominjati se dobrih stvari in ko pride kdo, ki obrekuje, ki govori slabo o drugem, reči: ‘Ja, morda, vendar pa ima to dobro lastnost…’ Obrniti na glavo besede. To je revolucija usmiljenja.
    Naj nam Devica Marija pomaga, da bi dopustili, da bi se ta sveta Jezusova beseda, žgoča kot ogenj, dotaknila našega srca, nas preoblikovala in naredi zmožne, da bi delali dobro brez povračila ter povsod pričevali zmago ljubezni.«

    (Papež Frančišek v nagovoru pred opoldansko molitvijo Angelovega češčenja, na Trgu sv. Petra, 24.2.2019)

  47. Janez says:

    Papež Frančišek pridiga: POTRPEŽLJIVOST NI SPRIJAZNJENOST, JE DIALOG Z LASTNIMI MEJAMI

    Potrpežljivost ni sprijaznjenost ali poraženost
    »Gospoda prosimo za krepost potrpežljivosti, značilne za tistega, ki je na poti in nosi na lastnih ramenih težave in preizkušnje, kakor številni preganjani bratje kristjani na Bližnjem vzhodu. V odlomku iz Jakobovega pisma smo brali: ‘Saj veste, da preizkušenost vaše vere rojeva stanovitnost’ (Jak 1,3). Toda, kaj pomeni biti potrpežljivi v življenju in med preizkušnjami? Gotovo, to ni lahko razumeti, zato je dobro ločiti med krščansko potrpežljivostjo in sprijaznjenostjo ter držo poraženosti, saj gre za krepost tistega, ki je na poti in ne tistega, ki je pri miru in zaprt. In ko smo na poti, se zgodijo različne stvari, ki niso vedno dobre. To mi spregovori o potrpežljivosti kot kreposti na poti. Takšna je drža staršev, ko se rodi bolan ali prizadet otrok: ‘Bogu hvala, da je živ!’ Ti so potrpežljivi, saj vse življenje z ljubeznijo prenašajo takšnega otroka, vse do konca. Ni lahko leta in leta prenašati prizadetega ali bolnega otroka… Toda veselje, da imajo tega sina, jim da moč, da ga še naprej prenašajo. To je potrpežljivost, to ni sprijaznjenost, saj gre za krepost, ki se porodi med potjo.

    Nepotrpežljiv človek zavrača ali se ne meni za lastne meje
    Kaj se še lahko naučimo iz etimologije besede ‘potrpežljivost’. Pomen vsebuje v sebi tudi smisel za odgovornost, saj potrpežljivi ne zavrača bolečine, ampak jo prenaša in to z radostjo, z veseljem, popolnim veseljem, kot to pravi apostol. Potrpežljivost pomeni prenašati na sebi in ne preložiti, da bi drugi prenašal problem, prenašal težave. Jaz jo prenašam, saj je moja težava, je moj problem. Zaradi tega trpim? Seveda! Toda prenašam. Prenašam. Potrpežljivost pa je tudi modrost, da smo v dialogu s svojimi mejami. Toliko skrajnih meja je v življenju, toda nepotrpežljivež jih noče, se za njih ne meni, saj ni v dialogu s svojimi mejami. Ali gre za vsemogočno domišljavost ali za lenobo, tega ne vemo. Tega ne ve.

    Božja potrpežljivost spremlja in čaka
    Toda potrpežljivost o kateri govori sv. Jakob, ni nasvet za kristjane. Če gledamo zgodovino zveličanja, lahko opazimo potrpežljivost Boga, našega Očeta, ki je vodil ter prenašal svoje trdovratno ljudstvo in sicer vsakič, ko si je naredilo malika in prešlo z ene na drugo stran. Prav tako je potrpežljiv Oče z vsakim od nas, ko nas spremlja in čaka na ‘naš čas’. Bog je tudi poslal svojega Sina, da bi vstopil v potrpežljivost in sprejel svoje poslanstvo ter se z vso odločnostjo daroval v trpljenju. Pri tem mislim na naše preganjane brate na Bližjem vzhodu, ki so jih pregnali zato, ker so kristjani. In oni so ponosni, da so kristjani. Vstopili so v potrpežljivost, kakor je Gospod vstopil v potrpežljivost. S temi mislimi morda lahko danes molimo, molimo za naše ljudstvo: ‘Gospod, daj svojemu ljudstvu potrpežljivost za prenašanje preizkušenj.’ Molimo pa tudi zase. Tolikokrat smo nepotrpežljivi, ko kaj ne gre, že kričimo. Umiri se malo, pomisli na potrpežljivost Boga Očeta, vstopi v potrpežljivost kot Jezus. Lepa krepost je ta potrpežljivost. Prosimo zanjo Gospoda.«

    (Papež Frančišek med sv. mašo v Domu sv. Marte, 12.2.2018)

  48. Miro says:

    SI TAM, KJER TE BOG HOČE? (Aleteia)

    KAKO NAJ VEM, ALI IZPOLNJUJEM BOŽJO VOLJO?

    MED OSEBAMI, KI IŠČEJO NASVET ALI POMOČ, JE 90 ODSTOTKOV TAKŠNIH, KI SE SPRAŠUJEJO, ALI IZPOLNJUJEJO BOŽJO VOLJO IN KAJ BOG OD NJIH ŽELI.

    Že vprašanje je zapleteno, kaj šele razmišljanje o odgovoru. Stvarnost, ki nas obdaja, je večplastna in pogosto prežeta s trpljenjem, tako da med mnogimi težkimi situacijami ni lahko razbrati Božje volje v našem življenju.

    Toliko težje je mladim, ker se vprašanje nenehno pojavlja. Radi bi vedeli, kakšna je Božja volja v zvezi z odnosom z osebo, s katero naj bi se poročili oziroma ali se sploh bodo poročili. Zanima jih, kakšno delo si Bog od njih želi, ali morda hoče, da bi živeli v skupnosti …

    PRVI NASVET JE:

    Ne išči odgovora pri Bogu samo zato, da bi v njem našel svojo notranjo željo. Še bolj jasno povedano: ne išči odgovora pri Bogu za svoje trenutno življenjsko stanje. Od Boga ne pričakuj odgovora v zvezi s svojim trpljenjem, kajti ti mu skušaš uiti, namesto da bi se iz njega kaj naučil.

    Nesmiselno je hoditi za Bogom in od njega zahtevati odgovore na svoje želje, saj tvoje želje v Božjih očeh morda nimajo prednosti.

    Kaj moram potem storiti, če ne smem iskati Boga, da bi odgovoril na moje želje?

    Začeti moraš iskati Boga, da boš v Njem našel vse potrebne odgovore.

    Velika razlika je, ali iščemo Boga z željo, da bi odgovoril na naše želje, ali če ga iščemo zato, da bi nam On dal odgovore, ki jih potrebujemo. Ko razumemo to razliko, lahko nehamo “manipulirati” z Bogom in ga iskati zato, da bi nam On nekaj dal, ampak ga začnemo iskati zaradi tega, kar Bog je.

    Ko Boga iščemo iz srca in brez vmešavanja naših želja, se prečisti tudi naš odnos z Njim.

    Počasi nehamo iskati odgovore in rešitve za naše težave, ker se osredotočimo na Boga in na to, kaj On pomeni v našem življenju.

    Takrat vsi potrebni koraki v življenju postanejo jasnejši. In čeprav se to ne zgodi že v naslednjem koraku, še naprej slediš Bogu in v naslednjih korakih bodo odločitve postale jasnejše in lažje.

    Kako priti do tega? Prek molitve. Predana in zvesta molitev je pot do Boga, ki naj jo zaznamujeta bolj vztrajnost in stanovitnost kot neka volja do molitve.

    DRUGI NASVET:

    Ne čakaj na željo po molitvi. Ne čakaj, da ti bo srce polno želje po tem, da bi se v molitvi srečal z Bogom. Marsikdo na ta način ne bi nikoli molil.

    Moli, ko nimaš nobene želje. Moli, ko si utrujen. Moli, ko ti po glavi roji kup skrbi. Moli, ko si bolan. Moli, ko delaš. Moli, ko voziš. Moli, ko si žalosten. Moli, čeprav si osamljen. Moli, čeprav imaš občutek, da te Bog ne sliši. Moli, moli, moli.

    Vztrajnost v molitvi ti da dar, da postaneš del Božjega načrta in volje.

    Naj se ti te besede usedejo v srce in prenovijo tvoje razumevanje Boga in naj te pri tem vodi in spremlja Sveti Duh.

    “OD VSAKE SLABE POTI ODVRAČAM SVOJE NOGE, DA BI IZPOLNJEVAL TVOJO BESEDO.” (Ps 119, 101).

    Povzeto po: https://si.aleteia.org/2018/03/15/si-tam-kjer-te-bog-hoce/

    • Miro says:

      MOLIMO: PRIDI, SVETI DUH

      Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
      vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
      Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
      prenovil boš obličje zemlje.

      Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
      razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
      bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
      vselej radi sprejemali njegove spodbude.
      Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

  49. Miro says:

    DOMAČI SO PRIŠLI, DA BI JEZUSA ODVEDLI, KAJTI GOVORILI SO, DA JE Z UMA – JEZUSOV ZGLED VSEKAKOR NI LAHEK – TUDI DANES MORA BITI KRISTJAN, TAKO KOT KRISTUS: DRUGAČEN, SAMOSTOJEN IN UPOREN, ČE HOČE ITI ZA SVOJIM UČITELJEM!

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO MARKU (Mr 3,20-21)

    Nato je prišel v hišo. Spet se je zbrala množica, tako da še jesti niso utegnili. Ko so njegovi to izvedeli, so odšli, da bi ga na silo odvedli, kajti govorili so, da ni priseben.

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Mr+3%2C20-21&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE: (Ervin Mozetič)

    Domači so prišli, da bi Jezusa odvedli, kajti govorili so, da je z uma. Ustavimo se ob misli. Zakaj se je zdel Jezus za mnoge nor? Kaj je delal takega, da si je zaslužil tako čuden sloves?

    DRUGAČEN JE – SAM – proti vsem! Logičen sklep je: Če je on normalen, potem smo mi vsi nori!

    SAMOSTOJEN JE – BOG JE EDINO MERILO – Vse dela, kakor mu veleva Oče, Bog. Logičen strah sodobnikov: Če je to dobro, potem smo vsi ostali reve, ker se ves čas oziramo na to, kaj bodo rekli drugi.

    UPORNIK JE – EDINI ZAKON JE LJUBEZEN – Zaradi nje ruši ustaljene vzorce. Tudi tu je logičen sklep vladajočih: Če mu sledimo, bomo izgubili temelj svojega obstoja. Položaji in funkcije niso pomembni. Po tej poti bomo izgubili najpomembnejše. In če je ljubezen edini zakon, lahko pademo v anarhijo.

    DRUGAČNOST, SAMOSTOJNOST IN UPORNOST so torej razlog za vsakršno etiketiranje. Še posebej, če imajo Jezusovi sodobniki polno razlogov za takšne ugotovitve. Poglejmo samo nekaj primerov Jezusove drugačnosti, samostojnost in upornosti.

    Drugače gleda na:

    – pravila življenja – sobota je zaradi človeka in ne človek zaradi sobote. Vse mora služiti človeku in njegovemu resničnemu dobremu. Pravila brez resnične vrednosti za človeka so za Jezusa prazna.

    – zadnje besede nima niti shodnica, niti vrhovna verska avtoriteta, ampak Oče Bog.

    – ubogi niso v njegovih očeh deležni prezira, ampak večje ljubezni. Blagor ubogim, kajti njihovo je nebeško kraljestvo.

    – služenje ni sramota, ampak vrlina Jezusovega učenca. Kdor hoče biti prvi, naj služi.

    – položaji in funkcije niso nič, zato bodo prišli v nebeško kraljestvo javni grešniki in prostitutke prej kot farizeji in pismouki.

    – niti družina ni zadnja svetinja. Kri ni nič, če je ne vodi božji duh. Kdor izpolni voljo nebeškega Očeta, ta mi je brat in sestra in mati.

    Če so našega učitelja zasramovali, bodo zasramovali tudi nas. Če nas imajo za nore, zaradi zvestobe njegovemu zgledu, smo na dobri poti. Njegov zgled pa vsekakor ni lahek. Tudi danes mora biti kristjan, tako kot Kristus: DRUGAČEN, SAMOSTOJEN IN UPOREN, če hoče iti za svojim učiteljem.

    Bodimo torej previdni v naših ocenah o dobrem in slabem. Dobro je dobro, ne glede ali nam ugaja ali ne! Mogoče nas moti predvsem to, da je to dobro zavito v odbijajočo podobo drugačnega, samostojnega in upornega. Tvegajmo biti Božje podobe in bodimo previdni v sodbah.

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    Božje usmiljenje, v spreobrnjenju grešnikov, zaupamo vate!

  50. Miro says:

    DESET PRAVIL NAPAČNE VZGOJE (!!!)

    ITALIJANSKI DUHOVNIK CHINO PEZZOLI (VODITELJ ZVEZE DRUŽIN ZASVOJENCEV Z MAMILI) JE V SVOJI KNJIGI STARŠEM PREDSTAVIL 10 PRAVIL, KI, ŽAL, ZANESLJIVO OBRODIJO SLABE SADOVE VZGOJE OTROK:

    1. Že od samega otroštva dajte svojemu otroku vse, kar hoče imeti, nič mu ne sme manjkati. Tako bo že od malega vedel, da ga bosta morali družina in družba vzdrževati.

    2. Če zakolne, grdo govori, če vam naduto in nevzgojeno odgovarja, če se upira vašim napotkom, ne smete nič reči. Potrpite in se mu nasmehnite! Vedno se mora čutiti pomembnega, zanimivega, vedno v središču pozornosti.

    3. Ne dajajte mu nobene človeške in duhovne vzgoje, počakajte, da se bo sam odločil za svoje obnašanje v družbi. Pravzaprav mu morate reči, da ga nočete obremenjevati s pravili in življenjskimi vodili, ampak da ga prepuščate samega sebi in njegovim željam. Tako bo lahko poskusil vse.

    4. Pospravljajte za njim vse stvari, ki jih pušča okrog: čevlje, obleke, knjige. Naredite vse, kar bi moral sam storiti, da se bo navadil zvračati odgovornost na druge in se bo naučil, da mu vedno strežejo drugi.

    5. Ko govorite v njegovi prisotnosti o njegovem obnašanju, se morate kregati med seboj, enkrat naj ga brani eden, drugič drugi, njegove napake morate jemati kot otročarije, ki jih je treba razumeti. Tako bo kmalu ugotovil, da je njegova družina strpna in pripravljena sprejeti vsako njegovo stranpot.

    6. Vašemu otroku dajte ves denar, po katerem vas vpraša, ne dopustite, da bi ga sam zaslužil, saj ima vendar še čas za žrtve! Povejte mu tudi, da ne želite, da bi sam tako težko živel, kot ste živeli vi … Bodite ponosni, da vaš otrok ne počne ničesar, ampak se samo zabava.

    7. Vaša hiša naj bo bogata, v kuhinji naj nikdar ne manjka hrane, otrok naj ima ogromno oblek, poskrbite za glasbo in televizijo! Mama naj mu pripravlja odlična kosila, kupuje naj mu modna in draga oblačila, čisti naj kopalnico za njim, postilja naj mu posteljo, da se bo njen ljubljenček lahko odpočil po zabavi in neprespanih nočeh.

    8. Vedno ga zagovarjajte pred sosedi, pred učitelji, tudi pred policijo …, ker so vsi proti vašemu otroku. Njegova samovšečnost bo tako postala življenjski slog, s katerim se bo vsem predstavljal.

    9. Če bo zabredel v resne težave s pravico in zakoni ali kako osebo, ga opravičujte in recite, da so bili za njegovo slabo dejanje krivi njegovi prijatelji in družba. Pred njim glasno povejte, da se zavedate njegovih težav in jih razumete. Tako se bo navadil, da ga nikdar ne bo pekla vest in se ne bo nikoli ničesar kesal.

    10. Če vas bo pozneje, čez leta vaš otrok preziral in zaničeval, če vas bo poniževal in ne bo imel nobenega spoštovanja do vas …, vzkliknite že znani stavek. »Vse sva zgrešila!« (povzeto po spletnih straneh na internetu)

    DRUŽINSKA MOLITEV

    Gospod Bog, blagoslovi naš dom.
    Naj bo kraj tvojega miru.
    Naj v njem ne vlada sovraštvo, ampak ljubezen,
    naj v njem ne bo nesloge, temveč edinost.
    Namesto užaljenosti in krivice naj bo v njem odpuščanje.
    Zmota naj se umakne resnici, vera naj premaga dvom.
    V njem naj ne bo tesnobe, ampak upanje,
    naj ne bo teme greha, ampak luč tvoje milosti,
    naj ne bo žalosti, ampak veselje.
    Naj ne bo bolezni, temveč dušno in telesno zdravje.
    Tvoj blagoslov naj nas spremlja na poti v tvoj nebeški dom.
    Amen.

    Božje usmiljenje, ki nas varuješ bede greha, zaupamo vate!

    • Miro says:

      MOLITEV STARŠEV ZA OTROKE

      Gospod, zaupal si nama otroke. Vsakega od njih si ustvaril
      po svoje in vsak naju na svoj način potrebuje. Toda, Gospod,
      imava vsak svoj poklic in po napornem delu se jim je težko
      posvetiti. Čutiva nevarnost, da bi nanje stresala najino slabo
      voljo, ali da bi jih pustila brezbrižno letati okoli in bi se potem
      jezila, če bi zašli na kriva pota. Veva, Gospod, da naju najini
      otroci potrebujejo sproščena in odločna obenem. Potrebujejo
      očeta in mater, ki imata čas zanje in potrpljenje za vsakogar
      izmed njih, ki jih jemljeta resno tudi v malenkostih. Pokaži
      nama, Gospod, kdaj morava biti samo njim na voljo. Nočeva
      pozabiti, kaj sva kot otroka midva zahtevala od svojih staršev.
      Obvaruj naju oblastnosti. Daj, da močna roka, ki jo potrebujejo,
      ne postane trda. Gospod, ti veš, da jim pogosto dajeva slab
      zgled. Obvaruj naju domišljavosti, da bi hotela vedno veljati za
      nepogrešljiv vzor. Daj nama poguma, da bova vedno odkrito
      priznala svoje napake. Daj, da v naši družini beseda »odpuščanje«
      ne bo nekaj neznanega. Pomagaj otrokom, da se bodo naučili
      odpuščati tudi svojim staršem.

      http://www.zakonci.net/products/molitev-za-druzino

  51. Miro says:

    DVANAJST ČUDOVITIH MISLI CERKVENIH OČETOV O EVHARISTIJI (Aleteia)

    ŽE OD VSEGA ZAČETKA SO CERKVENI OČETJE VEROVALI, DA JE EVHARISTIJA TELO, KRI, DUŠA IN BOŽANSKOST JEZUSA KRISTUSA

    Ko prebiramo zapise cerkvenih očetov o evharistiji, je povsem jasno, da so verovali v resnično navzočnost Jezusa Kristusa.

    V pomoč tej trditvi je Aleteia predstavlja kratek izbor navedkov prvih cerkvenih očetov, ki podrobno ponazarjajo njihovo vero o sveti evharistiji. Ko jih boste prebrali, boste ugotovili, kako je Cerkev ta nauk skozi vsa leta posredovala v skorajda nespremenjeni obliki.

    Več o tem v priloženi fotogaleriji:

    https://si.aleteia.org/slideshow/12-navedkov-cerkvenih-ocetov-o-evharistiji/

    JEZUSA, NAŠEGA BOGA V NAJSVETEJŠEM ZAKRAMENTU, PRIDITE, MOLIMO.
    (Častimo Jezusa v Najsvetejšem)

  52. Miro says:

    MISEL SVETNIKA: »ENO BISTVENIH DEJANJ LJUBEZNI DO BLIŽNJEGA JE, DA
    DRUG DRUGEGA PRENAŠAMO. UPOŠTEVAJMO KOT NESPORNO NAČELO: TEŽAVE,
    KI JIH IMAMO S SOLJUDMI, IZVIRAJO BOLJ IZ NAŠE NEOBRZDANE SAMOVOLJE
    KOT IZ ČESAR KOLI DRUGEGA.« (sv. Vincencij Pavelski)

    Božje usmiljenje, ki vedno in povsod spremljaš vse ljudi, zaupamo vate!
    Sv. Vincencij Pavelski, prosi za nas!

