Članki za dušo

Tu se dodaja članke, ki so povzeti po drugih internetnih straneh. Prosim, da se navedejo viri kje je bilo povzeto.

This entry was posted in Domov. Bookmark the permalink.

850 Responses to Članki za dušo

  1. Miro says:

    DEVICA MARIJA: »MOLITE VSAK DAN ROŽNI VENEC!«

    Svet kljub najmodernejšim znanstvenim spoznanjem in visokim tehnološkim dosežkom še vedno ogrožajo vojne, terorizem, lakota, revščina, grožnje z jedrskim orožjem, neetični eksperimenti, trgovina z belim blagom in orožjem, razne bolezni, v zadnjem času še zlasti katastrofalno pustošenje novega koronavirusa, itn.

    Če plevel nenehno trebimo pri izrastkih namesto pri koreninah, seveda spet požene in nismo nič naredili. Ljudje se namreč še vedno ne zavedamo, da je daleč največji in najhujši problem predvsem človekovo grešno srce, katerega more v koreninah ozdraviti edino Božje usmiljenje. Za to je nujno potrebna tudi odprtost človekovega srca in njegovo sodelovanje z Božjo milostjo. Kako svetu izprositi potreben mir? Odgovor na to pretresljivo vprašanje je podan v številnih Marijinih pozivih k molitvi in pokori, in to ob vseh njenih dosedanjih prikazovanjih po svetu, kar še na poseben način velja za Fatimo.

    Fatima je bila vedno tesno povezana z molitvijo!

    Kot je poudarjeno na spletni strani sticna.com, je Fatima bila vedno tesno povezana z molitvijo. Že leta 1916 je angel miru fatimske pastirčke naučil dve molitvi tako, da jih je sam molil naprej. Pri drugem prikazanju jim je naročil: »Molite! Mnogo molite! Srci Jezusa in Marije imata z vami načrte usmiljenja. Neprenehoma darujte Najvišjemu molitve in žrtve!«

    Kako je Mariji pri srcu molitev rožnega venca in kako hoče s to molitvijo pomagati človeštvu, kaže njeno naročilo: »Ko molite rožni venec, recite po vsaki skrivnosti: O Jezus, odpusti nam naše grehe, obvaruj nas peklenskega ognja in privedi v nebesa vse duše, posebno še tiste, ki so najbolj potrebne tvojega usmiljenja.«

    Pri zadnjem prikazanju, 13. oktobra 1917, je Marija dejala: »Sem Gospa rožnega venca. Še naprej vsak dan molite rožni venec.«

    Več o tem na http://www.sticna.com/vrtnice/rozni_venec.html

    Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!
    O Marija, kraljica presvetega rožnega venca, prosi za nas!

  2. Janez says:

    Amanda CASTELLO: Uporabno je, vzemite si čas za branje sporočila glede koronavirusa
    Tu so nove informacije raziskovalca iz Shenzhena, premeščenega v Wuhan, da bi sodeloval z delovno skupino za epidemijo Coronavirusa. Naslednji podatki so jasni, preprosti in dostopni vsem, natančno opisujejo, kaj je virus, kako se širi od osebe do osebe in kako ga je mogoče nevtralizirati v vsakdanjem življenju.

    Okužba s koronavirusom se ne kaže kot običajni prehlad, z izcedekom iz nosu ali kašljem s katarjem in sputumom (izpljunkom), ampak nasprotno s suhim kašljem. To je prvi signal za prepoznavanje.
    Pomembno je vedeti: virus ne prenese vročine in umre, če je izpostavljen temperaturam od 26-27 °. Zato je zelo pomembno, da čez dan zaužijete vse možne tople napitke, kot so čaj, zeliščni čaj, juha, ali preprosto samo vroča voda. Vroča tekočina nevtralizira virus in ni je težko absorbirati.

    Pomembno: Še posebej se izogibajte pitju ledene vode ali sesanju ledu. To velja še posebej za tiste, ki se nahajajo v gorah, še zlasti za otroke. Za tiste, ki imajo to možnost, je pomembno, da se čim bolj izpostavljate soncu v skladu s svojimi trenutnimi podnebnimi razmerami.

    Številka 1. Koronavirus je precej velik, ima premer od približno 400 do 500 nm. To pomeni, da ga lahko ustavi katera koli vrsta maske. V običajnem življenju zato ni treba imeti posebnih mask.
    Situacija je drugačna, če ste zdravnik ali zdravstveno osebje in ste izpostavljeni velikim količinam virusa in v tem primeru je ključnega pomena uporaba posebnih mask.
    Če nekdo, ki je že okužen, kihne pred vami in je na razdalji 3 m, bo virus padel na tla in s tem boste preprečili, da bi vas dosegel. To je razlog, da je med ljudmi pomembna varnostna razdalja.

    Številka 2: Na kovinskih površinah virus preživi približno 12 ur! Zato je izredno pomembno, ko se dotikate kovinskih površin, kot so vrata ali kljuke na vratih, gospodinjski aparati, podporni ročaji v javnem prevozu, ograje stopnišč, naslonjali stolov itd., da si umijte roke in se skrbno razkužite.

    Številka 3: virus lahko živi skrit v oblačilih in tkaninah približno 6 do 12 ur. Običajni detergenti ga lahko uničijo. Oblačila, ki jih ne morete prati vsak dan, jih izpostavite soncu ali vročini, ki uniči virus.

    Kako se virus manifestira:
    1. Virus se najprej naseli v grlu, kar povzroča vnetje in občutek suhega grla: ta simptom lahko traja 3 do 4 dni.

    2. Virus potuje z vlago, ki je prisotna v dihalih, in se spusti v sapnik in se nato naseli v pljučih, kar povzroča pljučnico. Ta prehod traja približno 5 do 6 dni.

    3. Pljučnica se manifestira z visoko vročino in oteženim dihanjem in ni popolnoma nič podobna navadnemu prehladu. Lahko se celo počutite, kot da se utapljate zaradi oteženega dihanja. V tem primeru je nujno, da takoj pokličete službo za nujno pomoč.

    Kako se izogniti virusu:
    1. Prenos virusa se v večini primerov zgodi z neposrednim stikom, z dotikom tkanin ali materialov, na katerih je virus prisoten: zato je pogosto umivanje rok nujno. Virus preživi na vaših rokah približno 10 minut, v teh 10 minutah pa se lahko zgodi marsikaj: polaganje nohtov ali prstov v usta, drgnjenje oči ali praskanje po nosu, in s tem omogočite virusu da pride v grlo! Torej, za vaše dobro počutje in zdravje drugih ustavite te kretnje in si umivajte roke čim pogosteje in jih razkužite!

    2. Lahko grgate z neko razkuževalno raztopino, ki odpravlja ali zmanjšuje kvoto virusov, ki bi vam lahko vstopil v grlo. S tem odstranite virus, preden vstopi v sapnik in nato v pljuča.

    3. Razkužujte tipkovnico računalnika (in klavirja) in miško, ravno tako tudi svoje mobilni in, stacionarni telefon. Pazite na tipkovnice za kreditne kartice in na gumbe dvigala (nataknite si pralne rokavice ali papirnat robček katerega je potrebno potem hitro zavreči).