  53. Janez says:

    DELA LJUBEZNI IN DELA ZA MIR
    Da bi lahko molili za mir, moramo biti najprej sposobno poslušati, saj Bog govori v tišini srca in je to začetek molitve, ki je začetek miru. On govori, mi pa moramo imeti pogum, da poslušamo, moramo imeti čas, da slišimo Božjo besedo. In šele potem, iz polnosti naših src, lahko govorimo, lahko molimo molitev miru. Sad molitve je poglabljanje ljubezni, poglabljanje vere. Če verujemo, bomo lahko molili in sad vere je skovan iz ljubezni in sad ljubezni je služenje. Zato so dela ljubezni vedno dela miru, in da bi bili sposobni naša srca in naše roke dati na razpolago ljubečemu služenju, moramo poznati Boga, vedeti, da je Bog ljubezen, da nas ljubi, in da nas je On ustvaril – vsakega od nas, za večje stvari. Ustvaril nas je, da bi ljubili in bili ljubljeni in to je začetek molitve – vedeti, da me On ljubi, da sem bil ustvarjen za večje stvari. Kdor je torej moj brat, moja sestra, kje je obličje Boga, da ga lahko vidim, h kateremu molim? Moj brat, moja sestra so lačni, nagi, osamljeni, brezdomci, nezaželeni – oni so moji bratje in sestre, ker nam je to Kristus povedal. Da pa bi videli obličje Boga, morate imeti čisto srce, srce polno ljubezni in srce imate lahko polno ljubezni samo, če je popolnoma čisto, čisto in svobodno. In dokler mi v naših srcih nismo sposobni slišati tega glasu, glasu Boga, ki govori v tišini naših src, ne bomo mogli moliti. Ne bomo mogli izraziti naše dejavne ljubezni – saj je vsako dejanje ljubezni naša molitev, ki prinaša mir. Zato danes nimamo miru, ker smo pozabili, da pripadamo drug drugemu. Da je ta moški, ta ženska, tisti otrok, moj brat ali moja sestra. In da je Jezus prišel na svet zaradi ubogih, bolnih, odrinjenih ljudi. Rekel je, da zdravnika ne potrebujejo zdravi. In jim pomagal in jih zdravil ter nam zgled krščanske Dobrote in Usmiljenja.
    Sveta Mati Terezija

    DELA LJUBEZNI IN DELA ZA MIR
    Da bi lahko molili za mir, moramo biti najprej sposobno poslušati, saj Bog govori v tišini srca in je to začetek molitve, ki je začetek miru. On govori, mi pa moramo imeti pogum, da poslušamo, moramo imeti čas, da slišimo Božjo besedo. In šele potem, iz polnosti naših src, lahko govorimo, lahko molimo molitev miru. Sad molitve je poglabljanje ljubezni, poglabljanje vere. Če verujemo, bomo lahko molili in sad vere je skovan iz ljubezni in sad ljubezni je služenje. Zato so dela ljubezni vedno dela miru, in da bi bili sposobni naša srca in naše roke dati na razpolago ljubečemu služenju, moramo poznati Boga, vedeti, da je Bog ljubezen, da nas ljubi, in da nas je On ustvaril – vsakega od nas, za večje stvari. Ustvaril nas je, da bi ljubili in bili ljubljeni in to je začetek molitve – vedeti, da me On ljubi, da sem bil ustvarjen za večje stvari. Kdor je torej moj brat, moja sestra, kje je obličje Boga, da ga lahko vidim, h kateremu molim? Moj brat, moja sestra so lačni, nagi, osamljeni, brezdomci, nezaželeni – oni so moji bratje in sestre, ker nam je to Kristus povedal. Da pa bi videli obličje Boga, morate imeti čisto srce, srce polno ljubezni in srce imate lahko polno ljubezni samo, če je popolnoma čisto, čisto in svobodno. In dokler mi v naših srcih nismo sposobni slišati tega glasu, glasu Boga, ki govori v tišini naših src, ne bomo mogli moliti. Ne bomo mogli izraziti naše dejavne ljubezni – saj je vsako dejanje ljubezni naša molitev, ki prinaša mir. Zato danes nimamo miru, ker smo pozabili, da pripadamo drug drugemu. Da je ta moški, ta ženska, tisti otrok, moj brat ali moja sestra. In da je Jezus prišel na svet zaradi ubogih, bolnih, odrinjenih ljudi. Rekel je, da zdravnika ne potrebujejo zdravi. In jim pomagal in jih zdravil ter nam zgled krščanske Dobrote in Usmiljenja.
    Sveta Mati Terezija

    • Miro says:

      Najlepša hvala za čudovite misli sv. Matere Terezije. Ob tem se poglobimo še v njene misli o moči svete Evharistije.

      SV. MATI TEREZIJA: »SAMO EVHARISTIJA, SAMO JEZUS, NAM MORE DATI VESELJE, DA IZVRŠUJEMO SVOJE DELO S SMEHLJAJEM!«

      Misel svetnice: »Cerkev nam je zaupala veliko apostolsko nalogo, da prinašamo Kristusa v srca naših ljudi. Dati jim moramo Jezusa. Toda, če Jezusa nimamo, ga ne moremo dati. Zaradi tega potrebujemo Evharistijo. Res je, naš način življenja je težak. Mora biti takšen. Ne gre samo za tvarno uboštvo, ampak za uboštvo okolja, obdanosti s trpečimi ljudmi, s smrtjo. Samo Evharistija, samo Jezus, nam more dati veselje, da izvršujemo svoje delo s smehljajem.«
      (sv. Mati Terezija)

      MOLIMO: Slava tebi, Jezus, ki si Živi kruh iz nebes! Hvala ti za nedoumljivo velike milosti, da moremo živeti, moliti, delati in ljubiti v moči svete Evharistije. Vse v čast in slavo Tebi, Jezus, ki imaš Besede večnega življenja!

      Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!
      Sv. Mati Terezija, prosi za nas!

  54. Miro says:

    KATEHEZA O SVETEM JOŽEFU KOT OČETU V NEŽNOSTI – BOG SE NE BOJI NAŠIH GREHOV, AMPAK SE BOJI ZAPRTOSTI NAŠEGA SRCA (papež Frančišek, 19. januar 2022)

    Med splošno avdienco, ki je potekala v dvorani Pavla VI., je papež Frančišek govoril o svetem Jožefu kot očetu nežnosti. Izpostavil je potrebo po »revoluciji nežnosti« ter dejal, da se Bog ne boji naših grehov in slabotnosti, temveč zaprtosti našega srca. Posebej je spomnil na osebe v zaporih ter poudaril, da je v vsaki obsodbi okno upanja. (po zapisu Andreje Červek)

    Papeževa kateheza je bila namenjena svetemu Jožefu kot očetu nežnosti. Nežnost je večja od logike sveta. Je nepričakovani način, kako zadostiti pravici. Zato ne smemo nikoli pozabili, da se Bog ne boji naših grehov, napak in padcev, ampak se boji zaprtosti našega srca, našega pomanjkanja vere v njegovo ljubezen. Obstaja velika nežnost v izkušnji Božje ljubezni, je poudaril papež Frančišek in dodal, da je nežnost najboljši način, kako se dotakniti svoje krhkosti. Povabil je, naj Bogu dovolimo, da nas ljubi s svojo nežnostjo ter tako vsakega od nas spreminja v moškega in žensko, ki sta sposobna ljubiti na enak način. Posebej se je spomnil oseb, ki so v zaporu.

    SVETOPISEMSKI ODLOMEK: Oz 11,1.3-4

    Ko je bil Izrael mlad, sem ga ljubil,
    iz Egipta sem poklical svojega sina.
    Jaz sam sem Efrájima učil hoditi,
    jemal sem jih na svoje lakte,
    pa niso spoznali, da skrbim zanje.
    Pritegoval sem jih s človeškimi vezmi,
    z vrvicami ljubezni,
    bil sem jim kakor tisti,
    ki si vzdigujejo otroka k licu,
    počasi sem mu dajal jesti.

    Celotna kateheza svetega očeta na:
    https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2022-01/kateheza-o-svetem-jozefu-kot-ocetu-v-neznosti-bog-se-ne-boji-na.html

    Sv. Jožef, prijatelj Najsvetejšega Srca, prosi za nas Boga!

  55. Miro says:

    V RAZMISLEK O TEM, KAJ OBISKOVALCU BAZILIKE JEZUSOVEGA ROJSTVA V BETLEHEMU SPOROČAJO VRATCA V BETLEHEMU, SKOZI KATERA JE ONEMOGOČEN VSTOP NA KONJU – PONIŽEN MOŠKI IN PONIŽNA ŽENSKA STA ODPRTA ZA DELOVANJE BOŽJE PREVIDNOSTI V NJUNI PRIHODNOSTI – GOSPOD JE KROTAK IN IZ SRCA PONIŽEN IN ZATO BOMO V NJEM NAŠLI RAZUMEVANJE IN NOTRANJI MIR – PRIBLIŽAJMO SE KRISTUSU V EVHARISTIJI, NJEGOVEMU RANJENEMU IN VSTALEMU TELESU!

    Na pročelju bazilike Jezusovega rojstva v Betlehemu je še danes mogoče opaziti sledove njenega nekdanjega vhoda, ki je bil sčasoma zmanjšan in so ostala le kak meter in pol visoka vratca. Na ta način je bil onemogočen vstop na konju in sveti kraj je bil zavarovan. Majhnost teh vrat nagovarja tudi sodobnega obiskovalca: brez besed mu sporoča, da »moramo sestopiti, iti v duhovnem smislu peš, če lahko tako rečemo, da bi mogli vstopiti skozi vrata vere in srečati Boga, ki je drugačen od naših predsodkov in našega mnenja: Bog, ki se skrije v ponižnost pravkar rojenega otroka«.

    Več o izjemno zanimivem in poučnem članku (avtor Guillaume Derville) na:

    https://opusdei.org/sl-si/article/vrata-poniznosti/

    MOLIMO IZ SRCA: JEZUS, KROTKI IN SRCA PONIŽNI, UPODOBI MOJE/NAŠE SRCE PO SVOJEM SRCU!

    • Hvala says:

      PONIŽNOST NA PRVEM MESTU, BREZ PONIŽNOSTI NI ŽIVLJENJA, GOVORITI TO BOM NAREDIL IN ONO, PA TJA BOM, NI PO BOŽJI VOLJI, GOSPOD PRAVI TAKOLE O BAHANJU-SVARILO PREVZETNIM

      Poslušajte torej vi, ki pravite: »Danes ali jutri odpotujemo v to in to mesto; tam bomo ostali eno leto, trgovali in zaslužili,« 14 a sploh ne veste, kaj bo jutri. Kaj je vaše življenje? Dim ste namreč, ki se za kratek čas pokaže in nato izgine. 15 Rajši recite: »Če bo Gospod hotel, bomo živeli in delali to ali ono.« 16 Zdaj pa se bahate v svoji prevzetnosti; vsako takšno bahanje je zlo. 17 Kdor torej zna delati dobro, pa ne dela, ima greh (JAK 4,13-17).

    • Miro says:

      Oprostite, v naslovu je pomotoma dvakrat omenjen Betlehem.

      Pravilen naslov se glasi: V razmislek o tem, kaj obiskovalcu bazilike Jezusovega rojstva v Betlehemu sporočajo vratca, skozi katera je onemogočen vstop na konju …

  56. Miro says:

    JEZUS POKLIČE APOSTOLE

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO MARKU (Mr 3,13-19)

    Nato je šel na goro in poklical k sebi, katere je sam hotel. In odšli so k njemu. Postavil jih je dvanajst, ki jih je imenoval tudi apostole, da bi bili z njim in bi jih pošiljal oznanjat ter bi imeli oblast izganjati demone. Postavil jih je torej dvanajst: Simona, ki mu je dal ime Peter, Jakoba, Zebedejevega sina, in Jakobovega brata Janeza, katerima je nadel ime Boanergés, to je Sinova groma, Andreja, Filipa, Bartolomeja, Mateja, Tomaža, Jakoba, Alfejevega sina, Tadeja, Simona Kananeja in Juda Iškarijota, ki ga je izdal.

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Mr+3%2C13-19&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    Božje usmiljenje, ki vedno in povsod spremljaš vse ljudi, zaupamo vate!

  57. Hvala says:

    PAPEŽ FRANČIŠEK O HUDIČU. BREZ OLEPŠEVANJA

    Vselej pomnimo … da nas želi Sovražnik ločiti od Boga in zato v naših srcih vzbuja razočaranje, ko za svojo oznanjevalsko angažiranost ne prejmemo takojšnje nagrade. Hudič v naša srca vsakodnevno seje semena pesimizma in grenkobe … Odprimo se navdihu Svetega Duha, ki v nas nikoli ne preneha sejati semen upanja in vere.

    Prijatelji: hudič je goljuf! Daje nam obljubo za obljubo, a nikoli nobene ne izpolni. V resnici nikoli ne stori ničesar, kar reče. Ne izpolnjuje svojih obljub. Povzroča, da si želite stvari, ki vam jih ne more dati. Povzroča, da svoje upanje osredotočite na stvari, ki vas nikoli ne bodo osrečile.

    Hudiču ni treba, da nas obsede. Zastruplja nas s strupom sovraštva, obupa, zavisti in zla. Ko nismo pazljivi, to izkoristi, da uniči naše življenje, naše družine in naše skupnosti

    V tej duhovni bitki lahko računamo na močno orožje, ki nam ga je dal Gospod: molitev, polno vere, premišljevanje Božje besede, sveto mašo, češčenje Najsvetejšega, zakrament sprave.

    https://si.aleteia.org/2020/09/27/papez-francisek-o-hudicu-brez-olepsevanja/
    ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    V celoti lahko preberete citate papeža Frančiška o hudiču.

    KAJ MENE OSEBNO NAJBOLJ NEKAKO GANE, DOBIM VTIS, DOLOČENA SPOZNANJA….?

    Imamo ljudi, ki redno hodijo v cerkev, tudi med tednom k sveti maši, vendar ne priznavajo hudiča, za nekatere nekako sploh ne obstaja. Sama poznam take ljudi, žal mi je za njih, en primer-rečeno mi je bilo, da pogovor o satanu vznemirja to osebo, noče ničesar slišati o satanu. Vendar se vprašam, ker hodijo redno k maši, kako potem poslušajo BOŽJO BESEDO o satanu itd…? To je eno vprašanje? KAJ JE V ČLOVEKU, SE VPRAŠAM, RAZGLABLJAM, PREMIŠLJUJEM. Poznam osebo, je dobra, vendar druge rešitve ni kot moliti za take ljudi.

    Drugič, kaj me NAJBOLJ RAZŽALOSTI? Gledam družine, otroke, v kakem trpljenju živijo nekateri zaradi hudobnega duha, ki jih napada, prisiljuje, vsaka odvisnost je pritisk hudobca na človeka, te družine ne morejo normalno živeti. RAZDORI MED ZAKONCI, MED SOSEDI, V SLUŽBI, STRAŠNO LJUBOSUMJE, VSE TO JE DELO satana, KI ŽELI ČLOVEKA UNIČITI Pride do ločitve, ni narejena sprava med živimi, ne med mrtvimi in prekletstvo se vleče iz roda v rod.

    ZA NEKATERE PRIMERE JE BILA VSTOPNA TOČKA HUDEGA DUHA PO DRUŽINSKEM DEBLU. GREHI, KI SO BILI STORJENI IN NISO BILI POVEDANI BOGU PRI SVETI SPOVEDI IN NISO BILI OBŽALOVANI, ZELO VPLIVAJO NA POTOMCE: PREKO DRUŽINSKEG A DEBLA VSTOPI HUDI DUH V ČLOVEKA, ZATO NEKATERI NE MOREJO ŽIVETI IN POIŠČEJO POMOČ PRI EXSORCISTU.

    Zato pa vedno govorim, ko se začne nekaj dogajati v življenju človeka, ko pride stiska, preizkušnja, polom itd…je potrebno VPRAŠATI SVETEGA DUHA , KAJ JE NAROBE?

    Moliti je potrebno , da Bog RAZKRIJE KORENINO. VENDAR ČLOVEK MORA BITI POTRPEŽLJIV, BOG IMA NAČRT IN ČAS, KDAJ RAZKRIJE ČLOVEKU KORENINO PROBLEMOV IN STISK. TO TRAJA LAHKO VEČ LET.

    VIDELI SMO, DA NEKATERI TUDI NA TEM PORTALU NASPROTUJEJO, DOBESEDNO NASPROTUJEJO ŽE SAMO GOVORU O TRPLJENJU, NIKAR, DA BI SPREJELI KAR NAROČA JEZUS, CELO MISLIJO, DA SO TO MOJE IDEJE itd….

    VENDAR VSAK, KI JE ZBEŽAL OD TRPLJENJA, NI RAZČISTIL SITUACIJE, NE VE ZAKAJ SE TO DOGAJA, AMPAK S SVOJIM BEGOM IN RAZDOROM BLAŽI SIMPTOME NASTALEGA STANJA. S TAKIM POČETJEM NI RAZČIŠČENO STANJE IN BO PREŠLO NA POTOMCE. Vprašajmo se KAKŠNO DUHOVNO DEDIŠČINO ZAPUŠČAMO SVOJIM OTROKOM itd .?

    Poglejmo kar pravi Bog v Svetem Pismu: Brezbožen oče bo moral prenašati očitke otrok,
    ker bodo po njegovi krivdi zaničevani (Sir 41,7).

    Če nekdo odide na molitve za OSVOBOJENJE, SVETI DUH POKAŽE POOBLAŠČENI OSEBI KI MOLI VZROK, KORENINO PROBLEMA IN STISKE.

    JEZUS JE BIL PRVI EXORCIST, IZGANJAL JE HUDE DUHOVE, OZDRAVLJAL IN OSVOBAJAL LJUDI IN JE NAROČIL SVOJIM UČENCEM, DA IZGANJAJO HUDE DUHOVE V NJEGOVEM IMENU ZA VSE ČASE.

    Če človek sodeluje z Bogom, MU ODKRIVA RESNICO, DAJE MU NOVA SPOZNANJA, KI SI JIH ČLOVEK ŠE ZAMISLITI NE MORE. Zato ne moremo reči, da se nam Bog ne odkriva, RAZODEVA SE ČLOVEKU, KOLIKO ČLOVEK ODPRE SVOJE SRCE IN DOPUSTI, DA GA BOG VZGAJA, UČI IN VODI, JE PONIŽEN, SPREJEMA NJEGOVE NAUKE, SPREJEMA ODKRITJA, SE POGOVARJA Z NJIM, SE VESELI , GOSPOD DAJE TAKEMU ČLOVEKU KAR NI OKO VIDELO NITI UHO SLIŠALO.

    POGLEJMO, KAJ JE BOG NAROČIL O TEM V SVETEM PISMU: Kliči me in ti bom odgovoril; povedal ti bom velike in nedoumljive reči, ki jih nisi poznal (Jer, 33,3).
    …………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..
    Če se pa zanašamo na človeško pomoč, brez da ponižno prosimo BOGA ZA VODSTVO IN SAMI VLEČEMO VAJETI, PA NE GRE.

    PROSIMO GOSPODA ZA : PONIŽNOST, POTRPLJENJE IN POSLUŠNOST!

    • Miro says:

      RES IZJEMNO POTREBNO: PONIŽNOST, POTRPLJENJE IN POSLUŠNOST! V GORNJEM PRISPEVKU JE DOBRO IZPOSTAVLJENA POTREBA PO DUHOVNEM OSVOBOJENJU IN OZDRAVLJENJU. BISTVENO JE, DA SVETEMU DUHU POPOLNOMA ZAUPAMO IN MU PREPUSTIMO, DA V NAS OPRAVI DELO NOTRANJEGA OZDRAVLJENJA. PRI TEM JE POTREBNO TUDI NAŠE SODELOVANJE Z NJEGOVO MILOSTJO. ODLOČITEV, ALI SE BOMO ZA NJEGOVO ODREŠENJSKO DELOVANJE ODPRLI ALI NE, JE NAŠA, SAJ NAM GOSPOD PODARJA SVOBODNO VOLJO.

      MOLIMO: PRIDI, SVETI DUH!

  58. Miro says:

    Čeprav v tej rubriki večkrat pišemo o sveti Evharistiji, o potrebi notranjega ozdravljenja, o moči svetega križa, itn., se vedno znova kaže, kako zelo težko je na vse to zreti s človeškimi očmi. Priporočimo se Svetemu Duhu, da bi nas v srcu razsvetlila resnična Luč Svetega Duha, da se bomo lahko bolj približali globokim svetim skrivnostim, predvsem z močno vero v ODREŠENIKA JEZUSA, ki nas osvobaja, ozdravlja in odrešuje!

    PRIPOROČAM, DA PRISLUHNETE PRIČUJOČEMU POSNETKU VIDEO SEMINARJA S P. MANJACKALOM – MOLITEV ZA OZDRAVLJENJE (na voljo so tudi drugi posnetki z njegovega seminarja)

    https://www.youtube.com/watch?v=jGNHCKhinaM

    Slava tebi, Jezus, Ti si naš Odrešenik!

  59. Janez says:

    Homilija papeža Frančiška: Razširimo srce. Za milost ni treba plačevati. Je zastonj

    Razširimo srce. Za milost ni treba plačevati. Je zastonj
    »Zastonjskost Boga naj spodbuja tudi našo držo zastonjskosti, bodisi pri pričevanju bodisi pri služenju. Razširimo svoje srce za milost. Milosti se ne kupuje. Kar smo prejeli gratis, dajmo gratis. Božjemu ljudstvu se služi – se ga ne poslužuje.

    Krščansko življenje je služenje in ne posluževanje
    Današnji evangeljski odlomek (glej Mt 10,7-13) govori o poslanstvu apostolov in torej o poslanstvu vsakega kristjana. Kristjan ne more ostati nepremičen. Krščansko življenje pomeni hoditi po poti, vedno. Jezusove so besede: ‘Spotoma pa oznanjajte in govorite: ‘Nebeško kraljestvo se je približalo.’ Bolnike ozdravljajte, mrtve obujajte, gobave očiščujte, hude duhove izganjajte. Zastonj ste prejeli, zastonj dajajte.’ Ravno to je poslanstvo – pomeni življenje služenja. Krščansko življenje je služenje. Zelo žalostno je, ko najdemo kristjane, ki na začetku svojega spreobrnjenja ali ko ozavestijo, da so kristjani, služijo, so odprti za služenje, služijo Božjemu ljudstvu, a potem se začnejo posluževati Božjega ljudstva. To zelo boli, zelo boli Božje ljudstvo. Poklicanost je poklicanost k služenju, ne da se ‘poslužujemo nečesa’.

    Z Bogom se ne trguje
    Krščansko življenje je življenje zastonjskosti. V današnjem evangeliju Jezus poudari jedro odrešenja: ‘Zastonj ste prejeli, zastonj dajajte.’ Odrešenja ne moremo kupiti, ampak nam je dano zastonj. Bog nas rešuje zastonj, ne zaračunava nam. In kakor je Bog storil z nami, tako moramo tudi mi delati z drugimi. Ravno v tem je zastonjskost Boga. In to je ena najlepših stvari: Vedeti, da je Gospod poln darov, ki nam jih lahko da. A prosi za samo eno stvar: da se naše srce odpre. Ko mi pravimo ‘Oče naš’ in molimo, odpremo srce, da bi vanj prišla ta zastonjskost. Ni odnosa z Bogom izven zastonjskosti. Včasih, ko potrebujemo nekaj duhovnega ali neko milost, pravimo: ‘Sedaj se bom postil, delal bom pokoro, molil bom devetdnevnico …’ Kar je prav, a bodite pozorni: s tem ne ‘plačamo’ za milost, da bi ‘kupili’ milost; to je namenjeno razširitvi tvojega srca, da bi vanj prišla milost. Milost je zastonj. Vsi Božji darovi so zastonj. Problem je v srcu, ki se pomanjša, se zapre in ni sposobno prejeti zastonjske ljubezni. Z Bogom ni treba barantati, z Bogom se ne trguje.

    Razširiti srce za zastonjske milosti
    Zastonjskost je osrednja. In to je posebej pomembno za nas pastirje Cerkve, da ne bi prodajali milosti. Zelo namreč škoduje, ko naletimo na pastirje, ki trgujejo z Božjo milostjo. Gospodova milost je zastonj in ti jo moraš dati zastonj. V našem duhovnem življenju obstaja vedno ta nevarnost, da zdrsnemo na raven plačevanja. Vedno, tudi ko govorimo z Gospodom, kakor da bi mu hoteli dati neko podkupnino. A stvari ne potekajo na ta način, ne po tej poti. ‘Gospod, če ti storiš to, ti bom jaz dal to.’ Če naredim to obljubo, mi to razširi srce, da lahko prejmem tisto, kar je že zastonj za nas. Takšen odnos zastonjskosti z Bogom je to, kar nam bo pomagalo, da ga bomo imeli tudi v odnosu do drugih, tako pri krščanskem pričevanju kot krščanskem služenju, v pastoralnem življenju pastirjev Božjega ljudstva. Spotoma. Služite in dajajte ‘gratis’ to, kar ste ‘gratis’ prejeli. Naše življenje svetosti naj bo razširitev srca, da bodo Božja zastonjskost, Božje milosti, ki že so tam, ki so zastonj in nam jih On želi podariti, lahko prišle v naše srce. Tako bodi.«

    (Papež Frančišek med sv. mašo v Domu sv. Marte, 11.6.2019)

    Temelj krščanske vere pa je Ljubezen. Brez Ljubezni ni nič. Ko Molim, prejemam Njegove Zakramente, Upam v Boga, Ljubim, Odpuščam, Pomagam in Služim drugim ljudem spolnjujem Božjo Voljo in hodim po Poti Jezusa Kristusa Odrešenika. Pridite, ki ste obteženi k meni prav Jezus in jaz vas bom poživil. Verujte vame, ki sem vaš Brat in Odrešenik in hodite po Poti za Jezusom tako, da spolnjujete Božjo Voljo in živite po Evangeliju.

  60. Janez says:

    Papež Frančišek: Ali ljubim svojega brata? Boga ljubimo v konkretnosti

    Ali ljubim svojega brata? Boga ljubimo v konkretnosti!
    »Da bi Boga ljubili konkretno, je treba ljubiti brate in sestre, kar pomeni, da zanje molimo, pa če so nam simpatični ali ne. Moliti je treba tudi za sovražnike in ne puščati prostora za zavist in ljubosumnost ali za obrekovanje, ki osebe uničuje. Moč, da lahko ljubimo na ta način, pa nam daje vera, ki premaga duha sveta, lažnivca, ki ločuje.

    Duh sveta je lažnivec
    V odlomku iz Prvega Janezovega pisma (1 Jn 4,19-5,4) apostol Janez govori o posvetnosti. Ko pravi ’tisti, ki so rojeni iz Boga, lahko premagajo svet’, govori o vsakodnevnem boju proti duhu sveta, ki je lažnivec, je duh navideznosti, brez obstojnosti. Medtem pa je Božji Duh resničen. Duh sveta je duh nečimrnosti, duh stvari, ki nimajo moči, ki nimajo temelja, ki padejo. Duh sveta je napolnjen z zrakom in je prevarant, saj je sin očeta laži.

    Ljubiš Boga? Ljubiš brata?
    Apostol Janez nam v svojem pismu ponuja pot konkretnosti Božjega Duha, ki pa se ne poslužuje fantazij. Reči in storiti sta ena in ista stvar. Če imaš Božjega Duha, boš delal dobre stvari. Apostol Janez nam pravi nekaj vsakdanjega: ‘kdor ne ljubi svojega brata, ki ga vidi, ne more ljubiti Boga, ki ga ne vidi’. Če nisi zmožen ljubiti nekaj, kar vidiš, kako boš potem ljubil nekaj, kar ne vidiš? To je fantazija. Ljubimo to, kar vidimo, česar se lahko dotaknemo, kar je realnost, ne pa fantazij, ki jih ne vidimo.

    Če nisi zmožen ljubiti Boga v konkretnem, ni res, da ljubiš Boga. Duh sveta je duh ločitve. Ko se vplete v družino, v skupnost, v družbo, vedno ustvarja ločitve, vedno. Ločitve rastejo in prideta sovraštvo in vojna. Janez gre še dalje in zapiše: ‘Če kdo pravi: ”Ljubim Boga”, a sovraži svojega brata, je lažnivec.’ To pomeni otrok duha sveta, ki je čista laž, čista navideznost. In to je nekaj, o čemer je dobro premisliti: Ali ljubim Boga? A pojdimo k preizkusnemu kamnu in poglejmo, kako ljubiš svojega brata, poglejmo, kako ga ti ljubiš.

    Molim? Želim slabo? Opravljam druge?
    Tri znamenja kažejo, če kdo ljubi svojega brata. Smejimo se lahko na različne načine. V cirkusu se smejijo klovni, a v srcu velikokrat jočejo. Najprej smo povabljeni k molitvi za bližnjega, tudi za tiste, ki mi niso všeč in za katere vem, da me ne marajo; tudi za tistega, ki me sovraži, tudi za sovražnika, kakor je rekel Jezus. Če ne molim, je to znamenje, da ne ljubim. Prvo znamenje. Vprašanje, ki si ga vsi moramo zastaviti: Ali molim za druge? Za vse, konkretne, za tiste, ki so mi simpatični in tiste ki so antipatični, tiste, ki so mi prijatelji in tiste, ki niso prijatelji. To je prvo. Druga znamenje. Ko v sebi čutim čustva ljubosumnosti, zavisti in me prime, da bi jim želel slabo … To je znamenje, da ne ljubiš. Zaustavi se. Ne dopusti, da bi ta čustva rasla, saj so nevarna. Ne dovoli jim rasti. Bolj vsakdanje znamenje, da ne ljubim bližnjega in zatorej ne morem reči, da ljubim Boga, pa je opravljanje. Dobro si vtisnimo v srce in v glavo: če opravljam, ne ljubim Boga, kajti z opravljanjem uničujem tisto osebo. Opravljanja so kakor medeni bomboni, ki so sicer dobri, pojem enega za drugim, a želodec se z mnogimi bomboni uniči. Lepo je, sladko je opravljati, zdi se lepa stvar. Vendar uničuje. In to je znamenje, da ti ne ljubiš.

    Vera nam daje vso potrebno moč
    Če oseba preneha opravljati, je zelo blizu Bogu. Ne opravljati namreč pomeni, da varujemo drugega, varujemo Boga v drugem. Duh sveta se premaga s tem duhom vere: verovati, da je Bog v mojem bratu, v moji sestri. Zmaga, ki je premagala svet, je naša vera. Samo z veliko vere se lahko hodi dalje po tej poti. Ne s človeškimi mislimi ‘zdrave pameti’ … ne, te ne služijo ničemur. Pomagajo, a ne služijo ničemur v tem boju. Samo vera nam bo dala moč, da ne bomo opravljali, da bomo molili za vse, tudi za sovražnike, in da ne bomo pustili bohotiti se čustvom zavisti in ljubosumja. Gospod nas s tem odlomkom iz Prvega pisma apostola Janeza prosi za konkretnost v ljubezni. Ljubiti Boga. A če ne ljubiš brata, ne moreš ljubiti Boga. In če praviš, da ljubiš svojega brata, a ga v resnici ne ljubiš, ampak sovražiš, si lažnivec.«

    (Papež Frančišek med sv. mašo v Domu sv. Marte, 10.1.2019)

  61. Miro says:

    DESET PRESENETLJIVIH STVARI, KI SE ZGODIJO OB REDNI ADORACIJI (Aleteia)

    NAJTI ČAS ZA ČEŠČENJE NAJSVETEJŠEGA JE LAHKO TEŽKO, A ČE VAM USPE, BOSTE DELEŽNI VELIKIH MILOSTI

    V Katekizmu Katoliške cerkve je evharistija opisana kot vir in višek vere. Če najdete čas za češčenje pred Najsvetejšim, boste prijetno presenečeni nad posledicami.

    MEDTEM KO SO JEDLI, JE VZEL KRUH, BLAGOSLOVIL, GA RAZLOMIL, JIM GA DAL IN REKEL: »VZEMITE, TO JE MOJE TELO.« NATO JE VZEL KELIH, SE ZAHVALIL, JIM GA DAL IN VSI SO PILI IZ NJEGA. IN REKEL JIM JE: »TO JE MOJA KRI ZAVEZE, KI SE PRELIVA ZA MNOGE,« (Mr 14,22-24).

    V današnji kulturi je ideja o notranjem, osebnem napredovanju izredno razvrednotena in se jo ima za “zapravljanje časa” ali “stvar starih in neumnih”. Velja le zunanji napredek, ker je otipljiv.

    Kljub temu materialni napredek ostaja zunaj nas in četudi nam lahko prinese pozitivna občutja, je vedno minljiv in brez vsebine. Notranji napredek pa pomeni, da se spreminjamo in postajamo boljši. Čas, ki ga posvetite češčenju Najsvetejšega, vas lahko v marsičem preseneti.

    Več o tem na: https://si.aleteia.org/2019/09/27/10-presenetljivih-stvari-ki-se-zgodijo-ob-redni-adoraciji/

    Hvaljeno in češčeno naj vedno bo, presveto Rešnje telo. Zdaj in vekomaj. Amen.

    V molitvi vztrajno prosimo Gospoda Jezusa za močno vero in trdno zaupanje Vanj, ki je skrivnostno navzoč v Najsvetejšem zakramentu. Molimo: Jezus, verujem, da si navzoč v Najsvetejšem zakramentu. Zahvaljujem se Ti za Tvojo ljubezen do mene, ki si mi jo izkazal s svojo smrtjo na križu.

    Hvaljeno in češčeno naj vedno bo, presveto Rešnje telo. Zdaj in vekomaj. Amen

  62. Janez says:

    SREČANJE Z NASMEHOM
    Ohranimo radost ljubiti Jezusa v naših srcih in delimo to radost z vsemi, s katerimi pridemo v stik. Izžarevanje radosti je resnično, saj nimamo razloga, da ne bi bile srečne, ko imamo Kristusa ob sebi, Kristusa v srcih, Kristusa v ubogih, ki jih srečujemo, Kristusa v nasmehu, ki ga podarjamo in v tistem, ki ga sprejemamo. Odločimo se – da noben otrok noben ubog in zapuščen siromak ne bo nezaželen in tudi, da vsakogar srečamo z nasmehom, še posebej takrat, ko se je težko nasmehniti.
    Sveta Mati Terezija

    NE GLEDE NA CENO
    Jezus je dal Svoje življenje da bi nas ljubil in da bi nam povedal, da moramo tudi mi dati vse, kar je potrebno, da storimo dobro drug drugemu… Jezus je umrl na križu, saj je bila to cena, ki jo je moral plačati, da bi nam grešnim ljude na zemlji storil dobro; da bi nas obvaroval pred sebičnostjo in grehom ter nas odrešil. Odrekel se je vsemu, da bi izpolnil voljo Očeta, da bi nam pokazal, da moramo tudi mi biti voljni, odreči se vsemu, da bi delali po Božji volji, ljubili drug drugega tako, kot je On ljubil vsakega od nas. Tudi mi moramo dajati drugim do bolečine. Za nas ni dovolj, da rečemo, da ljubimo Boga, moramo ljubiti tudi našega bližnjega. Spolnjevanje Božje Volje je Ljubezen.
    Sveta Mati Terezija

    Bog nas ljubi neskončno bolj kakor roditelja na Zemlji oče in mati
    Mati Terezija je povedala: “Pred nekaj meseci so našli na ulici v Melbournu moža, alkoholika, ki je živel že mnogo let v tej državi. Sestre so ga odpeljale v svoj dom. Ko je videl, kako so ravnale z njim, kako so skrbele zanj, mu je nenadoma postalo jasno: ‘Bog me ljubi.’ Zapustil je dom in se ni nikoli več vdal pijači. Vrnil se je k svoji družini, k svojim otrokom. Zopet je začel delati. Ko je dobil prvo plačo, je prišel k sestram, jim izročil denar in rekel: ‘Želim, da ste še za druge Božja ljubezen, kakor ste bile zame.’” Če se sestre matere Terezije tako odlikujejo v ljubezni, kaj naj rečemo šele o Bogu! Sveto pismo Božjo ljubezen primerja očetovi in materini ljubezni.

    V najlepši molitvi, ki nas jo je naučil Jezus, se obračamo na Boga z besedami: “Oče naš, ki si v nebesih” (Mt 6,9). Kristjani smo Božji otroci. To smo postali pri svetem krstu, ko smo se rodili iz vode in Svetega Duha (prim. Jn 3,5).
    Bog nas ljubi neskončno bolj kakor najboljši zemeljski oče. Jezus je rekel učencem: “Oče sam vas ima rad, ker imate tudi vi mene tako radi in trdno verujete, da sem prišel od Boga” (Jn 16,27). Božja ljubezen do nas je popolnoma nesebična. Bog ne more od nas ničesar pričakovati, česar že ne bi imel sam. Ljubi nas, ker nam hoče dobro.

    Božja ljubezen do nas je podobna tudi materini ljubezni. Kakor otrok ni s svojo ljubeznijo zaslužil materine ljubezni, tako mi s svojo ljubeznijo nismo zaslužili Božjo ljubezen. On nas vedno ljubi prvi in nas v svoji ljubezni vedno znova preseneča. Že v Stari zavezi Bog popisuje svoje ravnanje z izvoljenim ljudstvom s podobami, ki veljajo za matere:
    “Ko je bil Izrael mlad, sem ga ljubil, iz Egipta sem poklical svojega sina. Jaz sam sem Efraima učil hoditi, jemal sem jih na svoje lakte, pa niso spoznali, da skrbim zanje. Pritegoval sem jih s človeškimi vezmi, z vrvicami ljubezni, bil sem jim kakor tisti, ki si vzdigujejo otroka k licu, počasi sem mu dajal jesti” (Oz 11,1–4). Seveda je Božja ljubezen neskončno bolj popolna od ljubezni še tako popolne zemeljske matere. Je popolnoma brezpogojna: “Mar pozabi žena svojega otročiča in se ne usmili otroka svojega telesa? A tudi če bi one pozabile, jaz te ne pozabim. Glej, na obe dlani sem te napisal” (Iz 49,15 s). Boga zanima vsak človek, vsaka človeška oseba, vsaka neumrljiva duša. Bog ljubi vsakega posebej. Ne zamenjuje nas med seboj. Pozna nas po imenu. Pozna našo zgodovino, stran za stranjo. V njej pozna vse vrstice in celo tisto, kar je med njimi. Z nami je na vsakem koraku, od zibelke do groba. Ljubi nas, čeprav ga mi ne ljubimo. Božje ljubezni smo deležni po delovanju Svetega Duha. Sv. Pavel uči, da “je Božja ljubezen izlita v naša srca po Svetem Duhu, ki nam je bil dan” (Rim 5,5). Med sadove Svetega Duha šteje na prvem mestu ljubezen (Gal 5,22).

    Bog ljubi prav vsakega človeka
    Bog ljubi prav vsakega človeka, čeprav nas je danes na zemlji več kakor sedem milijard. Bog ljubi tudi najbolj propadle ljudi. Bog daje zemeljske dobrine krivičnim večkrat celo obilneje kakor pravičnim, ker hoče pravičnim s pomanjkanjem dobrin pomagati, da bi bolj zahrepeneli po nebeških dobrinah in bi se nanje bolje pripravili. Pravične prav zato, da bi duhovno napredovali, večkrat zadenejo težji križi kakor krivične. Bog naprej ve, da nekaterim grešnikom tudi pomanjkanje dobrin in različni križi ne bodo prinesli spreobrnjenja. Zato jim izkazuje zemeljske naklonjenosti. Tako Bog podarja svojo ljubezen vsakemu človeku, kakor je temu primerno. Ker smo končna in omejena bitja, Božjega delovanja ne razumemo.

    Mera Božje ljubezni ni do vsakega človeka enaka. Bog nekatere ljubi bolj kakor druge in jim daje več milosti, ker ima z njimi posebne načrte. To je suverena Božja Volja. Vsekakor gre pri Božji ljubezni za skrivnost svobodne Božje izbire, ki je ne moremo do konca doumeti. Zato bo za nas najbolje, če bomo v popolnem zaupanju vse prepustili Bogu. Mala Terezija o našem vprašanju v Povesti duše takole razmišlja: “Dolgo nisem mogla razumeti, zakaj Bog nekatere duše odlikuje z večjimi milostmi, drugim pa jih bolj pičlo odmerja. Različni so Darovi in različne so Njegove Milosti do ljudi, vendar Bog nas vse ljudi zelo ljubi, kot Oče in Stvarnik, kot Učenik in Odrešenik.

    Čudila sem se, ko sem premišljevala, s kako izrednimi dokazi svoje ljubezni je Bog obsipal celo velike grešnike: svetega Pavla, svetega Avguština, sveto Magdaleno in toliko drugih, ki jih je Bog tako rekoč prisilil, da so sprejeli njegovo milost. Premišljevala sem o življenju svetnikov. A nisem si znala razložiti, kako to, da je Gospod nekatere duše s tako skrbnostjo varoval prav od zibeli do groba; vse, kar bi jim moglo biti v spotiko, je pred njimi odstranil s pota. Nič jim ni oviralo prostega poleta k Njemu v višine. Tudi ni dopustil, da bi bil kdaj greh zasenčil brezmadežni blesk njihove krstne nedolžnosti. Vpraševala pa sem se zopet, kako to, da umrje v poganskih deželah toliko ubogih ljudi, ne da bi bili kdaj slišali kako besedico o pravem Bogu. Jezus me je poučil o vsem tem. Opozoril me je na široko odprto knjigo narave: Vse cvetlice so mične in lepe. Krasna je kraljevska roža in prelestna je v svoji belini nežna lilija. Toda vse to ne zatemni prijetnega vonja vijolice in ljubkosti skromne marjetice. Spoznala sem, da bi naša pomlad zgubila krasoto, če bi razgrnila po svojih tratah samo bohotno žareče rože namesto preprostih cvetlic. Prav tako je tudi v živem Božjem vrtu, v kraljestvu duš. Bog si je zasadil v svojem Božjem vrtu velike svetnike, prave rože in lilije; a poleg njih si je vzgojil tudi drobcene, neznatne marjetice in vijolice. Vse pa imajo eno in isto nalogo: da razveseljujejo Božje oko, kadar zre na zemljo, podnožje svojih nog. Cvetke same pa so tem popolnejše, čim bolj radostno in vestno izpolnjujejo Božjo voljo.”