    Vsi moramo biti pozorni in skrbeti za svoje dobro počutje in za druge. ”

    Vir: Združenje za boj proti trombozi in srčno-žilnim boleznim. Milano. http://www.trombosi.org / Dr.sse Lidia Rota Vender

    Pravkar sem opravila prevod prejetega italijanskega besedila. Postopoma ga pošiljam vsem svojim francosko govorečim prijateljem, zato ne oklevajte, da ga tudi vi razpošljete v največji možni meri. Te informacije prihajajo od zdravnikov, ki se trenutno borijo proti virusu in lahko pomagajo velikemu številu ljudi. KOPIRAJTE, TISKAJTE, POŠILJAJTE!
    Amanda Castello

  3. Miro says:

    USMILJENI JEZUS: »POVEJ MI VENDAR, MOJ OTROK, KDO SI JE DRZNIL RANITI TVOJE SRCE!«

    Besede življenja, ki jih je Usmiljeni Jezus zaupal sv. Favstini Kowalski, veliki glasnici Božjega usmiljenja, govori pa jih tudi nam, ljudem sedanjega časa:

    »Vidim te, človek, kako zelo trpiš in nimaš več moči za pogovor z menoj. Glej, jaz sam ti bom govoril. Čeprav bi bilo tvoje trpljenje največje, ne izgubljaj dušnega miru, niti se ne predajaj malodušju. Povej mi vendar, moj otrok, kdo si je drznil raniti tvoje srce. Povej, povej mi vse, bodi iskren v odnosu do mene. Odkrij mi vse rane svojega srca. Ozdravil jih bom, tvoje trpljenje pa bo postalo studenec za tvoje posvečenje« (Dnevnik sv. Favstine Kowalske, št. 1487).

    Vsak dan molimo rožni venec Božjega usmiljenja! Kako veliko moč ima ta molitev, je Usmiljeni Jezus razodel sv. Favstini: “Moli stalno ta rožni venec, ki sem ti ga razodel. Kdor ga bo molil, mu bom podelil veliko usmiljenje že v življenju, posebno pa ob smrti.”

    Po tej molitvi sem bil doslej v življenju tudi sam že velikokrat uslišan. Nekajkrat v zelo hudih situacijah, ko ni bilo videti prave rešitve, pa so se prav po molitvi rožnega venca Božjega usmiljenja razmaknili temni oblaki in so zasijali žarki Božjega usmiljenja. Bogu hvala za vse! Verjeli ali ne, prav v tistem trenutku, ko sem zapisal predhodni stavek, je skozi oblake prodrlo sonce in skozi okno posvetilo v sobo. Nič ni kar tako slučajno, vse je po Božji previdnosti!

    Več o Božjem usmiljenju na http://www.sticna.com/Dnevnik_Svete_Favstine_Kowalske.pdf

    Božje usmiljenje, tolažba in blagor vsem, ki so skesanega srca, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, ki vedno in povsod spremljaš vse ljudi, zaupamo vate!
    Sv. Favstina, prosi za nas!

  4. Janez says:

    Radio Ognjišče: mag. Nastja Mulej: Vzemimo ta čas ko razsaja koronavirus kot darilo (Intervju)!

    Čas preizkušenj je lahko priložnost za nove rešitve. Z mag. Nastjo Mulej smo v Svetovalnici Radia Ognjišče skušali spodbuditi ljudi k zavedanju, da nam je sedaj podarjeno vse to, o čemer smo včasih sanjali. Končno imamo dovolj časa! Hkrati pa je za nekatere to tudi čas, ko bomo morda morali razmisliti, na kakšen način še si bodo ali bomo lahko zaslužili vsakdanji kruh. Svetovalnico je pripravila in vodila Nataša Ličen.

    Kako vi vidite trenutne razmere, kako se soočate z njimi?
    Osebno je zanimiva sprememba imeti šolajoče otroke doma in hkrati sedeti za računalnikom pri svojih opravilih, medtem ko mož temeljito razmišlja, kaj bi še potrebovali in kako priti do tistih stvari. Domnevamo, da bo to trajalo več kot dva tedna. Pogovori, ki sem jih imela z otrokoma, so šli v smeri: bodimo potrpežljivi, ostanimo mirni in strpni, vedno lahko najdemo še kakšno idejo. V tem času nam je podarjeno vse, o čemer smo včasih sanjali: »Joj, ko bi lahko bil več časa doma, ko bi lahko spal brez budilke, bil več z otroki, več bral, šel na sprehod …« Ne rabimo se več prepirati zaradi gneče, zamud, … Če gledamo z druge perspektive, smo dobili velikansko darilo, je v svetovalnici naslasila mag. Nastja Mulej.
    V teh dneh nas spodbujate, da ne glede na dane razmere, skušamo ohraniti pozitivnost, iščemo rešitve.
    Sama sodim med samozaposlene, enako mož in za vikend smo sestankovali, razmišljali, kaj bi lahko novega ponudili ljudem, kar bi oni potrebovali, v kaj bi lahko spremenili svojo dejavnost, se reinovirali (ponovno posodobili z iniovacijami), spremenili. Celo to se meni zdi darilo, kajti mnogo teh ljudi, s katerimi sem sestankovala bolj ali manj na daljavo v minulih dneh, se je v preteklosti pritoževalo, kako so se že vsega naveličali. Tudi to je darilo, da imamo možnost razmišljati, v čem sem jaz še dober, kaj bi še lahko počel in se na ta način na novo izumiti. »Če smo si lahko prej privoščili biti klasični, pametovati, tekmovati en z drugim, je zdaj čas, da z drugimi sodelujemo in tekmujemo samo s seboj, kako bom lahko še boljši«. Ljudje, ki so redno zaposleni, bodo verjetno dokončno ugotovili, da jim plače ne daje šef, ampak kupec ali stranka. Optimist, kot sem, srčno upam, da se bodo s tem izboljšali odnosi do strank in med zaposlenimi, ker bodo mogoče ugotovili, da nima smisla izgubljati časa za konflikte in se bodo bolj osredotočili na to, kako doseči, da ti stranka plača položnice.

    Kako ohraniti stimulacijo, pristopiti k delu, da ga opravim kar najbolje?
    Pomagam si z orodji. Postavim si prvo vprašanje: v čem sem dober? Naštej vsaj 10 stvari, ki mi gredo dobro od rok in predstavljajo mojo prednost pred ostalimi. V drugem koraku izpišite vsaj 10 stvari, ki jih ne marate početi, jih počnete slabše kot ostali. V tretjem koraku si izpišite vsaj 10 megatrendov (družbenih potreb) v okolju okoli sebe. V tem trenutku je to virus in samoizolacija. To bo minilo, kaj bo potem? Eno je, da se bodo ljudje prijeli za denarnice, kar je pomemben megatrend. Pomanjkanje zaupanja med ljudmi, v državo, vase. »«Ko boste iskali nove poti do zaslužka, ne razmišljajte v logičnih okvirjih, ker kar je logično, že obstaja. Razmišljajte v nelogičnih, čudaških, čarobnih, provokativnih okvirjih, da pridete do nečesa, kar še ne obstaja in je hkrati vezano na to, v čemer ste dobri, se izogne temu, v čemer niste in je v skladu s trendi, ki so okoli nas.