    Pater Anton medmrežje fejstbog

    O Bogu vemo zelo malo, več je tega kar ne vemo. Tudi marsikaj ne razumemo ljudje pravilno s človeško pametjo, zato Zaupajmo Božji Modrosti in Usmiljenju vse in spolnjujmo Božjo Voljo. Prosimo Boga, da nam razodene, kaj je Božja Voljo in Njegov Načrt za nas.

  63. Miro says:

    BOŽJA BESEDA O MOČNIH IN ŠIBKIH

    »SLABOTNEGA V VERI SPREJEMAJTE MEDSE, NE DA BI PRESOJALI NJEGOVE POMISLEKE.« (Rim 14,1)

    Več o tem na: https://www.biblija.net/biblija.cgi?set=2&id13=1&l=sl&z=3&zf=2080&t=5#Mo%E8ni+in+%9Aibki

    Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!

  64. Janez says:

    Papež Frančišek: KAKŠEN NAJ BO NAŠ BOJ PROITI ZLU IN HUDOBIJI
    Kristjani se vsak dan soočamo z duhovnimi bitkami. Božja beseda nas uči, da je naše življenje na zemlji nenehen boj proti zlu. Spominja nas, da smo se odločili za hojo za Kristusom in da naj bomo vedno pripravljeni na udarce s strani hudiča. Da bi uspešno odganjali njegove skušnjave, vam ponujamo deset učinkovitih duhovnih orožij:

    1 Živite urejeno življenje
    Veliko pozornosti posvečajte molitvi, ki je temelj vašega duhovnega življenja. Najdite tudi čas za prebiranje Svetega pisma. Predlagamo premišljevanje ob odlomku iz evangelija po Mateju (Mt 25,35-40). Poleg tega morate biti globoko zakoreninjeni v svojem poklicu, pa naj bo to družinsko življenje, duhovništvo, redovništvo itd.; karkoli že je, bodite zvesti v vseh stvareh, h katerim vas je poklical Bog. Nekaj svojega časa posvetite tudi Cerkvi. Gotovo nismo vsi poklicani v posvečeno življenje, vsi pa lahko na svoj način in po svojih zmožnostih sodelujemo v življenju Cerkve.

    2 Kategorično zavračajte skušnjavo
    Ena od težav v duhovnih bitkah je, da smo počasni in šibki v svojih odzivih na skušnjave. Toda s pomočjo Božje milosti lahko okrepite svojo voljo in odločno zavračate skušnjave že od vsega začetka. Po drugi strani pa se pogosto znajdemo v skušnjavi, ker se preveč približamo grehu. Vedno imejmo pred očmi pregovor: »Kdor se igra z ognjem, se bo opekel.«

    3 Prepoznajte sovražnika in prosite Boga za pomoč
    Ko zapademo v skušnjavo, nam bo zelo koristilo, če bomo to priznali: »Hudič, Božji sovražnik, me skuša.« Poimenujte ga in izrekajte kratke molitve, s katerimi Boga prosite za pomoč. Tu je nekaj primerov zelo učinkovitih kratkih molitev: »Jezus, zaupam vate«, »Presladko srce Marijino, bodi moje odrešenje«, »Gospod, reši me« in »Gospod, hiti mi na pomoč«. Z vero in zaupanjem se obračaj na Jezusa, Marijo in Jožefa.

    4 Borite se proti osamelosti
    Duhovno osamelost občutimo kot temo pred Božjo resnico, neobčutljivost za Božjo besedo, lenobo za delanje dobrega in oddaljenost od Boga. To ima lahko nepričakovano moč, zaradi katere bomo opustili vse dobre sklepe, ki smo jih sprejeli še dan pred tem. Sv. Ignacij je dejal, da mora človek v stanju osamelosti več moliti in premišljevati, izpraševati svojo vest (da ugotovi, zakaj je v stanju osamelosti) ter si nato naložiti ustrezno zdravilo in kazen.

    5 Borite se proti lenobi
    Če nimate česa početi, vam bo hudič naložil ogromno nalog. Sv. Janez Bosko ni imel rad počitnic za dečke v oratoriju, saj je dobro vedel, da preobilje časa pogosto spremljajo najrazličnejše skušnjave.

    6 Uporabite Jezusovo orožje v puščavi
    Dolga in pristna molitev, pogosto odrekanje (post) in poznavanje Božje besede, s premišljevanjem in udejanjanjem, so učinkovita orožja za boj proti Satanu in njegov poraz. Jezus je spolnjeval Božjo Voljo in molil k Očetu ter ostal stanoviten v Veri.

    7 Pogovorite se z duhovnim režiserjem
    Sv. Ignacij nas svari, da hudič ljubi skrivnostnost. Če je torej neka oseba v stanju popolne osamelosti in se z duhovnim režiserjem odpre, bo lahko premagala skušnjavo. Popolna tišina pomeni, kot da bi pod oblačili skrivali praske ali pa globoke rane. Če rana ni izpostavljena soncu in razkužena, se ne bo zacelila, ampak se bo vnetje razširilo, pojavi se lahko gangrena ali še huje, tvegamo celo amputacijo uda. Ko skušnjavo predstavite duhovnemu režiserju, boste nad njo imeli tudi moč.

    8 Zatekajte se k svetim znamenjem
    Ustrezna uporaba svetih znamenj ali zakramentalov je lahko izredno učinkovita v boju proti hudiču. Posebej učinkoviti so tile trije zakramentali: karmelski škapulir, medaljon sv. Benedikta in blagoslovljena voda.

    9 Molite k nadangelu Mihaelu
    V našem boju proti Satanu moramo uporabiti vsako orožje. Bog je svetega Mihaela izbral kot zvestega angela, ki bo v pekel zalučal Luciferja in vse zle duhove. Nadangel Mihael, čigar ime pomeni »tisti, ki je kot Bog«, je še vedno močan kot je bil nekdaj. Pomagal pa nam bo tudi Sveti Jožef, h kateremu molimo in prosimo za pomoč in varstvo.

    10 Molite k Presveti Devici Mariji
    Marija je človeška oseba, ki se je Satan najbolj boji, kot trdijo mnogi eksorcisti (na podlagi besed, ki jih izrečejo sami demoni). Marija ima veliko imen: če se k njej zatekamo pod enim izmed njih, je to izredno učinkovit način za odganjanje zlega duha. Starodavna kača, hudič, lahko proti vam pljuva svoj strup, toda če za pomoč prosite Marijo, bo ta kači zdrobila glavo.

    “Kristus je zlo popolnoma in dokončno premagal, naloga nas, ljudi vseh starosti, pa je, da to zmago zajamemo v svoje življenje ter stvarnost zgodovine in družbe,” je papež dejal v nagovoru na velikonočni ponedeljek z okna svojega delovnega kabineta. “Usmiljenje je neizmeren vir moči za ponoven zagon v osebnem in družinskem življenju kakor tudi v družbenih odnosih. Molimo skupaj, da bo naša Vera in Molitev delovala močno in globoko v nas in našem času, da se bo tako sovraštvo umaknilo ljubezni, laž resnici, maščevanje odpuščanju ter žalost veselju,” je dejal Frančišek.

    https://si.aleteia.org/2018/04/26/napotki-papeza-franciska-za-boj-proti-hudicu/

  65. Janez says:

    Papež Janez Pavel II.: Molitev k Svetemu Duhu, Lepa popotnica v življenje

    Karol starejši je sinu, kasnejšemu papežu, podaril molitvenik k Svetemu Duhu, ki ga je Karel Woytila uporabljal vse življenje, in ga naučil spodnjo molitev ter mu naročil, naj jo moli vsak dan:

    Sveti Duh, prosim te za dar modrosti, da bom bolje poznal tebe in tvojo nebeško popolnost;
    za dar razumnosti, da bom jasno razločeval duha skrivnosti svete vere;
    za dar sveta, da bom živel v skladu z načeli te vere;
    za dar vednosti, da bom znal pri tebi poiskati nasvet in ga bom pri tebi tudi vedno našel;
    za dar moči, da me noben strah ali zemeljska skrb ne bosta nikoli ločila od tebe;
    za dar pobožnosti, da bom s sinovsko ljubeznijo vedno služil tvojemu veličastvu;
    za dar strahu božjega, da se bom bal greha, ki žali tebe, moj Bog. Amen

    Papež Janez Pavel II. je to molitev pol stoletja pozneje celo objavil v svoji okrožnici o Svetem Duhu, Dominum et Vivificantem.

    • Miro says:

      Hvala za posredovano molitev sv. papeža Janeza Pavla II. Ob tem spomnimo tudi na njegovo evharistično misel, ki pravi:

      “VSE JE MOGOČE, ČE BO NOVA EVHARISTIČNA DOBA POSTALA TISTO, KAR OŽIVLJA ŽIVLJENJE CERKVE. NAJ BOSTA TOREJ LJUBEZEN IN ČEŠČENJE JEZUSA V NAJSVETEJŠEM ZAKRAMENTU NAJBOLJ SVETLEČI ZNAMENJI NAŠE VERE.”

      (iz njegovega govora na evharističnem kongresu v Fortalezi, 9. julija 1980)

      Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!
      Sv. Janez Pavel II., prosi za nas!

  66. Miro says:

    ODREŠUJE NAS ŽIVA BOŽJA BESEDA

    TI SI BOŽJI SIN!

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO MARKU (Mr 3,7-12)

    Jezus se je s svojimi učenci umaknil k jezeru in velika množica iz Galileje je šla za njim. Tudi iz Judeje, Jeruzalema, Idumeje, dežele onkraj Jordana ter iz okolice Tira in Sidóna so prišli k njemu, velika množica teh, ki so slišali, kako velike reči je delal. Tedaj je rekel učencem, naj bo zanj pripravljen čoln zaradi množice, da ne bi pritiskala nanj. Veliko jih je namreč ozdravil, zato so vsi, ki so jih zadele nadloge, silili za njim, da bi se ga dotaknili. Kadar so ga nečisti duhovi videli, so padali predenj in vpili: »Ti si Božji Sin!« Vendar jim je odločno zapovedoval, naj ga ne razglašajo.

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Mr+3%2C7-12&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    Slava tebi, Jezus, Ti si Luč sveta, živa Beseda. Ti si naš Odrešenik, Mesija, Maziljeni, Dobri pastir … Hvala ti za vse, kar nam razodevaš po sveti Cerkvi, ki je tvoja nevesta, tvoje skrivnostno telo. Slava tebi, Jezus, zdaj in vekomaj. Amen.

    Božje usmiljenje, ki vedno in povsod spremljaš vse ljudi, zaupamo vate!

  67. Janez says:

    Razumeti pravičnost ali to pomeni tudi pravilno razumeti Boga
    »Božja pravičnost se daje po veri v Jezusa Kristusa, in to vsem, ki verujejo.« (Rim 3,22)
    Pravičnost prihaja prek vere v Jezusa in ne prek našega dela ljudi, ki smo grešni in nepopolni. To je poleg Vere v Boga tisto Božje darilo in ga pridobimo, ko začnemo iskreno verovati v Jezusa Odrešenika in izvajati Božjo Voljo v našem življenju. Mnogo odlomkov je v Bibliji, ki te trditve potrjujejo in jih proučujejo duhovniki in bogoslovci. Zaradi nas grešnih ljudi je Bog poslal na zemljo Jezusa Kristusa; Njega, ki ni poznal greha, tako da v Njem in po Njem moremo Ljudje postati, zdržati in vztrajati v Božji pravičnosti. To je tisto, kar bi mi ljudje morali biti in sprejeti ter v pravem odnosu do Boga po Božji Milosti in Njegovi Dobroti. Kristus je bil na Zemlji brez greha in zaradi ljubezni do nas je vzel nase naše grehe, da bi mi bili v vzvišenem odnosu z Bogom in se odrešili brez svojih zaslug. Jezus je bil na Zemlji Pravi Bog in Pravi Človek. S svojo Smrtjo in Vstajenjem nas je Odrešil. Bog nas Ljudi, zaradi poslanega Sina Odrešenika vidi kot preizkušene in sprejete in v pravem odnosu s seboj takrat, ko smo kot verni kristjani sprejeli Jezusa kot našega Odrešenika.

    Namesto, da nas je strah, da je Bog žalosten in jezen na grešne ljudi, se lahko postavimo predenj, saj v Kristusu Odrešeniku vemo, da smo pri Bogu sprejeti. Nihče ne bo opravičen (postati pravičen, opravičen, zadovoljivo sojen) pred njim v poslušnosti delom, določenim v postavi. Ker [pravo opravilo] postava je, da se človek prepozna in zaveda greha [ne samo dojemanje, ampak spoznanje greha, ki deluje k pokori, veri in svetosti vsake osebnosti]. Božja pravičnost namreč prihaja po veri in osebnem zaupanju in zaupljivi opori v Jezusa Kristusa (Odrešenik ali Mesija). [To pomeni] za vse, ki verujejo. Za njih ni razlike. Mi vemo, da je človek opravičen ali pravično ocenjen in v pravem odnosu z Bogom ne po delih postave, ampak [samo] po veri in [popolnem] zaupanju in vdanosti in trdnem upanju v Jezusa Kristusa ter izvrševanju Njegove Volje. Vera v Boga in dobra dela nam Ljudem odpirata Pot do Boga in Božje Pravičnosti, ko Bog pride, vstopi in ostane v nas, ker tedaj prav razumemo Boga, ki je v tem, da spolnjujemo Njegovo Voljo.

    Za duhovno rast je pomembno, da vidimo sami sebe v pravem odnosu z Bogom po veri v Jezusa Kristusa. Vera je poleg Božje Pravičnosti Božji dar. Če se kadarkoli počutimo slabo in se sprašujemo, ali je Jezus jezen na nas, izgubimo moč, da bi nadaljevali pot, ki nam jo je pripravil. Mi smo močnejši od hudiča, ker verjamemo Jezusu, vendar se moramo postaviti pred Bogom oblečeni v oblekah pravičnosti in ne v capah krivde in obsodbe. Vztrajati moramo na Poti k Njemu. V šestem poglavju Efežanom Biblija pravi, da moramo obleči pravičnost kakor svoj oklep. Vojakom oklep varuje srce. Kaj v resnici verjamemo o sebi? Ali lahko verjamemo, da imate pravi odnos z Bogom!?. Da lahko, če se ozremo na Gospodova dela, ki jih je napravil za nas vse, in ne na svoje napake, ki smo jih kot nepopolni in grešni ljudje storili. Napravili bomo grehe in napake, in ko jih bomo, se moramo tudi pokesati, prositi za milost Boga in si pridobiti Božje odpuščanje. To je edina možnost, da lahko verni ljudje hodimo v pravičnosti in delamo, kar je prav v Božjih Očeh. Ni naša pravičnost, da ljudje sami s svojimi močmi lahko hodimo v pravičnosti na Zemlji, saj je kakor oblečena umazana cunja, vendar lahko in moramo hoditi v Božji pravičnosti po veri v Jezusa Kristus v svečani obleki. Ta čudovita drža, ki jo lahko imamo v sebi, je del novega življenja vernika v Jezusa. Človek si namreč nepravilno postavi svoje postave pravičnosti po svoji meri in pravilih, ki pa niso pravilna v Božjih Očeh. Zato se moramo truditi, da molimo in živimo po Božjih Postavah in spolnjujemo Njegovo Voljo in ne Svoje Človeške Volje. Sad Božje pravičnosti Božja beseda je popolnoma jasna, da Bog od nas ne pričakuje naše pravičnosti. Ljudje je v Božjih očeh nimamo in do nje sami ne moremo priti, ne glede na to, kako iskreno in goreče se trudimo, ker smo grešni in nepopolni. Božji Duh nas vodi in vzgaja, da živimo (mislimo, govorimo in ravnamo) v skladu z Božjo pravičnostjo, ki je v nas po Božji Milosti. Šele ko se Ljudje odločamo po Božji naravi v nas, rojevamo sad Njegovega življenja v nas – torej sad Božje pravičnosti. Božja Milost in Usmiljenje pridi in nam Pomagaj!

    Vir: Lastni dodani razmisleki in upoštevani mnogi poudarki in prispevki iz Joyce Meyer: Nov način Življenja, Exodus Maribor.

  68. Janez says:

    Čudovite Indijanske modrosti so polne duhovnosti in morale
    1. Vstani s Soncem in pomoli k Stvarniku. Moli sam. Moli pogosto. Veliki Duh bo poslušal že ko boš govoril.
    2. Bodi toleranten do tistih, ki so se zgubili na poti. Nevednost, jeza, ljubosumje in pohlep izhajajo iz izgubljenih duš. Prosi za njih, da najdejo vodstvo.
    3. Išči sebe skozi sebe in tvoje verovanje. Ne dovoli, da drugi upravljajo s tvojo potjo. To je tvoja pot, res le tvoja. Ostali lahko gredo s teboj, vendar nihče ne more naprej namesto tebe.
    4. Z gosti v hiši ravnaj z veliko obzirnostjo. Postrezi jim najboljšo hrano, ponudi jim najboljše ležišče, z njimi bodi spoštljiv in pravičen.
    5. Ne jemlji, kar ni tvoje, bodisi od človeka, skupnosti, divjine bodisi nekogaršnje kulture. Ni zasluženo in dano. Ni tvoje.
    6. Spoštuj vse, kar je na Zemlji, tako ljudi kot rastline in živali.
    7. Spoštuj mnenja drugih, njihove želje in besede. Nikdar ne prekinjaj govora drugih, ne očitaj, niti z mimiko ne oponašaj izrečenega. Vsaki osebi dovoli pravico do osebnega izražanja.
    8. Nikdar ne govori slabo o drugih. Negativna energija, ki jo s tem oddajaš v vesolje, se ti bo vrnila večkratno.
    9. Vsi ljudje delajo napake. Vse napake so lahko oproščene.
    10. Negativne misli povzročajo bolezni uma, telesa in duha. Vadi optimizem.
    11. Narava ni naša, je del nas. Narava je del naše svetovne družine.
    12. Otroci so seme bodočnosti. Sadi ljubezen v njihova srca in jih zalivaj z modrostjo in z učenjem vsega življenja. Ko rastejo, jim daj prostor, da rastejo.
    13. Izogibaj se zadajanja ran srcem drugih. Strup te bolečine se bo vrnil k tebi.
    14. Vedno bodi iskren. Iskrenost je izpit dediščine in doslednosti znotraj tega univerzuma.
    15. Sebe ohranjaj v ravnovesju. Svoj umski Jaz, Duhovni Jaz, Emocionalni Jaz in Telesni Jaz. Vsi morajo biti enako močni, čisti in zdravi. Krepi telo, da se okrepi um. Rasti bogato v duhovnosti, da si pozdraviš čustvene rane.
    16. Prinašaj zavestne odločitve, kot npr. kaj bom in kakšen bom, kako bom deloval in nosil svoja dejanja. Bodi odgovoren za svoja dejanja.
    17. Spoštuj zasebnost in osebni prostor drugega. Ne posegaj v tuje lastništvo, še posebno pa ne posegaj v svete in duhovne relikvije. To je prepovedano.
    18. Prvenstveno bodi iskren do samega sebe. Ne moreš biti pozoren in hkrati pomagati drugim, če nisi pozoren do samega sebe in najprej ne pomagaš sebi.
    19. Spoštuj druge verske opredelitve. Ne sili drugih, da verjamejo v tvojo. Bodi strpen.
    20. Deli svojo dobro srečo. Deli in sodeluj v dajanju milosti. Pomagaj in bodi dober ter radodaren.

    Duhovnost Indijancev kaže, da so verovali Stvarniku. Kakšne globoke so, kako lepe misli in modrosti Indijancev in kako enostavne so, vendar kako težko jih je uresničiti. Smo samo ljudje, ki vsi izhajamo iz Enega Vira. Zato je prav, da smo kljub razlikam strpni, enostavni, skromni, delavni in hvaležni Bogu za vse,kar smo prejeli. Naš misijonar Friderik Baraga je v Severni Ameriki šel in oznanjal Evangelij med Indijanci, ki so ga lepo sprejeli. In je bil in ostal med njimi ter širil Jezusov Evangelij.

  69. Hvala says:

    ODNOSI MED LJUDMI!

    Velikokrat pišemo in razmišljamo o MEDSEBOJNIH ODNOSIH V DRUŽINI, V DRUŽBI, V DRŽAVI…..

    Govorimo, kako je nekdo odpustil, so odpuščali, odpuščamo, vendar mislim, da ni to RAZJASNJENO IN RAZUMLJIVO ŠE MARSIKOMU.

    primer: NEKDO NAS ZELO ŽALI, NASPROTUJE, GRDO GOVORI, OPRAVLJA itd…

    Ja, potem pa rečemo, da smo mu odpustili in MISLIMO, DA JE ZADEVA KONČANA! VENDAR TO NE GRE TAKO.

    Postopek je naslednji: NAJPREJ SE JE POTREBNO ODLOČITI IN JEZUSU POVEDATI, DA ŽELIMO ODPUSTITI temu in temu, pa tudi Bogu, pa mrtvim itd….