    Torej vsi poklici, ki vlivajo upanje in zaupanje, bodo zelo zaželeni in tako zapišite trende, ki so na vašem področju. Ko boste imeli pluse, minuse in dejstva, se začnite igrati s tem, kaj bi lahko novega, drugačnega, svežega, zanimivega ponudili vi, nekaj, kar še ne obstaja. Fino je vedeti, da si je treba privoščiti ideje, ki so malce revolucionarne. En primer je slikanica z banalno zgodbo, kičasto ilustracijo, v kateri nastopa otrok, ki mu je ime tako, kot je ime vašemu otroku. Ta slikanica je postala uspešnica. Ko boste razmišljali zase, ne razmišljajte v logičnih okvirjih, ker kar je logično, že obstaja. Razmišljajte v nelogičnih, čudaških, čarobnih, provokativnih okvirjih, da pridete do nečesa, kar še ne obstaja in je hkrati vezano na to, v čemer ste dobri, se izogne temu, v čemer niste dobri in je v skladu s trendi, ki so okoli nas, je v svetovalnici povedala mag. Nastja Mulej.

    Naše življenje teče naprej, razmišljamo, kako zaposliti svoje dneve, kako čim bolje živeti tudi ta trenutek. Možgani pa delujejo …
    Zdaj je idealni čas za branje, učenje, raziskovanje. Vse želje, ki ste jih nosili v sebi, boste mogoče zdaj lahko uresničili. Res je, da skoraj nimamo prihodkov, ampak skoraj nimamo stroškov. Če imajo možgani cilj, imajo fokus in če ti rečeš, da je zdaj čas, da se naučiš igrati kitaro, greš teči vsak dan, katerokoli stvar, vezano na službo, preživetje ali prosti čas, cilju sledi smisel, smislu sledi akcija, dobiš osredotočenost in nehaš begati. Ne glede na to, da vsi pravijo, pojdite na družabna omrežja in se zamotite, to v resnici ne bo pomagalo. Na družabnih omrežjih se boste prestrašili.

    Raje zapišite zgodbice, ki ste jih vedno pripovedovali otrokom, tudi če jih ne boste izdali v knjigi. Zdaj je čas za delo na vrtu. Tam smo sami. Mnogo ciljev lahko uresničite in ko jih boste imeli, boste o njih razmišljali. Kako iz želja v cilje? Zelo preprosto. Npr. želim shujšati do poletja. Preoblikujem: shujšala bom do poletja. Preoblikujem v: kako bom lahko shujšala do poletja? Kako bi dobila ožji obseg pasu do poletja? Zdaj imam kar naenkrat konkretni fokusni stavek, ki me že sam po sebi vodi do odgovorov. Poišči vsaj 20 možnih rešitev, preden se odločiš za eno. Fino je, da imamo želje, preoblikujmo jih v cilje in v fokusne stavke, ki nas bodo dvignili.

    Zapisali ste: »Konec je zapravljanja časa, kompliciranja, pametovanja, razpredanja o nečem, kar ne prinese ničesar.«
    Starši smo doma hkrati starši, učitelji, delavci in sodelavci. Ne moremo si privoščiti narcisizma, drobnih razlik, zadeve moramo poenostavljati, delati v sodelovanju, ni časa za kompliciranje, ker nimaš nikomur za dokazovati, da si bolj pameten, moraš imeti samo čimprej narejeno. Ta misel je mene vodila. Če smo si lahko prej privoščili biti klasični, pametovati, tekmovati en z drugim, je zdaj čas, da pač z drugimi sodelujemo in tekmujemo samo s seboj, kako bom lahko še boljši kot sem, kako bom boljši človek.
    Ko tečejo stvari po ustaljenem toku, se človek težko spremeni. Ko pa smo soočeni z drugačnimi razmerami, možgani začnejo delovati …

    Najbolje funkcioniramo, če vzamemo ta čas kot darilo, ker lažje živimo s hvaležnostjo in pozitivno naravnani. Naprimer zdaj imam čas, da dolgo kuham kosilo. Pogled je treba spremeniti, doma smo, da pazimo, da se ne okužijo tisti, ki so bolj ranljivi od nas. Pogovori pa niso prepovedani! Bojim se, da bo zdaj več klicev zaradi družinskega nasilja, da bo več ločitev, ko bo tega konec. Vseeno je težko biti od jutra do večera skupaj z nekom, s katerim si že skoraj postal tujec. Ampak mogoče je tudi to dobro za kaj, je bila v svetovalnici neposredna mag. Nastja Mulej.

    Zdaj je čas, da vzamemo v roke tisto, kar smo vedno prelagali: dobra knjiga, osebne dobre sposobnosti, ki nas sproščajo, skozi katere sem lahko ustvarjalen …

    Dajmo v teh dneh prednost ustvarjalnosti pred ekranom. Ko gledaš ekran, si pasiven. Ko nekaj ustvarjaš, pa če je to samo korenčkova solata, si rečeš, »To sem jaz naredil! A ni dobro?« Ustvarjalnost ti dvigne občutek samopodobe, ti da potrditev, da živiš, da obstajaš, ekrani ti je ne. Ekrani poskrbijo, da se nenehno primerjaš z drugimi, kar je slabo. Zaležiš se, ni dotoka svežega kisika v telo. »Nič ni narobe, če se kdaj počutite obupane, jezne ali žalostne. Vsa čustva so dovoljena, a vedite, da bo tudi to minilo. Bolje ta čas izkoristiti z delom, zaposlitvijo in ustvarjanjem, kot z jamranjem«.

    Delo na vrtu, pletenje puloverja, bolj intenzivna vzgoja kužka, ukvarjanje z otroci in pogovor z družino, karkoli, samo, da delate nekaj, kar daje rezultate. Občutek dosežka in priznanja sta dve kakovosti, ki človeku dvigneta samopodobo. Nič ni narobe, če se kdaj počutite obupane, jezne ali žalostne, vsa čustva so dovoljena, a vedite, da tudi to bo minilo. Bolje je ta čas izkoristiti z delom in ustvarjanjem, kot z jamranjem.

    Radio Ognjišče mag. Nastja Mulej intervju

    Bodimo vedri, optimistični in Zaupajmo v Boga. Ni nam naložil tako hudih bremen, ki jih ne bi mogli nositi! Vendar se bomo morali spovedati Bogu in spokoriti za vse grehe in ga prositi odpuščanja. Tudi to bo enkrat minilo, kar je Božja Volja. Bog nas Ljubi in želi, da se vrnemo k Njemu kot Ljubeči Otroci. Bog hoče našo Ljubezen, ne naše Daritve. Amen. Janez

  5. Janez says:

    Poglejmo nekaj Božjih vrstic, ki govorijo o Božji pravičnosti

    »Kajti molj jih bo požrl kakor obleko, črv jih bo razjedel kakor volno, moja pravičnost pa ostaja na veke, moje odrešenje od roda do roda.« (Izaija 51,8) »Govoril nisem na skrivnem, v kakšnem temnem kotu zemlje. Nisem rekel Jakobovim potomcem: »Iščite me v zmešnjavi!« Jaz, GOSPOD, govorim pravičnost, oznanjam, kar je prav.« (Izaija 45,19) »Povzdignite svoje oči proti nebu, ozrite se navzdol na zemljo, kajti nebo bo izginilo kakor dim, zemlja bo razpadla kakor obleka in njeni prebivalci bodo preminili kakor mušice. Moje odrešenje pa ostaja na veke, moja pravičnost ne bo prenehala.« (Izaija 51,6) Bog ves čas hrepeni za odnosom pravičnosti s človekom. Hrepeni, da bi človek živel, kakor je prav, saj bi tako lahko živel v polnosti. Prisluhnite, kako goreče Bog želi človeku dobro: »O da bi bil pazil na moje zapovedi! Tedaj bi bil tvoj mir kakor reka, tvoja pravičnost kakor morski valovi.« (Izaija 48,18).