    O ODLOČITEV IZROČIMO JEZUSU, KER ON PRENAVLJA ČLOVEKA IN DAJE MILOSTI OB SVOJEM ČASU.

    POTEM PA SLEDI TRDI BOJ IN TO SKUPAJ Z JEZUSOM, DA BO TA ODLOČITEV-ODPUŠČANJA NEKOČ REALIZIRANA. KO NAS BO POGRABILA ZOPET JEZA NA ČLOVEKA, KI NAS JE ZELO PRIZADEL, BOMO PONAVLJALI : ” S TABO JEZUS ZMOREM VSE, TI SI MOJA MOČ, TI SI MOJA POMOČ!

    Kajti, če bomo govorili, da smo nekomu odpustili, pa se ne bojevali za milost odpuščanja z Jezusom, potem se postavljamo na mesto Boga, da smo sami sposobni.

    Sama iz svojih izkušenj vam lahko povem, kakšno je to bojevanje, da prejmemo milost ODPUŠČANJA IN OZDRAVLJENJE TEH RAN.

    RANE PRIZADETOSTI JE POTREBNO IZROČITI JEZUSU, DA JIH BO OZDRAVIL. KOLIKO ČASA BO TRAJALO, DA BOMO PREJELI MILOST, DA BREZ BOLEČINE NEKOMU ODPUSTIMO, TO POMENI, DA JE TUDI RANO OD TE PRIZADETOSTI JEZUS OZDRAVIL, JE ODVISNO OD NAČRTA GOSPODA.

    Veste, dokler govorimo_ ja saj sem mu odpustil, potem pa v bolečini stiskamo ustnice in srce- ni OZDRAVLJENJA.

    ČE SE ČLOVEK ODLOČI, DA BO PREPUSTIL ŽIVLJENJE JEZUSU IN TO TUDI PISMENO NAPIŠE Z VELIKIMI ČRKAMI V ZVEZEK, OD TAKRAT NAPREJ VODI JEZUS VSE POSTOPKE, VSE ZDRAVLJENJE, POŠILJA ČLOVEKA PO ZAKRAMENTE, KI SO MU POTREBNI IN V CELOTI SKRBI ZA NJEGA. ČLOVEK MORA SODELOVATI Z JEZUSOM IN MU POPOLNOMA ZAUPATI. Vendar človek ne more ZAUPATI V BOGA, BREZ DODELJENE MILOSTI.

    Noben človek na svetu ne MORE NIČESAR NAREDITI BREZ BOŽJE MILOSTI, ZATO TUDI NE MORE ODPUSTITI LJUDEM, NE MORE SE SPREMENITI, KER JE ČLOVEK, NE PA BOG.

    Zato moramo paziti tudi, kaj govorimo.

    Da človek v resnici odpusti v srcu nekomu je težak boj.

    Drugo kar je pa povezano z odpuščanjem pa je, da ima ČLOVEK PRAVILNI ODNOS DO BOGA.

    ČE BOGU ZAUPAMO IN ŽELIMO VSAKOMUR ODPUSTITI, BO TO SLEDILO PRI LJUDEH.

    Francoska jezuita , ki sta napisala knjigo -BOŽJA PREVIDNOST pravita:

    NAŠA VDANOST V BOŽJO VOLJO SE SE MORA RAZŠIRITI TUDI NA OSEBNE POMANJKLJIVOSTI, CELO NA DUŠEVNE. NE SMEMO SE NAMREČ ŽALOSTITI ALI PROTOŽEVATI, DA NIMAMO TAKO DOBREGA SPOMINA, TAKO PRENICLJIVEGA DUHA, TAKO IZOBLIKOVANEGA IN TRDNEGA MNENJA KOT DRUGI. PRITOŽEVALI BI SE NAMREČ ZARADI TISTE MALE DEDIŠČINE, KI NAM JE PRIPADLA!

    TODA ALI SMO ZASLUŽILI, KAR NAM JE DAL BOG? Ali ni to čisti dar njegove širokosrčnosti, za katerega smo mu dolžni veliko zahvalo? Ali smo kaj naredili, da nam je sploh moral dati življenje?

    TODA TO ŠE NI DOVOLJ, DA NE BI GODRNJALI. POLEG TEGA BI MORALI BITI ZADOVOLJNI S TEM, KAR NAM JE BILO DODELJENO, IN SI NE BI SMELI ŽELETI NIČESAR VEČ.
    ………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..
    KER IMAMO NAMREČ DOVOLJ, ČE JE TAKO PRESODIL BOG. POMEMBNO JE, DA DOBRO UPORABIMO, KAR NAM DAJE.
    …………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..

    DODAJMO, DA JE ZA MNOGE ZELO DOBRO, DA IMAJO POVPREČNE LASTNOSTI IN OMEJENE DAROVE.
    …………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..

    DA JIM JE BOG TO DAL V MANJŠI MERIO, JIH BO REŠILO, KER ČE BI DOBILI VEČ, BI PROPADLI.
    ……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………

    KAJTI PREVELIKA KOLIČINA DAROV POGOSTO SREŽE SAMO KREPITVI OŠABNOSTI ALI MEČIMRNOSTI IN TO ZA MNOGE POSTANE POVOD ZA PROPAD.
    ………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….

    Tako pravita jezuita, eden od njih je Svetnik.

    Zamislimo se, kaj govorimo, kaj si želimo, po čem hrepenimo, ne DA BI SE VPRAŠALI ALI SMO PREJELI DAROVE ZA TISTO KAR ŽELIMO, ALI JE SAMO NAŠA ČLOVEŠKA VOLJA?

    Vsepovsod poslušamo, kaj bi morali storiti tako, kot je napr, storil neki svetnik, ali neki znanstvenik, delavec itd.

    VSAK ČLOVEK JE PREJEL DAROVE OD BOGA ZA TOČNO DOLOČENO NALOGO NA SVETU, ZATO HLEPETI PO OPRAVLJANJU NALOG NEKATERIH SVETNIKOV ITD…NI PO VOLJI GOSPODA. Če tako delamo, pomeni, da NISMO ZADOVOLNJI Z DAROVI, KI SMO JIH PREJELI IN NE UPOŠTEVAMO NJEGOVE VOLJE, AMPAK ŽELIMO PO SVOJI ČLOVEŠKI MISELNOSTI.

    Primerjati nekega človeka z drugim, kaj dela, kaj je naredil, kakšne milosti je prejel ni v skladu z Gospodovim načrtom, SAJ NAS JE USTAVRIL VSAKEGA POSEBEJ, NISMO KOPIJE.

    Večkrat sem že poudarila to, vendar se mi dozdeva, da ni še vse razumljivo. TROBENTICA, NE MOREJ BITI VIJOLICA IN KAŠNA ŠKODA BI NASTALA, ČE BI TROBENTICA PO VSEJ SILI VZTRAJALA, DA HOČE BITI KAKOR VIJOLICA, DIŠATI KOT ONA, BITI DRUGAČNE BARVE, OPRAVLJATI NALOGE KOT ONA? To ne gre!

    VELIKO SVETNIKOV JE, vendar je vsak unikat, ustvarjen od Boga in vsak je opravljal v ŽIVLJENJU TOČNO DOLOČENO NALOGO, KI JO JE DOLOČIL BOG, NE SVETNIK.

    ZATO BI VEDNO MORALI MOLITI IN PROSTI JEZUSA, DA SE NAJ ZGODI VNAŠEM ŽIVLJENJU NJEGOVA VOLJA, LE TAKO BOMO LAHKO IZPOLNILI BOŽJI NAČRT.

    PROSITI JEZUSA, DA POKAŽE NAČRT, SAJ GA IMA ZA VSAKEGA ČLOVEKA POSEBEJ, KI JE UNIKATEN.

  70. Miro says:

    KAKO IZBOLJŠATI DUHOVNO ZDRAVJE Z MOLITVIJO ROŽNEGA VENCA (Aleteia)

    ENA IZMED METOD MOLITVE ROŽNEGA VENCA VKLJUČUJE PREMIŠLJEVANJA O KREPOSTIH, KI SO POVEZANE S POSAMEZNIMI SKRIVNOSTMI

    Rožni venec se včasih zdi malo “zastarel” in morda ne povsem v skladu s sodobnimi potrebami duhovnega življenja. Mnogi kristjani pa se ne zavedajo, da lahko rožni venec molimo na različne načine, ob čemer so nekatere metode bolj blagodejne od drugih.

    Eden izmed načinov je recimo molitev rožnega venca s premišljevanjem o določenih krepostih, ki so v skladu s posameznimi skrivnostmi, tradicionalno povezanimi z vsako desetko.

    Na ta način molitev rožnega venca postane bolj “praktična” in osredotočena na duhovno blaginjo posameznika. Zanimivo je, da ta metoda ni nova, saj so jo skozi stoletja že uporabljali različni svetniki.

    PREMIŠLJEVANJE O KREPOSTIH

    Duhovnik John Procter je v svoji knjigi z naslovom The Rosary Guide for Priests and People (Vodnik po rožnem vencu za duhovnike in vernike, op. prev.) z začetka dvajsetega stoletja zapisal, da je pogosto zelo koristno, če “pred vsako desetko premišljujemo o kreposti ali nauku, na katerega nas spomni določen dogodek, ki se ga spominjamo v desetki. Uporabo te metode je pogosto svetoval veliki apostol rožnega venca, bl. Alan, bila pa je tudi najljubši način molitve sv. Ludvika Marije Grignona Montfortskega”.

    Procter v nadaljevanju sestavi seznam kreposti, povezanih z vsako skrivnostjo. Kot primer navajamo skrivnosti veselega dela rožnega venca:

    – Oznanjenje – ponižnost
    – Obiskovanje Elizabete – bratska ljubezen, npr. dela usmiljenja, skrb za majhne stvari
    – Rojstvo – skromnost (namesto pohlepa), preprostost
    – Darovanje – pokorščina, zvestoba Cerkvi
    – Jezus v templju – Božja ljubezen in sveto služenje

    Zelo koristno je lahko, če globlje premišljujemo o vsaki skrivnosti rožnega venca in skušamo ugotoviti, kakšno krepost nam želi posredovati določena svetopisemska zgodba. Tako bo naše duhovno zdravje prenovljeno, bolje bomo poznali svojo notranjost in na ta način lažje vadili svoje kreposti.

    Čeprav se rožni venec zdi zastarel, je v resnici brezčasna in čudovita molitev, ki jo lahko prilagodimo svojim razmeram. Ob njej bomo duhovno rasli, obogatila nas bo.

    https://si.aleteia.org/2020/05/14/kako-izboljsati-duhovno-zdravje-z-molitvijo-roznega-venca/

    Marija, Kraljica svetega rožnega venca, prosi za nas!

  71. Janez says:

    Odnosi med ljudmi
    Dostikrat je dobro v službi, v družini ali obče v odnosih z ljudmi potrpeti, v družbi drugih ljudi pa imaš možnost, da tam, če se prične prepir in netenje nemira ne vztrajaš, ampak se umakneš. Res je danes veliko kritiziranja in negativne energije ter šimfanja in obrekovanja, pa ne povsod. Sprašujem se ali je tam Božja Ljubezen in razumevanje? Tudi odnos v službah do zaposlenih se je zelo spremenil na slabše, kar sem do upokojitve letos sam doživljal, pa vseeno zdržal in molil ter prosil Boga in obenem tudi sam delal na sebi. Dr. Šuštar Alojzij je dejal ponavadi: “pozabiti in odpustiti”, ko je imel opravka z raznimi kritikami in hudobijo. Dr. Anton Trstenjak nas je učil, da moramo biti preprosto kot kristjani boljši kot tisti, ki kritizirajo in so hudobni in dajati tihi zgled. Dr. Janez Janež (zdravnik kirurg iz Dolskega pri Ljubljani) je odpustil svojim nasprotnikom v domovini, ko je moral po vojni moral bežati na Tajvan in 38 let neumorno zdraviti Kitajce. In tam jew iz nič hzgradil bolnico in učil mlade študente medicine. In še danes ima od hvaležnih Kitajcev zgrajen spomenik in živi v njihovih srcih. Veliko je naredil z Božjo Pomočjo. Pa Mati Terezija v Indiji nismo slišali, da bi na hudobijo odgovarjala s hudobijo, temveč je odgovorila z Dobroto in Ljubeznijo, ker je imela Božji Blagoslov in veliko Srce za neumorno delo z revnimi. Prav tako Pedro Opeka na Madagaskarju, kjer je poskrbel za 8000 domačinov v Akamasoa in številni drugi naši in drugi misionarji. Zgledov je še veliko pa bodi dovolj. Bog daj nam milost, da bomo vztrajali v dobroti in premagovali vse težave s Tvojo pomočjo Gospod. Vsakdo se odloči po svoje. Vprašani pa bomo nekoč, koliko smo Ljubili in dajali zastonj Dobroto drugim, ki smo jo zastonj prejeli od Boga. In tu ni prostora za dilemo ali biti dober in usmiljen ali ne. Bog je tam, kjer se imajo ljudje radi, si medsebojno pomagajo, služijo drug drugemu in spolnjejo Božjo voljo. Gospod prosim Pomagaj nam in nas Vodi, da bomo vedno hodili k Tebi in bili ponižni in bogaboječi.

  72. Miro says:

    LJUBEZEN DO SOVRAŽNIKOV

    »SLIŠALI STE, DA JE BILO REČENO: LJUBI SVOJEGA BLIŽNJEGA IN SOVRAŽI
    SVOJEGA SOVRAŽNIKA. JAZ PA VAM PRAVIM: LJUBÍTE SVOJE SOVRAŽNIKE IN
    MOLÍTE ZA TISTE, KI VAS PREGANJAJO, DA BOSTE POSTALI SINOVI SVOJEGA
    OČETA, KI JE V NEBESIH.« (Mt 5,43-45)

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Mt+5%2C43-48&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    Slava tebi, Jezus, Ti si naše odrešenje. Hvala Ti, ker nisi ostal pri besedah, ampak si
    zapoved »ljubite svoje sovražnike« izpolnil v dejanju, ko si na križu za naše odrešenje
    daroval svoje življenje.

  73. Janez says:

    Kako vem, da me ima Bog res rad? Povzetek iz medmrežja Aleteia (Pravičnost)
    Odgovor na to vprašanje je zelo lahek in nedvomen: Jezus ljubi čisto vsakogar. Ne le, da nas ljubi, nor je na nas Božje Otroke! Tu so navedeni še drugi razlogi iz Biblije za Božjo Ljubezen do Nas.
    1) Ker si drag v mojih očeh, spoštovan in Te ljubim, dam ljudi v zameno Zate in ljudstva v zameno za tvoje življenje. (Iz 43,4).
    2) Gospod Tvoj Bog, je v Tvoji sredi, Tvoj močni Rešitelj. Veseli se nad Teboj v radosti, nemi v svoji ljubezno, vriska nad Teboj v prepevanju. (Sof 3,17).
    3) Te besede so se sicer nanašale na Jezusa, a veljajo za vsakogar izmed nas. In glej glas iz Nebes je rekel: »Ta je moj Ljubljeni Sin in nad Njim imam Veselje«.(Mt3,17).
    4) Poglejte,kakšn Ljubezen nam je podaril Oče: »Božji Otroci se imenujemo in to tudi smo (1Jn 3,1).
    5) Bog je Svet namreč tako Vzljubil, da je dal Svojega Edinorojenega Sima, da bi se nihče, kdor Vanj Veruje, ne bi pogubil, ampak bi imel Večno Življenje. (Jn 3,16).
    6) Bog pa izkazuje svojo Ljubezen do nas s tem, da je Kristus umrl za nas, ko smo bili še grešniki. (Rim 5,8).
    7) Vem za načrte, ki jih imam z vami, govori Gospod: načrte Blaginje in ne Nesreče, da Vam dam Prihodnost in Upanje. (Jer29,11).

    Bog ne ljubi samo tistega, ki si to zasluži. Ljubi tudi tistega, ki si tega ne zasluži! Bog Ljubi Vsakogar, tudi sovražnike! Pa mi?

    Bog nas je ustvaril zato, ker nas Ljubi brezpogojno, vsakogar, ljubi tudi sovražnike in zoprneže. Imamo svobodno voljo, da gremo po Njegovi poti Odrešenja ali pa da lahko nekam zaidemo brez Evangelija in vodstva našega Boga. Iz prilike o Izgubljenem sinu pa zvemo, da se Bog razveseli vsakogar, ki se vrne k Njemu. Na nas je, da delamo Dobro, Ljubimo in Odpuščamo. In Bog to vidi in nam bo povrnil. S svobodno voljo se odločamo, ali gremo po Poti Odrešenja in sledimo Naukom Evangelija. Prosimo Boga za Božje Vodstvo in Milost.
    Ustvarjeni smo po Božji Ljubezni, ker nas ima Stvarnik Rad in da imamo svobodno voljo ter se odločamo ali bomo sledili Bogu in Evangeliju ali pa bomo zašli na kriva Pota, kjer ni Boga. Bog nikogar ni določil vnaprej, da se bo izgubil ali zašel. Sami se lahko izgubimo brez Boga v Labirintih Življenja. Bog prezpogojno Ljubi vse ljudi in se veseli vsakogar, ki gre k Njemu in ki se zopet vrne k Njemu kot Izgubljeni Sin v Evangeliju. Mislim, da Bog nikogar ne sili v nekaj, vendar pomaga vsakomur, ki ga prosi pomoči in Božjega Vodstva, ko zboli, se izgubi, zaide na čudna pota ipd. Bog tudi poseže in spreobrne ljudi kot je npr. v Damasku preganjalca Kristjanov Savla, da je postal apostol Pavel in goreč kristjan. Na nas je, da spoštujemo deset Božjih Zapovedi in Evangelij našega Boga. Ker verniki nimamo dovolj teološke izobrazbe in kljub temu da lahko veliko beremo velja, da o Bogu vemo zelo zelo malo ali pa skoraj nič. Tudi v znanosti vemo, da so pravi znanstveniki zelo delovni in skromni, ker vedo, da zelo malo vedo. Ko odkriješ nekaj novega se nam odprejo nove dileme in tančice, ki zahtevajo nadaljnje delo in raziskovanje.
    Quid de Deo tantum docere et illuminare Deum per gratiam ipsius, qui non minus nosse sententiam et summum ali slovensko: o Bogu ve kaj le Tisti, ki ga je Bog sam o sebi po svoji milosti podučil in razsvetlil, ne pa Drugi, ki premalo vedo/vemo in izražajo/izražamo kvečjemu svoje mnenje in prepričanje. Kaj pa jaz vem moram skromno pripomniti ? O Bogu vemo zelo zelo malo ali nič. Zato lahko rečemo tako mislimo ali verjemo, ne pa tako nujno je, ker je tako rekel nekdo, ki je neka avtoriteta. Kar je prav v Človeških Očeh ni nujno prav tudi v Božjih Očeh. velika Skrivnost je Bog naš Gospod, pa vendar nam je tako blizu, saj je pri nas cel čas. Potrebno je zato Boga prositi in moliti za Milost, da nas razsvetli in poduči. Sicer pa zakaj bi iskali Boga, če je že On ob Nas in mi v Njem, kot sem navedel preje v prispevku Anthony de Mello (jezuit v Indiji): Ptičja Pesem. Ptica je ptica takrat ko ima pesem in jo poje. Kristijan je kristjan takrat ko je Dober, Ljubeč, ko odpušča in ko hodi po Poti Odrešenja k Bogu na osnovi Evangelija kot Veselega Oznanila vsem Ljudem na Zemlji brez izjem. Bog je Ljubite se med Seboj. In dostikrat velja, da ne razlagamo ljudem v stiski postav, ampak ravnamo kot Samaritan, ki je tiho in takoj pomagal ranjencu, levit in pravoverni Jud pa sta odšla flegma po poti naprej. In poznala sta vse judovske postave le Ljubila nista, kot je rekel o njih Jezus. Dostikrat je boljša pomoč, beseda utehe, ljubezen in objem tistega, ki je žalosten, osamljen in obtežen. Lepa beseda utehe in tolažbe nas nič ne stane pa ogromno zaleže! Jezus že ve, zakaj je rekel, da zdravnika potrebujejo bolni in ne zdravi. Bodimo podobni Jezusu in pomagajmo in služimo drugim, da bomo Spolnjevali Božjo Voljo in Jezusov Evangelij.

  74. Miro says:

    JEZUS OZDRAVI MOŽA S SUHO ROKO – EVANGELIJ PRIPOVEDUJE O TEM, KAKO JE JEZUS V SOBOTO OZDRAVIL MOŽA S SUHO ROKO IN KAKO JE TO POVZROČILO NEODOBRAVANJE MED PISMOUKI IN FARIZEJI. JEZUS JE S ČUDEŽEM ROKO OSVOBODIL BOLEZNI IN TAKO »TOGIM« FARIZEJEM, POKAZAL, DA NJIHOVA POT NI POT SVOBODE. SVOBODA IN UPANJE STA VEDNO POVEZANA. KJER NI UPANJA, TUDI NE MORE BITI SVOBODE!