    Pravičnost: »Tisti, ki prejemajo obilje milosti in daru pravičnosti, bodo KRALJEVALI V ŽIVLJENJU po enem, Jezusu Kristusu. Rimljanom 5:17«.

    Evangelij po Mateju, Mt 5,20-26
    » Kajti povem vam: Če vaša pravičnost ne bo večja kakor pravičnost pismoukov in farizejev, nikakor ne pridete v nebeško kraljestvo.” Slišali ste, da je bilo starim rečeno: Ne ubijaj! Kdor pa ubije, bo kriv pred sodbo. Jaz pa vam pravim: Vsak, kdor se jezi na svojega brata, bo kriv pred sodbo. Kdor pa reče bratu raká, bo kriv pred vélikim zborom; in kdor mu reče norec, bo kriv in obsojen na peklensko dolino ognja! Če torej prineseš svoj dar k oltarju in se tam spomniš, da ima tvoj brat kaj proti tebi, pústi dar tam pred oltarjem, pojdi in se najprej spravi z bratom, potem pa pridi in daruj svoj dar. Spravi se hitro s svojim nasprotnikom, dokler si z njim še na poti, da te nasprotnik ne izroči sodniku, sodnik pa pazniku in te ne vržejo v ječo. Resnično, povem ti: Ne prideš od tam, dokler ne plačaš vse do zadnjega novčiča.”
    Mt 5,20-26

    Človek skuša uveljaviti svoj prav. Človek ni hotel poslušati Boga in je bil uporniški v zgodovini. »Mi vsi smo tavali kakor ovce, obrnili smo se vsak na svojo pot …« (Izaija 53,6). Človek si je »vzel pravico«, da določa svoj PRAV. »Marsikatera pot se zdi človeku prava, njen konec pa so poti smrti.« (Pregovori 14: 12).

    Velika Božja milost je, da Gospod nad uporniškim človekom ne obupa in ga ne pusti na njegovih poteh večne smrti! Božja roka milosti se nenehno steguje k njemu. »Dal sem se poiskati tistim, ki niso po meni spraševali, dal sem se najti tistim, ki niso po meni poizvedovali. Rekel sem: »Glejte, tu sem, glejte, tu sem!« narodu, ki ni klical mojega imena. Ves dan sem iztegoval svoje roke proti upornemu ljudstvu, kajti to hodi po poti, ki ni dobra, po svojih lastnih mislih …« (Izaija 65: 1-2).

    Človekova samopravičnost je poskus človeka da bi vpeljal neko svojo pravičnost po svoje.
    Jezus, ki je Resnica, je ljudem, ki so se naslanjali na postavo, da bi po njej dosegli pravičnost, razodel, da po postavi pravičnosti ne more doseči nihče. »Kajti povem vam (Jezus): Če vaša pravičnost ne bo večja kakor pravičnost pismoukov in farizejev, nikakor ne pridete v nebeško kraljestvo.« Matej 5,20.

    Ne glede na to, kako so se trudili izpolnjevati postavo, so se pismouki, farizeji in drugi naslanjali le na svoja dobra dela. Ta pa so pred Bogom kakor umazana cunja. Gospod namreč gleda na misli in hotenja srca, ta pa so bila v hudem. Zato je Gospod Jezus take imenoval pobeljeni grobovi, ki se lepšajo le od zunaj, znotraj pa so polni mrtvaških kosti – brez Božjega življenja. Postava v teh ljudeh ni storila to, za kar je bila dana. Ni jih pripeljala do spoznanja grešnosti, ampak so na njenih določilih gradili »lastno pravičnost«. Gospod Jezus jim je ob vsaki priložnosti skušal odkriti njihovo hinavščino. Samopravičniška drža človeku preprečuje, da bi sprejel Božji dar. Samo oseba, ki spozna svojo popolno nemoč in prodanost grehu, lahko v celoti ceni in sprejme Božji dar rešitve. Takšni so bili na primer cestninarji in prostitutke. Vedeli so, da so krivi in da nimajo nič, s čemer bi se lahko odkupili. »Vse ljudstvo, ki ga je slišalo, in tudi cestninarji so priznali Božjo pravičnost, kajti dali so se krstiti z Janezovim krstom.« (Luka 7,29).

    Postava ali zakon sta od človeka zahtevala pravična dejanja. A človek teh dejanj nima, saj je v njem grešna narava, ker je človek nepopoln. Postava je razkrila človekovo popolno nezmožnost, da bi bil pravičen ali da bi delal pravično iz svojih moči. Človek rabi Božjo milost! Božja pravičnost je zahtevala pravično življenje za odkupitev človeka. A takega med ljudmi ni. Če bi se s to sodbo končalo Božje dejanje, bi bili vsi ljudje popolnoma brez upanja. Večno zaklenjeni v smrt! Božja beseda odklene upanje: Plačilo za greh je namreč smrt. Božji milostni dar pa je večno življenje v Kristusu Jezusu, našem Gospodu. (Rimljanom 6:23).

    Gospod Jezus, kralj pravičnosti, je začel svoje rešilno poslanstvo na zemlji z oznanilom, da je skupaj z Njim prišla vladavina Nebeškega kraljestva. To kraljestvo je neznansko močnejše od vladavine zla, ki je s padcem človeka v greh zajela ves svet. Božje kraljestvo je kraljestvo pravičnosti, ki vlada s pravico od znotraj navzven. Zato je Jezus vabil: »Iščite najprej Božje kraljestvo in njegovo pravičnost in vse to vam bo navrženo.« Matej 6,33. Božji evangelij ali dobra novica kraljestva se glasi: »Ne sramujem se evangelija, saj je vendar Božja moč v rešitev vsakomur, ki veruje, najprej Judu in potem Grku. V njem se namreč razodeva Božja pravičnost (Tj. pravičnost, ki prihaja od Boga), iz vere v vero, kakor je zapisano: Pravični bo živel iz vere.« (Rimljanom 1: 16, 17)

    »Izrael pa, ki je iskal postavo pravičnosti, ni prišel do tega. Zakaj ne? Zato, ker pravičnosti ni pričakoval iz vere, temveč je mislil, da jo bo dosegel iz del.« (Rimljanom 9: 31, 32). »Ker namreč niso poznali Božje pravičnosti in so skušali uveljaviti svojo, se niso podredili Božji pravičnosti.« (Rimljanom 10,3). Nihče torej, ki misli, da bo sam dosegel pravičnost, je ne doseže.

    Sad Božje pravičnosti Božja beseda je popolnoma jasna, da Bog od nas ne pričakuje naše pravičnosti. Ljudje je v Božjih očeh nimamo in do nje sami ne moremo priti, ne glede na to, kako iskreno in goreče se trudimo. Tu vsaka religija poklekne. Še več, bolj ko se trudimo za lastno pravičnost, glasneje govorimo Bogu, da je Kristusova žrtev za nas zaman. Božja pravičnost se daruje zastonj vsakemu, ki veruje v Kristusovo delo rešitve in ga sprejme. Vsakemu, ki je rojen od zgoraj, iz Boga. Tu moramo poudariti, da je nanovo rojen naš duh. Naš novi človek, v Bogu ustvarjen v pravičnosti, je v duhu. »… in oblečete novega človeka, ki je po Bogu ustvarjen v pravičnosti in svetosti resnice.« (Efežanom 4,24). Naša duša (misli, razum in čustva) in telo nista prerojena. Zato se naša dejanja in nasploh življenje navzven avtomatično ne usklajujejo z Božjo popolno voljo (z Njegovim popolnim življenjem), če se ne naučimo živeti po Duhu oziroma biti vodeni po Duhu. »Pravim torej: žívite v Duhu in nikakor ne boste stregli poželenju mesa. Kajti meso si želi, kar je zoper Duha, Duh pa, kar je zoper meso. Ta dva si namreč nasprotujeta, da ne bi delali tega, kar hočete. Toda če se daste voditi Duhu, niste pod postavo.« (Galačanom 5: 16-18).

    Božji Duh nas vodi in vzgaja, da živimo (mislimo, govorimo in ravnamo) v skladu z Božjo pravičnostjo, ki je v nas. Ko se odločamo po Božji naravi v nas, rojevamo sad Njegovega življenja v nas – torej sad pravičnosti.

    Ko se končuje delovni dan smo utrujeni in nas pogosto bremenijo vse misli in skrbi, ki so se zgodile čez dan. Težko je v miru zaspati in skleniti dan. Ker ne moremo kar tako opustiti možganske aktivnosti, nas to pripelje celo do nezmožnosti spanja. Ko nas doleti taka situacija, je najbolje, da se izročite v Božje roke in prejeli boste mir. Eden od načinov za to je molitev spodnjega psalma. Psalmist se Bogu zahvaljuje za blagoslove, ki jih je prejel, in se zanaša Nanj, vedoč, da je pri njem varen. To je eden od najpomembnejših ključev za iskanje miru v našem življenju. Če ne moremo zaupati Bogu in njegovemu načrtu za naše življenje, nikoli ne bomo živeli resnično v miru. Zaupajmo Bogu, molimo in prosimo k Njemu in z Vero v Njega nas bo uslišal. Janez

    Kadar te kličem, mi odgovori, Bog moje pravičnosti !
    V stiski si mi odprl širjave,
    izkaži mi milost, usliši mojo molitev.
    Mnogi pravijo: “Kdo nam bo dal videti dobro ?”
    Dvigni, Gospod, nad nami svetlobo svojega obličja !
    Dal si več veselja v moje srce
    kakor v času, ko je obilje njihovega žita in vina.
    V miru bom hkrati legel in spal,
    saj ti sam, Gospod, me pustiš varno prebivati.
    (Ps 4,2.7¬–9)

  6. Janez says:

    NEKATERE MISLI O DOBROTI
    Vaša dobrota bodi znana vsem ljudem. Gospod je blizu. (Flp 4,5).
    Vsak mlad človek, tudi najbolj zanemarjen, je dostopen za dobroto. Prva stvar vzgojitelja, ki hoče doseči uspeh, je, da poišče tisto struno, ki je najbolj občutljiva za dobroto. (sv. Janez Bosko).
    Biti morate kot okno, skozi katero hoče sijati na svet Božja dobrota. (sv. Terezija Benedikta od Križa – Edith Stein) .
    Dobrota, naj pride od koder koli, je vedno hčerka iste matere: Božje Previdnosti. (sv. Pij iz Pietrelcine).
    Več velja dobrota srca in prijaznost kot pa delati čudeže in obujati mrtve. Čuječa dobrota seže mnogo dlje kot strogost in bič. (sv. Janez XXIII.).
    Če človekovo srce ni dobro, potem ne more postati nič drugega dobro. In dobrota srca more naposled priti samo od Tistega, ki je Dobrota sama. (Benedikt XVI.).
    Če bo naša vera bolj pristna in globlja, potem bo rastla tudi naša plemenitost, naša dobrota, bomo bolj usmiljeni in bolj odprti do sočloveka. (papež Frančišek).
    Majhna dejanja dobrote nas vsak dan odtegnejo sebi, a ne v odtujitev, marveč v pristno uresničitev v drži daru za drugega. (Marjan Turnšek).
    Kdor ima dobroto v srcu, nosi v sebi nebesa in jih izžareva v okolico. Dobrota je Božji dar, zato pravijo: kdor nosi v sebi dobroto, nosi Boga v sebi. (Anton Trstenjak).
    Nihče se ne more pogubiti, dokler je le še nekdo, ki veruje v njegovo dobroto. (Friedrich W. Foerster).
    Trdno verujte v dobroto v svetu. V srcu vsakega človeka so čudoviti zakladi: vaša naloga je, da jih spravite na dan. (Raoul Follereau).
    Dobrota je sredi srca doma. / Vse, kar je dobro, / dehteče dehti. / Dobrota ni sirota. / Dobrota ima veliko otrok. / Njihov prijatelj je Bog. (Berta Golob).
    Kdor dobroto izkaže, na svojo srečo kolo maže. (slovenski pregovor).
    Dober človek ima vedro srce. (finski pregovor).
    Bog je dal človeku roke, da bo delal dobro. (arabski pregovor).

    Vir: Ognjišče ZAKLADNICA MODROSTI – Zbirka Za luč in moč 2.