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO MARKU (Mr 3,1-6)

    Jezus je spet šel v shodnico in tam je bil človek, ki je imel suho roko. Prežali so nanj, ali ga bo ozdravil v soboto, da bi ga tožili. Tedaj je rekel možu s suho roko: »Vstani in stopi v sredo!« Njim pa je rekel: »Ali se sme v soboto delati dobro ali zlo, življenje rešiti ali uničiti?« Ti pa so molčali. Jezno jih je premeril z očmi in žalosten nad zakrknjenostjo njihovih src rekel človeku: »Iztegni roko!« Iztegnil jo je in roka je bila ozdravljena. In farizeji so takoj odšli in se s herodovci posvetovali zoper njega, kako bi ga umorili.

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Mr+3%2C1-6&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE (Ervin Mozetič)

    Evangelij pripoveduje o tem, kako je Jezus v soboto ozdravil moža s suho roko in kako je to povzročilo neodobravanje med pismouki in farizeji. Jezus je s čudežem roko osvobodil bolezni in tako »togim« farizejem, pokazal, da njihova pot ni pot svobode. Svoboda in upanje sta vedno povezana. Kjer ni upanja, tudi ne more biti svobode. Jezus je s svojim dejanjem osvobodil in naredil življenje novo. Čudeži ozdravljenja so bili samo znamenja tistega, kar v Cerkvi dela sedaj. »Čudež prenavljanja vsega: tisto, kar dela v mojem življenju, v tvojem življenju, v naših življenjih. Naredi novo.« Prav to pa je tudi povod za naše upanje. To upanje ne razočara, kajti On je zvest, ne more zatajiti samega sebe.

    Žalostno je videti ljudi brez upanja. Človek, ki pride do konca življenja z upanjem, in ne z optimizmom, je tisti, ki se oprijema Jezusa Kristusa. Ljudje okrog nas potrebujejo, da kristjani dajemo to znamenje upanja v Jezusa, ki vse dela novo, da ga živimo. Gospod, ki je upanje slave, ki je središče, ki je celota, naj nam pomaga na tej poti dajanja upanja. In kot sem dejal, ne gre vedno za optimizem, ampak je tisto, kar je nosila Marija v svojem srcu tudi v največji temi, od petka zvečer do zgodnjega nedeljskega jutra. Tisto upanje. Ona ga je imela. In tisto upanje je vse prenovilo. Naj nam Gospod da to milost.

    Jezus hoče povedati tudi, da bi moral vsak predpis, vsak zakon najprej služiti človeku in njegovemu dobremu življenju. In to ne kateremu koli, ampak temu, ki je najšibkejši. Ne smemo pozabiti, kaj lahko človek povzroči drugemu v imenu zakonov. Ti lahko postanejo varen izgovor za številne zločine do ljudi, ki si tega še najmanj zaslužijo.

    Zato ni dovolj, da poskrbimo samo za najbližjega. Potrebno je to, kar so storili prvi kristjani. Res so najprej spreobrnili sebe, nato pa so spreminjali pravila, da bi ta bolj služila ljudem. Najmanj, kar lahko storimo danes, je, da resno vzamemo svojo državljansko dolžnost. Ni vseeno, kaj kdo zagovarja, niti ne kdo stoji za tem ali onim pravilom. Danes lahko začnem skrbeti za svet, kjer ne bo treba, vsaj v naši domovini, zatiskati oči pred prizori, kjer bodo v imenu zakonov, poniževali, izkoriščali ali celo uničevali koga izmed nas. Ni nujno, da bomo v svojem prizadevanju uspeli v prvem trenutku. Tudi Jezus ni, a ni odnehal.

    Naj bo današnji dan trenutek, ko bomo prelomili z grenkim pravilom nezaupanja in bomo z lastno odgovornostjo kakor Jezus vsaj malo ozdravili suho roko naše domovine.

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    Božje usmiljenje, studenec bolnim in trpečim, zaupamo vate!

  75. Miro says:

    TEDEN MOLITVE ZA EDINOST KRISTJANOV 2022: »VIDELI SMO, DA JE VZŠLA NJEGOVA ZVEZDA, IN SMO SE MU PRIŠLI POKLONIT« (Mt 2,2)

    LETOŠNJI TEDEN MOLITVE ZA EDINOST KRISTJANOV (OD 18. DO 25. JANUARJA 2022) OBHAJAMO ŽE ZNOTRAJ TRILETNEGA SINODALNEGA DOGAJANJA, KI IMA TUDI BISTVENO EKUMENSKO RAZSEŽNOST.

    Papež Frančišek je ob odprtju sinode rekel: »To sinodo živimo v duhu molitve, s katero se je Jezus obrnil na Očeta za svoje: ‘Da bi bili vsi eno’ (Jn 17,21). K temu smo poklicani: k edinosti/enosti, k občestvu, k bratstvu, ki izhaja iz tega, da čutimo, da nas objema edina Božja ljubezen. Vsi, brez razlik, in posebej mi pastirji, moramo ohranjati in trdno zagovarjati to edinost.«

    Izbrana glavna misel oznanja upanje, saj govori o luči, po kateri vsi hrepenimo, ko doživljamo temo preizkušenj in kriz. Zvezda na nebu nad Judejo, ki so jo ugledali modri z Vzhoda, je znamenje upanja. Vodila jih je k še večji luči, ki je Jezus, nova Luč, ki razsveteljuje vsakega človeka. V našo temo je vstopil s svojim učlovečenjem in še globlje s svojo velikonočno skrivnostjo. Poslanstvo Cerkve, nas kristjanov je danes v tem, da smo zvezda, ki razsvetljuje pot k Jezusu. Le tako bomo znamenje upanja in Božje navzočnosti.

    O tednu molitve za edinost kristjanov 2022 več na:

    https://katoliska-cerkev.si/teden-molitve-za-edinost-kristjanov-2022-videli-smo-da-je-vzsla-njegova-zvezda-in-smo-se-mu-prisli-poklonit-mt-22

  76. Miro says:

    KAKO BI MORALI MOLITI OČENAŠ (Aleteia)

    OČENAŠ LAHKO POSKUŠAMO IZGOVORITI NEŠTETOKRAT, A ČE NE PREMIŠLJUJEMO TEGA, KAR IZGOVARJAMO, NE BOMO MOGLI VZPOSTAVITI PRISTNEGA ODNOSA Z BOGOM

    Evangelist Luka je bil izjemen poznavalec prve Cerkve in krščanskega sporočila v prvem stoletju krščanstva. Poleg Lukovega evangelija je napisal še Apostolska dela, morda tudi pismo Hebrejcem. V njegovem evangeliju opazimo mnoge stvari iz Jezusovega življenja, ki jih je zapisal samo on. Bil je dolgoletni spremljevalec apostola Pavla in človek, ki je razumel ter izkusil krščansko sporočilo z vsem, kar spada k njemu.

    Kako se mu je lahko zgodilo, da ni, kot evangelist Matej, zvesto zapisal molitve, ki jo je učence naučil Jezus sam? Kako je mogel tako okrniti to prečudovito molitev, on, ki je tako natančno zapisal Marijin in Zaharijev hvalospev? S pozornostjo poglejmo njegov zapis očenaša:

    Rekel jim je: “Kadar molite, recite: Oče! Posvečeno bodi tvoje ime. Pridi tvoje kraljestvo. Naš vsakdanji kruh nam dajaj od dne do dne in odpústi nam naše grehe, saj tudi sami odpuščamo vsakomur, ki nam je dolžan, in ne vpelji nas v skušnjavo! (ne dopusti, da pademo v skušnjavo)” (Lk 11,2-4)

    ZAKAJ SO UČENCI PROSILI JEZUSA, DA JIH NAUČI MOLITI?

    Jezusovi učenci so zelo dobro znali izgovarjati mnoge judovske predpisane molitve. Ko so videli Jezusa, kako moli, so ga prosili, naj jih nauči moliti. Pri Njem so videli, kako se med molitvijo globoko “potaplja” v Boga, vstopa v Očetovo navzočnost, z njim vzpostavlja oseben in pristen odnos in v njem neizmerno uživa. Jezus je vsak prost trenutek izkoristil za molitev, za osebno druženje z Očetom. Njegovi učenci so želeli moliti kakor On, v molitvi tako uživati kakor On.

    Na prvi pogled se lahko zdi, da jim Jezus daje nov molitveni obrazec, ki ga lahko zmolimo v manj kot pol minute. Če bi šlo za molitveni obrazec, bi ga Luka zagotovo natančno zapisal. Toda Jezus je dal očenaš kot poseben molitveni vzorec za molitveno premišljevanje (meditacijo). Očenaš lahko poskušamo izgovoriti neštetokrat, a če ne premišljujemo tega, kar izgovarjamo, ne bomo mogli vzpostaviti pristnega odnosa z Bogom.

    Več o tem na:
    https://si.aleteia.org/2020/12/09/kako-bi-morali-moliti-ocenas/

    Božje usmiljenje, ki izviraš iz Presvetega Srca Jezusovega, zaupamo vate!

  77. Janez says:

    USMILJENI IN SOČUTNI UČENIK IN ODREŠENIK JEZUS

    Gospod Jezus, dobri, usmiljeni in sočutni Odrešenik Sveta.
    Ti si Luč, ki je zasijala v Svet in v našo temo, ti si Samarijan, ki se sklanja nad našimi ranami, boleznimi in bolečinami.
    Nekaterim trpečim in žalostnim si rekel: »Ne jokajte in ne bodite žalostni; pridite k meni in jaz vas bom poživil«!.
    Oče, poln dobrote in ljubezni čakaš na izgubljenega sina, da se vrne nazaj k Tebi.
    Tvoje srce brez kančka zamere sprejema nazaj učenca Petra, ki te je zatajil, preden je petelin trikrat zapel pred svitom novega dne.
    In Savla, ki Te je kot rimski državljan preganjal v svoji nevednosti in ki je postal po razsvetljenju apostol Pavel.
    Ti si tisti prijatelj preprostih navadnih ljudi, ki se jeziš, če zaničujejo »male« ljudi in pretiš mogočnikom, ki jih zatirajo.
    Očeta prosiš na križu usmiljenja za svoje morilce in obljubljaš raj skesanemu razbojniku preden izdihneš in oddideš od nas k Očetu, povrneš vid slepemu Bartolomaju, čigar pomoč so hoteli nekateri utišati.
    Tvoje srce je sočutno za vso bedo ljudi, ki jih srečuješ in vidiš v življenju.
    Ti ne zavrneš prav nikogar, ko prihajajo predte s prošnjami za ozdravitev in pomoč.
    Dotikaš se gnojnih ran gobavcev, jezika nemih in gluhonemih ter ušes teh, ki so gluhi in jih zdraviš.
    In preženeš hudobne duhove iz obsedenih ljudi, ki so jih napadli in jih mučijo, dokler hudobce ne izženeš iz teh revežev.
    Jezus Ti si neskončna dobrota, ki ne pozna nobene nevoščljivosti in hudobije,
    temveč si poln usmiljenja, dobrote in strpnosti do vseh ljudi.
    Imaš Dobrotno Srce, ki mu je tuja vsaka sebičnost,
    ki pozablja krivice in je vedno odprto, nežno in obzirno do vseh, ki ga ljubijo,
    kar je apostolom in vernikom zagotovilo trdnega prijateljstva in ljubezni.
    Ob smrti Lazarja jokaš nad preminulim prijateljem ter ga obudiš od smrti,
    prav tako se žalostiš nad Jeruzalemom, ki Te ni sprejel.
    Položi prosim v moje srce svojo ljubezen, svojo dobroto, svojo milino, svoje odpuščanje,
    da s Teboj delim vse modrosti, nauke, radosti in želje Življenja, ki jih učiš s preprostimi prilikami.
    Bodi v mojem srcu, na ustnicah in v pogledu ter pomagaj mi, da bom dober človek.
    Poslušaj prosim mojo skromno molitev moj Bog, ki si Luč mojih Oči in mojega Srca.
    Naj bom tak, kot hočeš Ti, da bi bil, podoben Tebi in da bi vedno zajemal nauke iz Tvojega Evangelija.
    Vse moje upanje je spravljeno v Tvojem srcu.
    To svojo prošnjo Ti izročam preko rok Tvoje Matere Device Marije, katere sin sem tudi jaz.
    Gospod, Ti si svetlo, toplo Sonce Očetove Ljubezni,
    ti si naše Večno Upanje naše Sreče in Odrešenja.
    Jezus Ti si Ogenj plameneče ljubezni vseh nas, ki te goreče prosimo in iščemo.
    Jezusova Milost in Dobrota naj bo naša Moč.
    Naj bo On med nami kot tista trdna vez Miru, Edinosti in Ljubezni, ki vodi po Poti Odrešenja k Njemu.

    Prirejena srednjeveška molitev iz Prošnje za pravo Besedo, Ognjišče Koper 1998.

    Nikoli se ne bomo dovolj zahvalili Njemu, od katerega smo vse prejeli. Hvala Ti Gospod.

  78. Miro says:

    Da bi se bolj približali globljemu umevanju, kaj je molitev OČE NAŠ, v razmislek ponovno Frančiškova razlaga Gospodove molitve.

    RAZLAGA OČENAŠA

    PRESVETI OČE NAŠ: naš Stvarnik, Odrešenik, Tolažnik in Zveličar.

    KI SI V NEBESIH: v angelih in svetnikih, ko jih razsvetljuješ za spoznanje, kajti ti, Gospod, si luč. Ti jih razvnemaš za ljubezen, kajti ti, Gospod, si ljubezen. Ti prebivaš v njih in jih napolnjuješ z blaženostjo, kajti ti, Gospod, si najvišje dobro, večno dobro, iz katerega vse dobro izhaja, brez katerega nič dobrega ne obstaja.

    POSVEČENO BODI TVOJE IME: naj se zasveti v nas spoznanje o tebi, da bomo spoznali širokost tvojih dobrot, dolgost tvojih obljub, visočino tvojega veličanstva in globočino tvojih sodb (Ef 3,18; Ps 35,6.7).

    PRIDI K NAM TVOJE KRALJESTVO: da boš vladal v nas po milosti in nam dal priti v tvoje kraljestvo, kjer je gledanje tebe nezastrto, ljubezen do tebe popolna, združenost s teboj blažena in uživanje tebe večno.

    ZGODI SE TVOJA VOLJA KAKOR V NEBESIH TAKO NA ZEMLJI: da bi te ljubili z vsem srcem, tako da bi vedno mislili nate; z vso dušo, tako da bi vedno hrepeneli po tebi; z vsem mišljenjem, tako da bi svoje namene naravnali na tebe in v vsem iskali tvojo čast; z vsemi svojimi močmi, tako da bi vse dušne in telesne moči in čute do kraja porabili v služenju ljubezni do tebe in v ničemer drugem. In da bi ljubili svoje bližnje kakor sami sebe, tako da bi z vsemi svojimi močmi pritegovali vse k ljubezni do tebe, se veselili blagra drugih kakor svojega lastnega blagra ter sočustvovali v nesreči in da bi nikogar v ničemer ne žalili.

    NAŠ VSAKDANJI KRUH: svojega ljubega Sina, našega Gospoda Jezusa Kristusa, nam daj danes; da bomo priklicali v spomin, razumeli in častili ljubezen, ki jo je imel do nas, in vse tisto, kar je za nas govoril, storil in trpel.

    IN ODPUSTI NAM NAŠE DOLGE: po svojem neizrekljivem usmiljenju, po moči trpljenja svojega ljubljenega Sina in po zasluženju ter priprošnji blažene Device Marije in vseh tvojih izvoljenih.

    KAKOR TUDI MI ODPUŠČAMO SVOJIM DOLŽNIKOM: in glede tistega, česar ne odpuščamo popolnoma, stori ti, Gospod, da v polnosti odpustimo, da zaradi tebe resnično ljubimo sovražnike in zanje pobožno molimo; da nikomur ne vračamo hudega s hudim, temveč da se v tebi trudimo koristiti vsem.

    IN NE VPELJI NAS V SKUŠNJAVO: naj bo skrita ali očitna, nenadna ali dolgotrajna.

    TEMVEČ REŠI NAS HUDEGA: preteklega, sedanjega in prihodnjega.

    Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu…

    Povzeto po: https://www.franciskani.si/?page_id=291

  79. Janez says:

    MOLIVA IN ŽIVIVA SKUPAJ, LJUBI JEZUS
    Živiva skupno, ljubi Jezus, brez Tebe manjka mi moči. S Teboj se ne bojim viharjev, če moj čolniček življenja vodiš Ti.
    Deliva delo, ljubi Jezus, vsa pota, misli in skrbi. Obilen blagoslov bo želo, če z mano delaš, Jezus Ti.
    Trpiva skupno, ljubi Jezus, naj zbada trnje, rani križ. Izpijva grenki, bridki kelih, sladak bo, če z menoj trpiš.
    Ljubiva skupno, ljubi Jezus, srce je Tvoje sreče vir. O, daj nebeške mi ljubezni, daj moji duši Božji mir.
    Moliva skupno, ljubi Jezus, in najin klic prodre v nebo. Če moliš z mano, nebeški Oče gotovo me uslišal bo.
    S Teboj se ne bojim umreti, s Teboj se smrti ne bojim,
    ob Tvoji roki, trikrat sveti, naj še v nebesa pohitim.
    In ko omahnem v težkem boju, bo Tvoj še zadnji moj smehljaj.
    Takrat, usmiljeni moj Jezus, dobrotno mi odkleni raj. Amen

    Živa Molitev Skupnosti Krščanskega Življenj

  80. Miro says:

    MOLITEV, MOLITEV, MOLITEV … (sveta Devica Marija)

    Ponovno prosim vse molilce na spletni strani molitev. net in
    prosilce milosti v stiskah, da vse, kar nas v srcih teži, ovira,
    duši, bremeni … z vero in zaupanjem izročimo Svetemu Duhu,
    še zlasti pri obhajanju svete maše. Gospod nas odrešuje!

    Molimo za SINODO:

    Pred Teboj smo, Sveti Duh,
    ko smo zbrani v Tvojem imenu.

    Samo ti nas vodi,
    bodi doma v naših srcih;
    pokaži nam pot, po kateri naj gremo,
    in kako naj hodimo po njej.

    Šibki smo in grešni;
    ne dopusti, da bi širili nered.
    Ne dopusti, da bi nas nevednost
    vodila po napačni poti
    ali da bi pristranskost vplivala
    na naša dejanja.

    Daj, da v Tebi najdemo svojo edinost,
    da bomo lahko skupaj hodili
    večnemu življenju naproti
    in se ne bomo oddaljili
    od poti resnice in od pravičnosti.

    Vse to prosimo Tebe,
    ki deluješ na vsakem kraju
    in v vsakem času,
    v občestvu z Očetom in Sinom
    na vekov veke.
    Amen.

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
    Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!

  81. Miro says:

    MISEL SVETNIKA: »KDOR MOLI S SRCEM, NE MISLI NA BESEDE,
    KI JIH IZGOVARJA, AMPAK NA BOGA, S KATERIM SE POGOVARJA.«
    (sv. Frančišek Saleški)

    Božje usmiljenje, upanje tistim, ki obupavajo, zaupamo vate!
    Sv. Frančišek Saleški, prosi za nas!