  7. Janez says:

    Premišljevanje brata Alojza Vroclav Poljska
    V tistem času, ko so bile napisane besede iz knjige preroka Izaija, so bili Izraelci v zelo težkem položaju. Jeruzalem, ki je bil zanje kulturno in versko središče, je bil uničen in večina Judov je bila prisiljena živeti v izgnanstvu. Nekdanje kraljestvo je postalo majhen in nepomemben del Babilonskega imperija. Kljub temu so poglavja knjige preroka Izaija, pisana v tem obdobju, polna upanja, ne obupa. Kako je to mogoče? Si je pisatelj zatisnil oči pred stvarnostjo? Je naslikal sanjski svet, kamor bi ljudje lahko pobegnili, ker je bila resničnost preveč boleča? Očitno ne, a kako avtor svojim ljudem, ki živijo v izgnanstvu povrne upanje ko pa je njihova domovina v ruševinah.
    Najprej tako, da jih spomni, kdo je Bog. On ni nek oddaljen Bog, ki ne ve zanje in za njihovo trpljenje. Ne, on je njihov Stvarnik, ki za vse in za slehernega posameznika želi, da obstaja.
    Kot drugo jih pokliče po imenu. Vsi mi, seveda, imamo imena. Toda nasprotno kot svetopisemska imena, so bila naša imena bolj ali manj poljubno izbrana. Niso bila izbrana tako kot v dneh preroka, ko so imena povedala nekaj globljega o identiteti osebe. Jezusovo ime na primer pomeni ‘Gospod rešuje’, ker je bil to pomen Jezusovega življenja. Torej ko nas Bog nas kliče po imenu, to pomeni: vem zate, prav tako vem, kaj preživljaš in močno skrbim zate.
    V tretje jim da upanje s tem, ko jih spomni na skupno izkušnjo preteklosti: na čas, ko so že enkrat prej bili izgnani, ko so bili tujci v Egiptu. In Gospod jih je pripeljal nazaj. On sam jih je vodil preko vode, jih vodil v ognjenem stebru čez puščavo, v njihovo deželo.
    Na srečo večina od nas ne živi v tako težkih okoliščinah kot so živeli Judje v času, ko je bilo napisano to besedilo. In vendarle verjamem, da nam to besedilo lahko pomaga pri soočanju z večjimi in manjšimi težavami vsakdanjega življenja. Ne glede na to, da mi lahko ostanemo v naši državi, pridejo trenutki, ko občutimo, da naše življenje, naša družba ali naš planet leži v razvalinah.
    V svetu, ki se tako hitro spreminja in v katerem se mora veliko ljudi, po lastni izbiri ali ne, seliti iz enega kraja v drugega, je zelo pomembno, da »najdemo mesto, kjer smo notranje zasidrani,« kakor je to zapisal br. Alojz v petem predlogu. Podobno kot Izraelci, se lahko spominjamo, da je Bog tisti, ki nas je ustvaril in nas ljubi. Da nas On osebno pozna in da je On tisti, ki nas osvobaja. Ko doumemo, da je On edini Sveti, razumemo, da nas nič ne more prizadeti oziroma kot je rekel apostol Pavel: Nič nas ne bo moglo ločiti od Božje ljubezni v Kristusu Jezusu, našem Gospodu. (Rim 8,39)

  8. hvala says:

    ZAUPANJE V GOSPODA (Sirah -prvi del 2, -1-6)

    OTROK, ČE SE PRIBLIŽUJEŠ , DA BI SLUŽIL GOSPODU,
    PRIPRAVI SVOJO DUŠO NA PREIZKUŠNJO.
    VZRAVNAJ SVOJE SRCE IN VZTRAJAJ ,
    NE PRENAGLI SE V TRENUTKU SPOPADA.

    NJEGA SE DRŽI IN SE NE UMIKAJ,
    DA BOŠ NAZADNJE POVIŠAN.
    VSE, KAR PRIDE NADTE , SPREJMI,
    POTRPI, KADAR TE DOLETI PONIŽANJE ,
    ZAKAJ V OGNJU SE PREIZKUŠA ZLATO,
    TISTI, KI SO BOGU PO VOLJI, V PEČI
    PONIŽANJA.
    (V BOLEZNI IN REVŠČINI SE ZANAŠAJ
    NANJ).
    ZANAŠAJ SE NANJ, PA SE BO ZATE
    ZAVZEL,
    URAVNAVAJ SVOJA POTA IN UPAJ VANJ.

  9. hvala says:

    PRI VSEH SVOJIH DELIH MISLI NA
    SVOJ KONEC,
    POTEM NIKOLI NE BOŠ GREŠIL (Sirah -prvi del 7, 36)

    ČLOVEKOV NAPUH SE ZAČNE S TEM, DA ODPADE OD GOSPODA,
    DA SE NJEGOVO SRCE IZNEVERI
    SVOJEMU STVARNIKU. ZAČETEK NAPUHA JE NAMREČ GREH,
    KDOR SE BO NAPUHU PREDAJAL,
    BO SPROŽIL POPLAVO GNUSOBE. (Sirah, prvi del, 10, 12 12-13)

    VRZIMO SE V ROKE GOSPODOVE,
    NE V ROKE LJUDI,
    ZAKAJ KAKRŠNO JE NJEGOVO VELIČASTVO,
    TAKŠNO JE TUDI NJEGOVO USMILJENJE (Sirah , prvi del 2, 18)

    PSALM 1

    Dvoje poti življenja

    BLAGOR ČLOVEKU,
    KI NE HODI PO NASVETU KRIVIČNIH,
    NE STOPA NA POT GREŠNIKOV
    IN NE POSEDA V DRUŽBI POROGLJIVCEV,
    TEMVEČ SE VESELI V GOSPODOVI POSTAVI
    IN PREMIŠLJUJE NJEGOVO POSTAVO
    PODNEVI IN PONOČI.

    TAK JE KAKOR DREVO,
    ZASAJENO OB VODNIH STRUGAH,
    KI DAJE SAD OB SVOJEM ČASU
    IN NJEGOVO LISTJE NE OVENE,
    VSE, KAR DELA, USPEVA.

    NI PA TAKO S KRIVIČNIMI,
    TEMVEČ SO KAKOR PLEVE,
    KI JIH VETER RAZNAŠA.

  10. hvala says:

    BOŽJE DELO JE SKRIVNOSTNO (Pridigar 8, 16-17)

    KO SEM DAL SVOJE SRCE, DA BI SPOZNAL MODROST IN VIDEL MUKO, KI SE DOGAJA NA ZEMLJI, SAJ NE PODNEVI NE PONOČI ČLOVEK NE OKUSI SPANJA NA SVOJIH OČEH, SEM VIDEL VSE BOŽJE DELO: ČLOVEK NE MORE DOUMETI DOGAJANJA, KI SE GODI POD SONCEM. KAKOR KOLI SE ČLOVEK TRUDI, DA BI GA PREISKAL, GA NE MORE DOUMETI.

    ČETUDI MODRI MISLI, DA GA POZNA, GA NE MORE DOUMETI.

    • Miro says:

      BOŽJA BESEDA naj bo vedno in povsod na prvem mestu, v ospredju vseh naših molitvenih in drugih prizadevanj! Bogu hvala za vse, kar dela za našo rešitev, naše odrešenje in naše večno življenje!

  11. Miro says:

    MOŽ, KI JE V SAMOTI ŽIVEL KOT SPOKORNIK BREZ VSAKE HRANE – EDINO, KAR JE ZAUŽIL JE BILA …

    Današnji godovnjak, sv. Nikolaj iz Flüe se je v želji po puščavniškem življenju, ki se je v njem čedalje močneje oglašala, v starosti 50 let ločil od družine ter nato živel še 19 let kot spokornik v samoti in brez vsake hrane. Edino kar je zaužil, je bila Evharistija. Umrl je leta 1487. Njegovi rojaki katoliške vere in evangeličani so ga že za njegovega življenja imeli za svetnika (iz knjige Kristusove priče, Stanko Lorber).

    Več o življenju tega svetnika na http://svetniki.org/sveti-nikolaj-iz-flue-kmet-puscavnik-in-mistik

    Poslušajmo, kaj nam govori živa Božja beseda po preroku Jeremiju: »Saj je moje ljudstvo storilo dvojno hudobijo: zapustili so mene, studenec žive vode, in si izkopali kapníce, razpokane kapníce, ki ne držijo vode« (Jer 2,13). Molimo, molimo in še enkrat molimo, da bi kristjani zapustili »razpokane kapníce« tega sveta in se ponovno vrnili k sveti evharistiji – »studencu žive vode«, tekoče v večno življenje!