  82. Janez says:

    PARADOKS ČASA, KI GA ŽIVIMO….
    Paradoks našega časa je, da imamo telefone brez tipk, ljudi brez pameti, razmerja brez ljubezni, kokakolo brez sladkorja, kavo brez kofeina, cigarete brez nikotina, mleko brez maščob, ženske brez čustev, moške pa brez strpnosti, poguma in vztrajnosti! Kupujemo več, uživamo manj. Imamo velike hiše, ampak male družine, več udobja a malo časa, več diplom a malo razuma/znanja, več strokovnjakov in še več težav, več znanja na področju medicine, a manj zdravja.
    Pijemo preveč, kadimo preveč, zapravljamo nepremišljeno, smejemo se premalo, vozimo prehitro, hitro se ujezimo, prepozno hodimo spat, utrujeni se zbujamo, premalo beremo in gledamo preveč televizije.
    Želimo povečati naše imetje, vendar smo zmanjšali naše vrednote.
    Govorimo preveč, ljubimo premalo, pogosto sovražimo in smpo nmestrpni in brez sočutja do drugačnih.
    Naučili smo se preživeti, ne pa živeti. Dodali smo leta življenju, ne pa življenje letom.
    Potovali smo na Luno, problem pa imamo, ko je treba iti čez cesto in spoznati novega soseda. Osvojili smo zunanji prostor, ne pa tudi notranjega. Naredili smo velike, vendar ne boljše stvari.
    Očistili smo zrak, vendar onesnažili našo dušo. Razbili smo atom, ne pa tudi svojih predsodkov. Pišemo več, naučimo se manj. Načrtujemo več, dosežemo manj. Naučili smo se hiteti, a ne čakati. Imamo večje dohodke, vendar nizko moralo. Imamo več hrane, pa smo še vedno nehvaležni. Gradimo večje računalnike z večjim spominom, komuniciramo vse manj in manj. Prizadevamo si več kvantitete, pozabljamo na kakovost.
    To so časi hitre prehrane a počasne prebave, Velikih ljudi, malih karakterjev, hitrih poslov in površnih odnosov. To je čas za mir v svetu in vojno doma, veliko prostega časa in malo uživanja. Čas raznovrstne hrane na eni polovici sveta in podhranjenosti na drugi polovici.
    Vse manj je finančnih problemov v zakonu, in vse več je ločitev. Vse več prestižnih hiš, in razdeljenih domov. To so dnevi hitrih potovanj, dragih oblačil in nizke morale. Vse več je debelih ljudi in tablet, ki zmorejo vse – vas razveselijo, otopijo ali ubijejo.
    Preživite več časa s svojimi najdražjimi, ker ne bodo večno poleg vas. Povejte kakšno lepo besedo tistim, ki vas od spodaj gledajo s strahospoštovanjem, ker bo ta majhna oseba skoraj zagotovo odrasla in odšla.
    Ne pozabite objeti tistih, ki so poleg vas, saj je to edino imetje, ki ga lahko date s svojim srcem in vas nič ne stane.
    Ne pozabite reči “rad/a te imam” vašim partnerjem in vašim ljubljenim, če prihaja globoko iz srca.
    Ne pozabite se držati za roke in ceniti trenutkov, ko sta skupaj, ker nekega dne ta oseba ne bo več z vami.
    Vzemite si čas za ljubezen, vzemite si čas za pogovor, in vzemite si čas, da delite svoje dragocene misli z drugimi.
    Smejte se pogosto, dolgo in iskreno. Smejte se, dokler ne izgubite diha. Solze se dogajajo.
    Vztrajate in preživite. Povejte ljudem, ki jih imate radi, da jih imate radi ob vsaki priložnosti,
    ker se življenje ne meri z številom vdihov, ki jih dihamo, pač pa s trenutki, ki nam jemljejo dih.”
    In zaupajte v Odrešenika, ki nam je dal Vse, kar rabimo.
    Molite in prosite ga, ko vam je hudo
    ali ko morate premisliti in sprejeti pomembne odločitve v Življenju.

    Napisal ameriški stand-up komik George Carlin po smrti svoje žene.

  83. Janez says:

    HVALEŽNOST BOGU
    Pazimo, da v življenju ne pozabimo na hvaležnost do Očeta, ki nas je ustvaril in nam vse dal. Pa saj to že vemo mar ne?. Ampak ali kot kristijani resnično živimo po Evangeliju se vprašajmo? Smo hvaležni, da imamo hrano in pijačo za življenje ali nam je vse to kar samoumevno? Nismo, saj jo imajo vsi okrog vas, ne pa tisti v Afriki, ki so lačni in žejni vode in Božje Besede in čakajo na misionarje, kot je Pedro Opeka na Madagaskarju ali Mati Terezija v Indiji ali Ignacij Knoblehar ali Friderik Baraga, da bodo prišli k njim. Pa bi morali biti bolj hvaležni za vse darove Boga. Prišel bo čas, ko bodo ljudje spet lačni, ko bodo hvaležni za vsak košček kruha, ki ga bodo lahko pojedli. Zahvaljujmo se Bogu za hrano in vse darove, ki smo jih zastonj prejeli brez zasluženja. Vsaj pomislimo na to, da če bi se rodili kje drugje npr. v Afriki, ni nujno, da bi imeli hrane in vode ter Božje Besede Boga v izobilju. Bodimo zato Bogu hvaležni za vse.
    Smo hvaležni, da imamo otroke, starše, brate, sestre, prijatelje, službo, dom, posteljo in drugo? Nismo, saj jih ima lahko vsak okrog nas in nam je vse nekam samoumevno. Zakaj že? Pa še same skrbi in težave imamo z njimi. Če bi bili vsak dan hvaležni zanje, potem bi bili bolj odprti v odnosih z njimi, bolj pripravljeni na pogovor, več ljubezni bi jim dajali in prejemali od njih in manj bi bilo sporov, prepirov, lakote, bolezni, vojn in drugih podobnih dogodkov.
    Smo hvaležni, da imamo topel dom in zavetje pred mrazom, dežjem in neurjem? Nismo, saj vam pripada, ker smo si ga ustvarili z delom in denarjem. Pa bi lahko bili. Koliko brezdomcev, koliko beračev je prepuščenih ulicam, cestam, brez strehe nad glavo. In mi ali smo danes zanje kaj dobrega naredili kot usmiljeni Samaritani ali smo šli brezbrižno mimo ? Vse to bomo nekoč vprašani namreč koliko smo Ljubili in Dobrega Storili?! Vse smo zastonj prejeli, pa smo tudi zastonj dajali naprej pomoči potrebnim? Zahvaljujmo se Bogu za dan, ki smo ga danes preživeli z bližnjimi. Bodimo hvaležni za vse lepe trenutke in darove Boga, ki smo jih prejeli in dali drugim. Ali smo kaj lepega doživeli in kaj dobrega naredili za druge ljudi in reveže ter bolne in ostarele ter otroke se vprašajmo in naredimo vsak dan kaj lepega in dobrega drugim tako, da se vprašamo, kaj pa sem danes dobrega storil za druge ne le zase?. Žetev je obilna delavcev pa malo pomeni, da rabimo tako duhovnike in dejavne vernike v Cerkvi, da bomo z delom, molitvijo in dobroto živeli po Evangeliju našega Gospoda in širili dobroto in Ljubezen. In Gospod vidi v zadnjo kamrico našega srca in ve kaj rabimo, še preden ga prosimo.

    Nikoli ne vemo, ali je to naš zadnji dan v življenju na Zemlji. To Ve le Vsemogočni in Ljubeči Bog. Zato pa je prav, da damo vse prejete talente, darove in sposobnosti v dobra dela in pomagamo drugim in sebi na Zemeljski Poti k Njemu s služenjem. Ko prejemamo svete Zakramente naše Cerkve prispevamo k zakramentalizaciji, da se okrepčamo in utrdimo našo Vero v Boga. Ko samaritansko pomagamo drugim pomagamo sebi in prispevamo k Novi Evangelizaciji z Ljubeznijo in Dobroto tako, kot nas je Učil Jezus. In noben ateist ne more tega ovreči, saj sta Božja Ljubezen, Odrešenje in Dobrota za vse Ljudi brez izjem. In mnogiokrat je pomembno, da damo drugim ljudem tihi zgled pravičnega in bogaboječega krščanskega življenja. Naj dobri zgledi vlečejo brez mnogih besed. Hvala Ti Gospod za vse.

    Prirejeno in dopolnjeno na osnovi Žive Molitve Skupnosti krščanskega življenja

  84. Janez says:

    MOLIMO, PROSIMO IN SE GOSPODU ZAHVALJUJMO, DA NAS BOG SLIŠI IN USLIŠI
    Jezus, Tvoje srce je ljubeče in sočutno za vso bedo ljudi, ki jih srečuješ in vidiš v življenju.
    Ti si vedno med nami, z nami in v nas, ki verjemo vate in te molimo za pomoč in Božji Mir.
    Ti ne zavrneš prav nikogar, ko prihajajo predte z molitvami in s prošnjami za ozdravitev in pomoč.
    Ti veš, da Te potrebujemo in da ne moremo brez Tebe nič narediti in Živeti.
    Dotikaš se bolnih in ubogih, ki trpijo, ran gobavcev, jezika nemih in gluhonemih
    ter ušes teh, ki so gluhi in jih zdraviš.
    In preženeš hudobne duhove iz obsedenih ljudi, ki so jih napadli in jih mučijo, dokler hudobce ne s svojo Milostno Močjo ne izženeš iz teh revežev.
    Jezus Ti si neskončna dobrota, ki ne pozna nobene nevoščljivosti in hudobije,
    temveč si poln usmiljenja, dobrote in strpnosti do vseh ljudi.
    V Tebi premorem vse, ki mi daješ upanje in moč in me vodiš po Poti k Tebi.
    Naj se dvigajo naše molitve in prošnje k Tebi Gospod, da nas slišiš in uslišiš.
    Pridi k nam Gospod, prinesi nam prosim Zdravje, Usmiljenje, Božjo Ljubezen in Božji Mir.
    Naj pride k nam vsem Božje kraljestvo Ljubezni, Miru in Usmiljenja.
    Amen. Janez

    Gospod hvala Ti za Vse Milosti in Dobroto, ki nam jo daruješ! Božje Usmiljenje in Ljubezen Vate Zaupamo!

  85. Miro says:

    KAKO VESTE, ALI JE PRAV ON MOŠKI VAŠEGA ŽIVLJENJA? (Aleteia)

    ŽENSKE SE POGOSTO SPRAŠUJEJO, ALI JE MOŠKI, V KATEREGA SO ZALJUBLJENE, PRIMEREN, DA Z NJIM PREŽIVIJO PREOSTANEK SVOJEGA ŽIVLJENJA

    Današnji mladi so izpostavljeni veliki nevarnosti omejevanja odnosa na užitek in življenje sedanjega trenutka, s čimer jih vsakodnevno bombardirajo mediji in družabna omrežja. Pri tem ni mesta za razmislek o presežnem vidiku odnosa med moškim in žensko.Da bi ženske ugotovile, ali je neki moški lahko dober fant zanje ali bodoči mož, si lahko pomagajo z naslednjimi vprašanji in smernicami.

    https://si.aleteia.org/2019/09/24/kako-veste-ali-je-prav-on-moski-vasega-zivljenja/

    Ob tem še osebni pogled: Prepričan sem, da je najboljši način, kako naj zaljubljena ženska spozna ali je moški primeren zanjo ali ne, v tem, da moškemu nenehno nastavlja »ogledalo« Svetega Duha, prav tako pa tudi moški. Če v poglobljeni molitvi osvojimo to »ogledalo«, nam absolutno največ pove o drugi osebi in o tem, ali je ta oseba namenjena za našo življenjsko pot ali ne. Pridi, Sveti Duh!

  86. Miro says:

    RAZOČARANI V MOLITVI? UPOŠTEVAJTE NASVET SV. AVGUŠTINA (Aleteia)

    ČE STE RAZOČARANI Z ODZIVOM BOGA NA VAŠE MOLITVE, UPOŠTEVAJTE NASVET SVETEGA AVGUŠTINA

    Ali ste kdaj razočarani, ko prosite Boga, naj odvzame vašo bolečino in trpljenje, pa tega ne stori? Zelo neprijetno je lahko, če v molitvi na vso moč prosimo za Božjo pomoč, nato pa imamo občutek, da Bog naših molitev ne upošteva.

    KAJ STORITI?

    SVETI AVGUŠTIN ponuja nekaj nasvetov v svojem Pismu vdovi Probi. Na začetku pojasnjuje, da pogosto ne vemo, kako moliti na pravi način, ko se soočamo s trpljenjem.

    Kadar se znajdemo v stiski, ki nam lahko tako koristi kot škoduje, ne vemo, kako naj molimo na pravi način. Ker stiske težko prenašamo, ker so boleče in v nasprotju z našo naravo (ki je šibka), kot vse človeštvo molimo, da bi nam bilo trpljenje odvzeto. Toda Gospodu, našemu Bogu, smo dolžni vsaj toliko spoštovanja, da ne smemo misliti, kako nas ne upošteva, če nam trpljenja ne odvzame, temveč bi morali upati, da bomo ob potrpežljivem sprejemanju trpljenja dosegli višji cilj. Moja moč je namreč najbolj učinkovita v moji šibkosti.

    Bog naše molitve včasih usliši tako, kot si želimo, in nas odreši trpljenja, za kar smo v molitvi prosili. Toda to se ne zgodi vedno, zaradi česar smo lahko pozneje razočarani. Sv. Avguštin pojasnjuje, da Bog takšne stvari dopušča z razlogom. Ne bi smeli biti ponosni nase, če so naše molitve uslišane, kadar prosimo za nekaj, kar bi bilo bolje, da ne bi prejeli; in da ne bi bili povsem potrti, če ne dobimo tistega, za kar prosimo, da ne bi obupali nad Božjim usmiljenjem do nas: obstaja verjetnost, da bi nas stvar, za katero prosimo, potisnila v še večjo stisko, ali pa bi nam prinesla tiste vrste blaginjo, ki prinaša pokvarjenost in uničenje. V takšnih primerih je povsem jasno, da ne znamo moliti tako, kot bi morali.

    PREDVSEM BI MORALI MOLITI TAKO, KOT JE MOLIL JEZUS V VRTU GETSEMANI

    Če se torej zgodi nekaj, kar je v nasprotju z našo molitvijo, bi morali razočaranje potrpežljivo prenašati, se zahvaljevati Bogu in biti prepričani, kako je dosti bolje, da se je zgodila Božja in ne naša volja. Sam Jezus nam je dal zgled za to. Ko je molil: moj Oče, če je mogoče, naj gre ta kelih mimo mene, je preoblikoval človeško voljo, ki je bila v njem, ker je pač prevzel človeško naravo, in dodal: vendar ne, kakor jaz hočem, ampak kakor ti.

    Če nas Bog razočara v molitvi, poskušajmo v tem videti nekaj dobrega, odprimo se za sveto pokorščino in si prizadevajmo, da bi razumeli, kako Božja pota niso vedno naša pota. Bog ima načrt, ki pa ga morda vedno ne razumemo.

    https://si.aleteia.org/2021/11/21/razocarani-v-molitvi-upostevajte-nasvet-sv-avgustina/

    O PRESVETA BOŽJA VOLJA, LJUBIM TE NADVSE! (duhovno vodilo sv. Angele Merici)

  87. Miro says:

    UČENCI V SOBOTO SMUKAJO KLASJE

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO MARKU (Mr 2,23-28)

    Neko soboto je šel skozi žitna polja, in njegovi učenci so spotoma začeli smukati klasje. Farizeji so mu govorili: »Glej, kaj delajo v soboto. To ni dovoljeno!« Rekel jim je: »Ali niste nikoli brali, kaj je storil David, ko je potreboval in je bil lačen sam in tisti, ki so bili z njim? Kako je ob času vélikega duhovnika Abjatárja stopil v Božjo hišo in jedel položene hlebe, ki jih smejo jesti samo duhovniki, in jih dal tudi tistim, ki so bili z njim?« Nato jim je govoril: »Sobota je ustvarjena zaradi človeka in ne človek zaradi sobote. Zato je Sin človekov gospodar tudi sobote.«

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Mr+2%2C23-28&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    Božje usmiljenje, ki obsegaš ves svet, zaupamo vate!

  88. Miro says:

    MESO IN DUH

    »ŽÍVITE V DUHU IN NIKAKOR NE BOSTE STREGLI POŽELENJU MESA. KAJTI MESO SI ŽELI,
    KAR JE ZOPER DUHA, DUH PA, KAR JE ZOPER MESO. TA DVA SI NAMREČ NASPROTUJETA,
    DA NE BI DELALI TEGA, KAR HOČETE.«
    (Gal 5,16-17)

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?set=2&id13=1&l=sl&z=4&zf=1261&t=5#Meso+in+Duh

    Božje usmiljenje, ki nas rešuješ bede greha, zaupamo vate!

  89. Miro says:

    MISEL SVETNIKA: »VEDNO IZKAZUJMO LJUBEZEN, DA JO BOMO NAŠLI
    TUDI PRI NEBEŠKEM OČETU! SAMO Z LJUBEZNIJO IN PO LJUBEZNI SMO V
    MIRU Z BOGOM, Z BLIŽNJIM IN S SEBOJ.« (sv. Leopold Mandić)

    Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!
    Sv. pater Leopold, prosi za nas!

  90. Janez says:

    MOLITEV ZA PRIJATELJSTVO MED LJUDMI (Orationis enim amicitia inter gentes)

    Ljubezen ni nekaj zlitega, kjer bi se brez meja izgubili drug v drugega.
    Ljubljeni ostaja to, kar je, in pusti drugemu, da tudi on ali ona ostaja to, kar je.
    Ljubljeni potrebujejo med seboj dovolj prostora,
    da se ljubezen lahko razcveti,
    in prostor, kjer lahko domuje njihova skrivnost.
    Gospod, pomagaj nam, da se bomo zavedali, da je v našem prijateljstvu in ljubezni prisotna tvoja ljubezen,
    da bomo izgubili strah, da bi se naše prijateljstvo in ljubezen lahko izgubila.
    Če se naša ljubezen hrani iz Tvoje ljubezni,
    potem se ne oklepamo trdno drugega,
    potem mu pustimo svobodo in hvaležno uživamo ljubezen,
    ki priteka od Tebe k nam. Amen

    (Pater Anselm Grün, 2010)

    Če nimaš rad ljudi, kako imaš lahko rad Boga, ki ga vidiš in ne poznaš?

    RAD IMAM LJUDI – TO MI JE V UŽITEK!
    Rad imeti ljudi pomeni:
    veseliti se z njimi
    in biti dobre volje
    v njihovih srečnih dneh;
    ter ponuditi jim roko v pomoč
    in imeti zanje tolažeče srce
    v urah njihovih stisk.
    Rad imeti ljudi pomeni:
    ne zadoščati le samemu sebi,
    marveč odpreti srce
    in v njem narediti prostor za druge.
    Ljudje trpimo zaradi ljudi.
    Zato glej s čistimi očmi
    in s čistim srcem!
    Rad imeti ljudi pomeni:
    sestopiti z višav svoje samovšečnosti. Amen

    Phil Bosmans, belgijski duhovnik, pesnik, dobrotnik pomoči potrebnim.

    • Janez says:

      Kje najdeš srečne ljudi?
      Med optimisti.
      Le oni so lahko srečni,
      ker znajo videti dobre strani življenja.
      Nikoli nisem srečal srečnega pesimista.
      Pesimisti sedijo v temi.
      Vse jim je sivo in oni ne morejo videti skozi meglo.
      Optimisti odpirajo svoja okna za svetlobo, za sonce.
      Zavedajo se, preprosto vedo, da je pri ljudeh veliko trpljenja, veliko nejevolje in temne mračnosti.
      Ali oni v najtemnejših nočeh odkrivajo zvezde.
      Optimisti verujejo v dobro.
      Oni verjamejo v smisel življenja.
      Oni so dokaz, da je človek več od velikih številk raznih pojavov,
      več od ročice v avtomatskem aparatu za kavo.
      Oni verujejo v prijateljstvo med ljudmi.
      Širijo ozračje zaupanja, ustvarjajo klimo radosti. Amen.

      Phil Bosmans, belgijski duhovnik in pesnik ter dobrotnik pomoči potrebnim

      Odpri svoje srce veselju.
      Kdor hoče razveseljevati ljudi,
      mora veselje imeti v sebi.
      Kdor želi v svet prinesti toplino,
      mora v sebi nositi ogenj.
      Kdor hoče pomagati ljudem,
      mora imeti srce, polno ljubezni.
      Kdor hoče na zemlji ustvariti mir,
      mora najprej najti mir v svojem srcu. Amen

      Phil Bosmans, belgijski duhovnik, pesnik in dobrotnik pomoči potrebnim

  91. Miro says:

    V molitvi se priporočimo Svetemu Duhu. Molimo: Pridi, Sveti Duh!

    POSLUŠAJMO, KAJ NAM BOŽJA BESEDA GOVORI O DUHOVNIH DAROVIH

    »Glede duhovnih darov, bratje, nočem, da bi bili vi v nevednosti. Veste, kako ste bili zapeljani in ste se dali voditi k nemim malikom, ko ste bili še pogani. Zato vam jasno povem, da nihče, ki govori v Božjem Duhu, ne reče: »Jezus naj bo preklet,« in nihče ne more reči: »Jezus je Gospod,« razen v Svetem Duhu. Različni so milostni darovi, Duh pa je isti. Različne so službe, Gospod pa je isti. Različna so dela, isti pa je Bog, ki dela vse v vseh. Vsakomur se daje razkritje Duha v korist vseh. Enemu je po Duhu dana beseda modrosti, drugemu v skladu z istim Duhom beseda spoznanja. Drugemu vera po istem Duhu, drugemu po istem Duhu milostni darovi ozdravljanja, drugemu delovanje čudežnih moči, drugemu prerokovanje, drugemu razločevanja duhov, drugemu raznovrstni jeziki, drugemu razlaganje jezikov. Vse to pa uresničuje en in isti Duh, ki deli vsakemu posebej, kakor hoče.«

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=1+Kor+12%2C1-11&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    • Miro says:

      PAPEŽ FRANČIŠEK O DARU MODROSTI

      Papež Frančišek je med splošno avdienco na Trgu sv. Petra, 9. aprila 2014, govoril o darovih Svetega Duha. Posebej se je posvetil razlagi daru modrosti.

      DAROVI SVETEGA DUHA

      »Sveti Duh je življenjska limfa Cerkve in vsakega posameznega kristjana, je ljubezen Boga, ki iz našega srca naredi svoje bivališče in vstopi v občestvo z nami. On je vedno z nami, vedno je v nas, v našem srcu. Duh sam je največji dar Boga in tistemu, ki ga sprejme, podeljuje raznovrstne duhovne darove. Cerkev jih pozna sedem – število, ki simbolično pomeni polnost, celoto. Sedmeri darovi Svetega Duha so: modrost, umnost, svet, moč, vednost, pobožnost in strah božji. Začnimo z razlago prvega, to je modrost.