    Priporočimo se sv. Nikolaju iz Flüe, da bi izjemno hudi čas, ko se svet spopada z novim koronavirusom, preživljali v molitvenem, evharističnem duhu, ter z Gospodovo pomočjo premagali hude preizkušnje. Kot je že znano, ta čas zaradi velike nevarnosti okužbe ne moremo k sveti maši. Na srečo imamo po Gospodovi milosti na voljo molitev, duhovno obhajilo in druga odrešenjska sredstva. Če bomo ta čas skrbno izkoristili za duhovno prenovo src, se bomo lahko – če nam bo to dano – ustrezno pripravili na mirnejši čas, ko bo sv. maša po Gospodovi milosti vernikom spet na voljo. Upajmo, da jo bomo takrat resnično cenili kot »studenec žive vode«!

    Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!
    Sv. Nikolaj iz Flüe, prosi za nas!

  12. Miro says:

    KAKO JE V ZAPORU NA SKRIVAJ MAŠEVAL PO NEDOLŽNEM ZAPRTI FRANČIŠEK VAN THUAN

    V knjigi z naslovom Evharistija, ljubezen svetnikov (avtor Nicolas Buttet) je zapisan tudi zanimiv primer, kako je po nedolžnem zaprti vietnamski duhovnik Francois Xavier Nguyen Van Thuan v zaporu obhajal sveto mašo. Takole sam pripoveduje: »Ko so me aretirali, sem moral oditi nemudoma, praznih rok. Naslednjega dne so mi dovolili, da sem pisal za najbolj potrebne stvari: obleko, zobno pasto … Naslovniku sem pisal: »Prosim vas, če mi lahko pošljete malo vina kot zdravilo proti želodčnim bolečinam.« Verniki so razumeli, kaj sem hotel povedati, in so mi poslali stekleničko vina za mašo z napisom »zdravilo proti želodčnim bolečinam« in hostije v neprepustni steklenički. Nikoli ne bom mogel izraziti svojega velikega veselja: vsak dan sem s tremi kapljicami vina in kapljico vode na svoji dlani obhajal sveto mašo.«

    Priporočimo se Svetemu Duhu in razmišljajmo še o naslednjih mislih o evharistiji:

    -Vsak trenutek molitve
    pred našim Gospodom v tabernaklju
    je velika pridobitev.
    Čas, ki ga preživimo
    v vsakodnevnem pogovoru z Bogom,
    je najbolj dragoceni del celotnega dne.
    (Mati Terezija iz Kalkute)

    -Obhajanje evharistije
    je najbolj intimno in najbolj radostno
    druženje Cerkve z Vstalim.
    (Inos Biffi)

    -V Božjem zakramentu
    se je Gospod postavil v tišino,
    da bi nas vse poslušal.
    Skorajda šepetaje govori tistim,
    ki so pred njim padli na obraz.
    Z oltarja nas spremlja,
    nas oživlja, nas podpira …
    in nam zagotavlja,
    da je Kristus vedno z nami.
    (Janez XXIII.)

    Iz knjige: Kruh, ki daje življenje; misli o evharistiji, zbral Wilhelm Mühs.

    Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!

  13. Janez says:

    Če bom izpolnjeval zapovedi, me bo Bog imel rad. Resno? Zakaj ima spoved pogosto negativen prizvok
    Preverimo, ali tudi mi živimo v kakšni zmoti o spovedi
    Spoved ne pomeni pripraviti seznama grehov, jih izpovedati duhovniku in nobenega namerno ne izpustiti.
    Spoved pomeni prositi Boga, da me očisti in razsvetli; da mi odvzame žalost, težo ali dvom; da me osvobodi greha.
    Spoved ni ponižanje samega sebe. Spoved je priložnost, da spet najdem svoje dostojanstvo, ki mi ga znova povrne Bog.
    Spoved ni popravljanje stvari iz preteklosti. Spoved je osvoboditev od preteklosti in moč za prihodnost, kajti šele ko ubesedim, da mi je žal, lahko grem naprej.
    Spoved ni samo za majhne otroke ali starostnike. Je tudi za odrasle.
    Spoved je primerna za vsakogar, saj imam v vsakem življenjskem obdobju prelomne točke ali kotičke, kamor moram povabiti Boga, da me razsvetli in osvobodi greha in skrbi.
    K spovedi ne grem zato, ker mi ni uspelo biti popolna, idealna ali brezgrešna oseba.
    K spovedi grem zato, da ostanem v odnosu z Bogom in s padci rastem, ker mi zakrament spovedi daje posebne milosti. S pokoro po spovedi ne odslužim za svoje grehe in ne dosežem odpuščanja.
    Pokora je usmerjena k boljšemu ravnanju v prihodnosti ali pa nas vodi k poglobitvi. Odpuščanje pa je dar, saj si ga z nobeno pokoro ne morem prislužiti.

    Sedem glavnih grehov – kateri so?
    V Novi zavezi Jezus obrne starozavezno sodniško logiko v nauk ljubezni in odpuščanja. Logika daj-dam preprosto ne ustreza v celoti človeški realnosti. Ljudje imamo bolj osebne, notranje motive za svoja dejanja
    Grški menih in teolog Evagrij Pontski je v četrtem stoletju napisal seznam osmih slabosti oziroma skušnjav, ki vodijo v zlo. Seznam je služil lažjemu prepoznavanju slabosti, kar je olajšalo boj z njimi. V šestem stoletju je papež Gregor Veliki na podlagi tega oblikoval seznam sedmih glavnih grehov, ki ga še danes uči katekizem: napuh, lakomnost, nevoščljivost, jeza, nečistost, požrešnost, lenoba.

    Jeza ̶ ampak jeza je običajno čustvo!
    Tudi Jezus se je jezil. Jeza se začne s čustvi odpora zoper to, kar se kaže kot ovira na naši poti. Če se razjezimo na greh, na hudobne misli, je to upravičena jeza. Taka jeza vodi k dobremu, k porazu zla in v prid bližnjega. Seveda mora biti jeza nadzorovana. Jeza postane škodljiva, ko se iz nje rodi sovraštvo in želja po maščevanju.

    Napuh
    Prepoznan je za najhujšega od vseh grehov. Pri napuhu mislimo, da smo boljši od drugih. Pod napuh uvrščamo tudi stanje nečimrnosti, ki je lažja oblika. Pri nečimrnosti dopustimo, da nas drugi hvalijo zaradi “praznih stvari”, na primer lepega glasu ali intelektualnih sposobnosti.

    Lakomnost
    Lakomen je tisti, ki ob zaslužku izgubi zanimanje za druge vrednote. Išče samo tiste dejavnosti, iz katerih izhajajo koristi. Lakomnež zaupa svojemu denarju in verjame, da bo z njim vse dosegel. Čuti se zavarovanega in ne potrebuje nikogar, niti Boga.

    Nevoščljivost
    Izhaja iz čustva žalosti. Mišljena je žalost zaradi dobrega, ki ga uživa drugi človek. Sv. Janez Zlatousti pravi, da je zavistnež slabši od skopuha – če se skopuh zadovolji s tem, kar ima, si zavistnež prizadeva, vse dokler drugi ne bodo imeli ničesar. Če pa nas napade žalost zaradi življenja ali na primer tega, da smo sami, pa je v ozadju tega vedno pomanjkanje vere v Božjo previdnost.
    Lenoba
    Širše je mišljena kot duhovna lenoba. Prvotni grški izraz akedía zajema splošno stanje odpora, utrujenosti, nezanimanja, mlačnosti. Menihi so jo imenovali tudi opoldanski demon, tisti, ki napade sredi dneva, ko mineta gorečnost in želja po delu. Biti len ne pomeni, da ničesar ne storimo, ampak da naredimo samo tisto, kar se nam ljubi.