      MODROST – GLEDATI Z OČMI BOGA

      Pri modrosti kot daru Svetega Duha ne gre samo za človeško modrost, ki je sad znanja in izkušnje. Sveto pismo nam pripoveduje, da je Salomon, ko je bil kronan za kralja Izraela, Boga prosil za modrost. Modrost je ravno to, je milost, da lahko vidimo vsako stvar z očmi Boga. Pomeni videti vse, svet, situacije, probleme, z Božjimi očmi. Včasih namreč vidimo tako, kot je nam všeč, v skladu z našim srcem, s sovraštvom, zavistjo. A to niso Božje oči. Modrost je tisto, kar Sveti Duh dela v nas, da bi vse stvari videli z očmi Boga. To je dar modrosti. In ta dar prihaja iz zaupnosti z Bogom, iz tesnega odnosa z Bogom, odnosa otroka z Očetom. Ko smo v občestvu z Gospodom, Sveti Duh preoblikuje naše srce in mu omogoči zaznavati vso svojo toplino in ljubezen.

      ZA MODROST PROSITI SVETEGA DUHA

      Sveti Duh torej iz kristjana naredi ‘modreca’. A to ne v smislu, da bi imel odgovor za vsako stvar, da bi vse vedel. Oseba ni modra v smislu kot je moder Bog, ampak v smislu, da pozna Boga: vé, kako Bog deluje, vé, kdaj nekaj prihaja od Boga in kdaj ne. Srce modrega človeka ima okus in vonj po Bogu. Takšne kristjane potrebujejo naše skupnosti, ko vse v njih govori o Bogu ter postane lepo in živo znamenje njegove navzočnosti in njegove ljubezni. Tega ne moremo improvizirati in s tem se ne moremo sami oskrbeti. Je dar, ki ga Bog nameni tistim, ki so poslušni Svetemu Duhu. V sebi, v svojem srcu namreč imamo Svetega Duha, ki ga lahko poslušamo ali pa tudi ne. Če ga poslušamo, nas bo naučil to pot modrosti, podaril nam jo bo, da bomo videli z Božjimi očmi, slišali z Božjimi ušesi, ljubili z Božjim srcem, presojali stvari z Božjo sodbo. To modrost lahko imamo, a zanjo moramo prositi Svetega Duha. V odnosu med starši in otroki ali v odnosu med zakoncema je tudi pogosto potrebna modrost, povezana s potrpežljivostjo, odpuščanjem, pomiritvijo. Tega se ne naučimo, to je dar Svetega Duha. Zato moramo prositi Gospoda, da nam da Svetega Duha in dar modrosti, tiste modrosti Boga, ki nas uči gledati z Božjimi očmi, čutiti z Božjim srcem in govoriti z Božjimi besedami. S to modrostjo moramo iti naprej, graditi družine in graditi Cerkev, tako da se bomo vsi posvetili. Prosimo danes za dar modrosti. Prosimo Marijo, ki je sedež modrosti, naj nam podari to milost.«

      Navedeni nagovor papeža Frančiška povzet po: mirenski-grad.si

  92. Hvala says:

    LOGIKA NEUSPEHA IN LOGIKA UMIRANJA V SEBI:

    NAŠA NALOGA JE PRIZADEVANJE IN VZTRAJNOST, SADOVE IN USPEHE IMA V ROKAH BOG, NJEMU JIH PREPUSTIMO

    NIHČE NI BOLJŠI, VSI SMO BOŽJA PODOBA, USTVARJENI KOT VELIKA DRUŽINA

    DELATI TISTO, KAR OD NAS PRIČAKUJE BOG, PA ČEPRAV JE ZELO NEUGLEDNO, NE PRIZNANO, NEOPAZNO, CELO ZANIČEVANO

    http://arhiv.mirenski-grad.si/p05-slaba-reklama-namesto-uspeti-umreti

  93. Hvala says:

    SAMO BOG NAS LAHKO REŠI VSAKEGA STRAHU!

    KAKO LEPO JE MISLITI Z GOSPODOM, SE PREPUSTITI NJEGOVEMU ZDRAVLJENJU, SE POTOPITI V NJEGOVO USMILJENO SRCE, KI JE POMIRJAJOĆE KOT MORJE , KO UTIHNEJO VALOVI, KAKO LEPO JE , ČE STVARNIKU DOPUSTIMO, DA JE RES STVARNIK, NE PA DA KAR NAPREJ RAZMIŠLJAMO IN IŠČEMO KAJ BOMO NAPRAVILI, KOGA BOMO POSLUŠALI, KAKO BOMO PRAVILNO JEDLI, KAKO BOMO TELOVADILI itd…

    UBADAMO SE IN TRATIMO MOČI VSAK PO SVOJE, NAMESTO DA BI SI ZAŽELELI IN PREJELI BOŽANSKO IN NADNARAVNO MOČ OD SVETEGA DUHA, Z NJO LAHKO PREMIKAMO GORE.

    JEZUS JE REKEL:

    Resnično, resnično, povem vam: Kdor veruje vame, bo dela, ki jih jaz opravljam, tudi sam opravljal, in še večja kot ta bo opravljal, ker grem jaz k Očetu.”

    Jn 14,6-12

    ČE VERUJEMO V GOSPODOVE ŽIVE BESEDE LAHKO Z MOČJO SVETEGA DUHA OPRAVLJAMO VSA DELA, KI JIH JE JEZUS OPRAVLJAL NA ZEMLJI.

    KAJ TO POMENI! PREPUSTITI SE VODSTVU GOSPODA.

    Še osebna izkušnja: Imela sem določene strahove in Gospod mi jih je odvzel, ozdravil me je tega, TO DELA SAMO ON, SAJ NOBEDEN ČLOVEK NE OZDRAVI STRAHU RAZEN BOGA, BOG SAM DIREKTNO OZDRAVLJA ALI PA PREKO NEKEGA ČLOVEKA.

  94. Janez says:

    Radio Ognjišče Pater dr. Karel Gržan: Obvarujmo se pred pandemijo strahu!
    28.03.2020, 17:13
    »Ne bojte se!« je ena izmed najpogosteje izraženih misli v Svetem pismu. Z duhovnikom in patrom dr. Karlom Gržanom smo ob evangelijskem odlomku Jezus pomiri vihar (Mr 4,35-41) na Radiu Ognjišče razmišljali, kako v časih preizkušnje, kakršen je tudi sedanji, v sebi krepiti mir, zaupanje, spokojnost misli in čutenj. »Človek je krhko bitje, včasih se nam zdi kaj brezupno, ko se utapljamo, ko nam voda sega do grla. Zelo nevarna je nadutost, jaz sem močan, vse zmorem. Si močan, če pridobivaš duhovne moči. Tako kot telo potrebuje hrano za moč, tako potrebujemo tudi hrano za svojo srčnost. Pomembno je, kako stabilizirati sebe v najgloblji srčiki lastne biti, hvaležni moramo biti, da imamo vero, da se znamo prebujati v zaznavi Boga, da znamo stabilizirati notranjo vzvalovanost,« je dejal dr. Karel Gržan in spodbudil, da uporabljamo orodja umiritve: molitev rožnega venca, litanije, teizejske speve … Večkrat rečemo, da so bili naši predniki pobožni, toda oni so se po Bogu reševali, imeli so duhovni red, molili zjutraj, opoldne in zvečer.»Ta duhovna orodja so narejena po meri človeka, tudi na vrtu uporabljam orodja, ki so nam jih pustili predniki, motiko, da razrahljamo zemljo, z molitvijo pa razrahljamo tisto, kar nas dela utrujene. V kriznih časih je to treba »ponucat«, pravi pater Karel Gržan.

    Vsak človek ima tudi stopnjo občutljivosti
    V odlomku o viharju na jezeru valovi prestrašenost, zbeganost. Trenutki, ki jih živimo sedaj, so podobni, zato se je po besedah Karla Gržana v tem trenutku pomembno obvarovati ne samo pandemije virusa, ampak tudi strahu. Treba je iskati in najti načine, kako sami sebe prebujati v spokojnost, zaupanje, v tisto pričakovanje, da se bodo stvari uredile. Misli nas lahko speljejo v čisto tesnobo, strah. Vsak človek ima ne le stopnjo bolečine, ampak tudi stopnjo občutljivosti. Če nekdo, ki je prestrašen, gleda samo to, kar ga straši, res lahko to v njem prebudi vihar groze, v katerem je resnično samo še to, da se utapljamo, da bo vsega konec, tako kot so doživljali apostoli. Vse se zdi preveč oddaljeno, nič ni več trdnega, ni nobene opore, gotovosti, zdaj je to virus, ampak to razmišljanje, prestrašenost zaradi bolezni, se lahko zgodi večkrat, kajti veliko stvari lahko vzvalovi naše počutje. Ko te nekaj prestraši, samo še bolj gledaš v tisto, kar starši, zato je zelo pomembno vaditi pozornost, dobiti napotila, kako iz teh strahov, ki dejansko stanje samo slabšajo. Duhovnik se je navezal na svojo osebno izkušnjo: »V preteklem letu sem doživljal negotovost, ko sem zbolel in nisem vedel, ali je zelo težka bolezen ali ne. K sreči je bil potem izvid dober, toda v tistem letu čakanja so se pojavili tudi simptomi, značilni za težko bolezen, saj me je bilo strah. Tudi zdaj lahko kdo samo kihne, ima vročino in že pomisli, da je okužen. Zato je pomembno, kako se v teh težkih časih svetliti, če se sam ne bi znal umirjati, bi bila situacija težja, nekdo ti mora pomagati. Danes sem neki gospe rekel, naj se ustavi, saj brska samo po podatkih, koliko je že bolnih, umrlih. Svojo pozornost usmerjajmo v tisto, kar nam bo dalo moči.« Zjutraj grem najprej v kapelo, moja prva molitev je O Gospa moja – molitev je zelo dolga, ker ne izročim le sebe, ampak izročim v sveto tudi tiste, ki ste pomembni v mojem življenju, tudi vse vas … Zdaj so časi, ko je potrebno ohraniti trdno vero, hkrati pa upoštevati tudi vsa navodila, ki so nam dana, saj je odgovornost na vsakem posamezniku. »Napotila je potrebno vzeti zelo zares, to kar rečjo, tega se moramo držati. Bog je postavil zakonitosti v naravo in jo je treba upoštevati, milost predpostavlja naravo. Če kdo ne stavi na modrost, je tudi kaznovan, so sankcije, ki morajo strezniti človeka,« je poudaril dr. Karel Gržan in svojo misel slikovito opisal tudi z zgodbo o utapljajočem se človeku, ki je čakal na rešitev Boga, a ker ni šel v čoln, ki mu ga je Bog poslal po ljudeh, je utonil.

    Ali Bog spi?
    Mnogo ljudje se v dani situaciji epidemije in preizkušenj sprašuje, ali Bog spi, zakaj nam ne pomaga. Karel Gržan se ob tem spet naveže na evangeljski odlomek in pojasni: » Apostoli nam kažejo, kako moramo ravnati, ko se nam zdi, kakor da Bog spi. Ampak on ne spi, mi smo v zaznavi do njega zadremali, otopeli, preveč spravljeni na površje, v površnost, premalo v duhovno prebujenost zaznave njegove bližine. Kako se buditi? Apostoli so začeli klicati Boga z njegovim imenom: Jezus, a ti je malo mar, usmili se nas. To je zame tista pomembna molitev, ko izrečeš ime Boga, gospod Jezus Kristus, usmili se me. Sam to pogosto molim, ko zaznam, da bi me misel lahko zamorila, ko se v meni prebuja tesnobnost, nelagodnost, takrat začnem moliti to molitev oziroma samega sebe prebujati v zaznavo Božje prisotnosti in imenovati Boga z njegovim imenom: Gospod Jezus Kristus, usmili se me, objemi me, umiri me, daj da zaznam tvojo bližino. Večkrat se pošalim, da če kličeš Jankota in Metko, ne prime, »prime« pa, če kličeš Jezusa, v tebi se prebudi umiritev.«

    Izročajmo v Božje roke, človeška moč je omejena
    Ko nam je lepo, se zgubimo, postanemo površni, nekoč, ko so bili težji časi, so ljudje vedno imeli določen čas, zjutraj, opoldne, zvečer, ko so se prebudili v zaznavo Božje prisotnosti, da so pridobili duhovni mir, notranjo moč, svetlo, sveto zaznavnost, s katero so potem lažje gledali optimistično z zaupanjem v čas in prostor. V obdobjih, ko je kriza, ko je nekaj v zraku, je zelo pomembno, da se ne prepustimo viharnosti, da se znamo stabilizirati, da se znamo vedno znova prebujati, ampak za to moramo imeti red. Ko nam je lepo, ko niso krizni časi, pa se spomniš na Boga in pomoliš, zdaj pa je potreben red – kot ga moramo imeti, če jemljemo zdravila. Drugače nas prestrašenost spodnese in nas odnese, potem smo samo še v paniki, v tesnobi in ko te enkrat nosi strah, negotovost, potem se težko ustaviš, zato moraš imet točke stabilnosti.

    »Zjutraj grem najprej v kapelo, moja prva molitev je O Gospa moja – molitev je zelo dolga, ker ne izročim le sebe, ampak izročim v sveto tudi tiste, ki ste pomembni v mojem življenju, tudi vse vas … Če nosiš sam vse ljudi, ki jih imaš rad, te to lahko utopi, zamori, preobremeni, zato je potrebno za tiste, ki te bi skrbelo, dati ven iz sebe v sveto. Ko izročiš samega sebe, se izjemno razbremeniš. Zelo se mi smilijo ljudje, ki morajo sami nositi tolike v svojih skrbeh in jih ne znajo izročati v sveto. Če pomislim nase, si preprosto ne znam predstavljati, kakšne cirkuse bi zganjal, kakšne strahove, kako bi obremenjeval, kako bi ob vseh poročilih še sam dodatno temnil misli in počutje, če ne bi tega izročanja opravil ne samo zjutraj, ampak tudi opoldne in zvečer. Temeljna je molitev izročanja, po Mariji k Jezusu. Potem človek mirno zaspi, ker tisti, ki so v tvojem srcu, duši, dragoceni, so izročeni v tisto varstvo, ki jih najbolj lahko doseže. Naše človeška moč je omejena,« spomni pater Karel Gržan.

    Bog hoče našo pristnost, ne pobožnost pravi pater Gržan
    Mnogi so v teh dneh osamljeni, strah jih je. Pater Karel Gržan pravi, da strahu ne smemo zapreti vase, ker bo rovaril in strašil v nas, v naših misli, strah je treba dati na svetlo in tam izgubi moč. Toda pomembna je povezanost z Bogom, pomembno je duhovno ravnovesje, ki stabilizira tudi naše čustveno ravnovesje in povezanost z ljudmi dobre volje. »Povezanost s svetim Bogom in ljudmi dobre volje ti da moč, da lažje sprejemaš realnost, ki jo moramo sprejeti, da ne zaidemo v paranojo. To ne pomeni, da bližnjim ne izrazimo, kaj čutimo, toda pred tem molimo, se umirajmo, poskrbimo za duhovni red, potem pa je svojo doživljajsko resničnost mogoče izražati tudi svojim najbližjim,« svetuje dr. Karel Gržan: »Apostoli so rekli, mi se utapljamo, tebi pa ni mar. Pred Bogom so bili iskreni, to spodbuja tudi nas, da smo pred Njim iskreni. Bog hoče našo pristnost, ne pobožnost, do konca izrazimo čutenja: »Boga ne bomo utopili s svojimi bremeni, tam se bodo bremena utopila in mi bomo ostali na površju. Tudi če je očitek, mu ga izročimo.«

    Dr. Karel Gržan dal na Radiu Ognjišče veliko konkretnih spodbud, da bomo lažje preživeli te čase preizkušnje, zato pogumno iz dneva v dan, kajti: »V ljubezni ni strahu, temveč popolna ljubezen prežene strah« (1 Jn 4,18).

    https://radio.ognjisce.si/sl/224/oddaje/31296/dr-karel-grzan-obvarujmo-se-pred-pandemijo-strahu.htm

    Addendum
    Pater Gržan: Vesel sem za papeža Frančiška, ki govori jezik sožitja, spoštljivosti; ki se ne postavlja nad druge, ker se zaveda, da moramo skupaj graditi boljši svet. To pa je mogoče le v medsebojnem spoštovanju in dopolnjevanju. Raznolikost bogati, le skupne cilje človečnosti moramo ozavestiti. V krščanstvu govorimo, da je Bog Svete trojice – raznolikost v enosti Ljubezni. Pomembna je ponižna spoštljivost tudi v odnosu do stvarstva. Vse, kar je ustvarjeno, nosi globinski pečat svete Enosti, ki se izraža v raznolikosti. Sv. Frančišek Asiški pravi, da smo z vsem ustvarjenim bratje in sestre.

    Karel Gržan (1958) je duhovnik in doktor literarnih ved. Širši javnosti je postal znan leta 1997, ko je na Razborju pod Lisco ustanovil don Pierinovo komuno za dekleta. Ljudje ga poznajo po številnih literarnih delih, ljudskih igrah in tudi arheološkem delu, nedavno pa je zaslovel s političnoekonomskimi besedili s pomenljivimi naslovi, kot so Vstanimo v suženjstvo zakleti ali 95 tez, pribitih na vrata svetišča neoliberalnega kapitalizma za osvoboditev od zajedavskega hrematizma. To besedilo je napisal letos, ob 500. obletnici reformacije. Biva na samotni domačiji nad Lučami skupaj s kobilo Kapro. Tja se je pred leti umaknil po možganski kapi. Veliko lepega in optimističnega zna povedati! In veliko predava doma in v državi.

  95. Hvala says:

    NEKDO, KI JE GROB, PROTESTIRA, BEŽI OD HIŠE, NE ŽELI NIČ SLIŠATI O CERKVI,……….JE RANJEN.

    TEGA NE POČNE IZ ZLOBE, ZATO NIČ NE KORISTI OPOMINJANJE. SAMO Z LJUBEZNIJO GAHKO VRNEŠ K SEBI. S SVOJO LJUBEZNIJO MU LAHKO PRIPELJEŠ BOŽJO MOČ, ZATO: ODPUSTI MU, VZLJUBI GA, ZAHVALJUJ SE BOGU ZANJ (dr. Tomislav Ivančić)
    ……………………………………………………………………………………..

  96. Hvala says:

    SPREJETI KRIŽ
    ::::::::::::::::::::::::::

    POGLEJ, KAJ TE STRAŠI , KATERE SKRBI TE DANES MUČIJO.

    DOBRO JIH POGLEJ IN RECI:” NO DOBRO, SPREJEMAM JIH, PA ČETUDI, MI NIČ NE USPE IN ČE VSE UNIČIM.”

    PREPRPSTO VSE PUSTI. NE DAJ SE VZNEMIRITI. SPREJMI TUDI NEUSPEHE.
    …………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..

    TEDAJ BOŠ POSTAL SVOBODEN. ČE SPREJMEŠ, KAR JE NEGATIVNO, BOŠ TO NEGATIVNO PRETVORIL V DOBRO. KADAR KOLI VZAMEŠ NASE KRIŽ, SE TVOJ KRIŽ POVEŽE Z JEZUSOVIM KRIŽEM IN ZLO JE ZARES PREMAGANO (dr. Tomislav Ivančić-MOLITEV, KI ZDRAVI).

  97. Miro says:

    MISEL SVETNICE: »MARIJINO MATERINSTVO JE PRAVZOR VSAKEGA MATERINSTVA.
    KAKOR MARIJA, TAKO NAJ BI BILA VSAKA ČLOVEŠKA MATI Z VSO DUŠO MATI, DA BI
    CELOTNO BOGASTVO SVOJE DUŠE VLOŽILA V OTROKOVO DUŠO.«
    (sv. Terezija Benedikta od Križa – Edith Stein)

    Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!
    Sv. Terezija Benedikta od Križa, prosi za nas!

  98. Miro says:

    NOVO VINO V NOVE MEHOVE

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO MARKU (Mr 2,18-22)

    Janezovi učenci in farizeji so se postili. K Jezusu so prišli neki ljudje in mu rekli: »Zakaj se Janezovi učenci in učenci farizejev postijo, tvoji učenci pa se ne postijo?« Jezus jim je rekel: »Ali se morejo svatje postiti, ko je ženin med njimi? Dokler imajo ženina med seboj, se ne morejo postiti. Prišli pa bodo dnevi, ko jim bo ženin vzet, in takrat, tisti dan, se bodo postili.

    Nihče ne prišije krpe iz novega blaga na staro obleko, sicer nov našiv stari obleki kaj odtrga in nastane hujša raztrganina. In nihče ne vliva novega vina v stare mehove, sicer vino razžene mehove in je z mehovi vred uničeno, ampak dajejo novo vino v nove mehove.«

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Mr+2%2C18-22&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    Božje usmiljenje, v spreobrnjenju grešnikov, zaupamo vate!

Dodaj odgovor za Miro Prekliči odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.