    Požrešnost
    Sv. Janez Kasijan piše, da nam požrešnost ponavadi predlaga, da bi jedli pred določenim časom, nagiba nas k temu, da bi jedli preveč in da jedi ne iščemo glede na njihovo pravo koristnost, ampak samo zato, da bi zadovoljili sladkosnednost. Na splošno požrešnost pomeni, da ne vidimo več objektivnega dobrega, ampak subjektivni užitek, povezan s stvarmi.

    Medmrežje Aleteia

  14. Janez says:

    15. Obljub Device Marije molilcem rožnega venca
    15. obljub Device Marije, posredovane po sv. Dominiku in blaženemu Alanu de Roche , tistim ki bodo molili in širili rožni venec:
    1) Kdor mi bo zvest služil z molitvijo rožnega venca, bo prejel sporočilne milosti.
    2) Obljubim moje posebno varstvo in največje milosti tistim, ki bodo molili rožni venec.
    3) Rožni venec bo močno orožje proti peklu, uničil bo grešna nagnjenja (7 glavnih), zmanjšal greh in premagal herezije.
    4) Povzročil bo širjenje dobrih del; duše bodo po njem prejele obilje Božjega usmiljenja; pri ljudeh bo povzročil, da se bodo v srcih obrnili stran od ljubezni sveta (svetnega) in njegove praznine in jih dvignil, da bodo vzljubili večnost. O, da bi se duše posvečevale na ta način!
    5) Duša, ki se mi priporoča po rožnem vencu, se ne bo pogubila.
    6) Kdor bo pobožno molil rožni venec, in bo sebe priporočal z upoštevanjem njegovih svetih skrivnosti, ga nesreča ne bo premagala. Bog ga ne bo kaznoval v svoji pravičnosti, ne bo se pogubil v nenadni smrti; če bo pravičen bo ostal v božji milosti in postal vreden večnega življenja.
    7) Kdor bo gojil pravo pobožnost do rožnega venca, ne bo umrl brez zakramentov Cerkve.
    8) Tisti, ki zvesto molijo rožni venec, bodo imeli v svojem življenju in ob svoji smrti Božjo Luč in obilje Njegovih milosti; v trenutku smrti bodo pridruženi zaslugam svetnikov v nebesih.
    9) Iz vic bom rešila tiste, ki so bili zvesti molitvi rožnega venca.
    10) Zvesti otroci rožnega venca, bodo zaslužili visoko stopnjo slave v nebesih.
    11) Prejeli boste vse, kar me prosite po molitvi rožnega venca.
    12) Vse tiste, ki bodo širili molitev rožnega venca, bom vodila v njih potrebah.
    13) Od svojega Božjega Sina sem izprosila, da bodo vsi zagovorniki rožnega venca imeli za priprošnjike ves Nebeški zbor v času življenja in ob smrtni uri.
    14) Vsi, ki molijo rožni venec so moji sinovi in bratje mojega edinega Sina Jezusa Kristusa.
    15) Vdanost mojemu rožnemu voncu je veliko znamenje vnaprejšnje določenosti.

    https://sites.google.com/site/kraljicamiru/ro%C5%BEnivenec

  15. hvala says:

    Papež Frančišek v svoji knjigi Odprt um, verujoče srce med drugim piše tudi:

    MOJZES , NA PRIMER, DOŽIVLJA PORAZ, KO SE ZNAJDE NA OBALI MORJA, SREDI NEENOTNEGA LJUDSTVA IN Z EGIPČANI ZA HRBTOM. NI MU PREOSTALO VELIKO REŠITEV; ALI SE PREDA EGIPČANOM, ALI POSKUŠA Z NJIMI SKLENITI DOGOVOR, ALI SI VZAME ŽIVLJENJE ALI PA ZAUPA V BOGA. STAVIL JE NA TO ZADNJE ; BOG SE IZKAŽE PRISOTNEGA V KORENITI NEMOČI ČLOVEŠKIH ZMOŽNOSTI.
    ENAKO SE ZGODI, KO LJUDSTVO GODRNJA IN PROSI VODE, MESA ITD.

    BOG DOPUŠČA DO KONCA OKUSITI ČLOVEŠKO NEMOČ, NATO PA TAKOJ POSREDUJE.
    JEZUSOV PORAZ SE UVRŠČA V TO DINAMIKO; KO JE ŽE VSE IZGUBLJENO, KO NI NIKOGAR VEČ, KAJTI “UDARIL BOM PASTIRJA IN RAZKROPILE SE BODO OVCE ČREDE (Mt 26,31), TEDAJ POSEŽE BOG Z MOČJO VSTAJENJA. VSTAJENJE JEZUSA KRISTUSA NI KONEC NEKEGA FILMA; JE BOŽJI POSEG V POPOLNO NEMOČ ČLOVEŠKEGA UPANJA; JE POSEG, KI ZA “GOSPODA” RAZGLAŠA TISTEGA, KI JE SPREJEL POT PORAZA, DA BI SE RAZODEVALA OČETOVA MOČ IN BI BIL PROSLAVLJEN.

    MI SE NAGIBAMO K TEMU, DA ZAKRIVAMO DEJSTVO NAJVEČJEGA PORAZA, KI JE SMRT: DOVOLJ JE POGLEDATI POKOPALIŠČA, NAGROBNE SPOMENIKE, DA SPOZNAMO, KAKO SE ŽELI POLEPŠATI IN “ODTUJITI ” OD ČLOVEKA TA ČLOVEKU LASTEN PORAZ, VSE TO SO NAČINI PRIKRIVANJA PORAZA SMRTI. NA PODTALEN NAČIN IŠČEMO SVOJE UPANJE ZUNAJ OBMOČJA PORAZA IN GA ZATO NE IŠČEMO V BOGU.

    ČISTO ZAUPANJE V BOGA ŽIVIMO TEDAJ, KO SE SPUSTIMO-KAKOR V JEZUSOVEM PRIMERU-NA DNO PORAZA (KI JE
    VEČ KOT POMANJKANJA MOŽNOSTI ZA IZHOD , ZA REŠITEV; KI JE POZITIVNA POTRDITEV, DA IZHODA NI VEČ, DA SE JE STVAR KONČALA).

    JEZUS JE S SRAMOTO JAVNEGA LINČA IZGUBIL VSAKO ČLOVEŠKO MOŽNOST REŠITVE: TO JE NJEGOV PORAZ. IN DO TE TOČKE JE LAHKO PRIŠEL ZATO, KER JE BILO ZANJ BOLJ KOT VSE DRUGO POMEMBNO TO, DA USTREZA TIPU OSEBE, KOT JO JE OČE ŽELEL ZANJ: IZPOLNJEVATI TOREJ OČETOVO VOLJO.

  16. hvala says:

    SVETI PATER PIJ JE NAPISAL:

    – BOLEČINA NI SAMO DELO BOŽJE MODROSTI, ŠE BOLJ NAM RAZODEVA DELO NJEGOVE LJUBEZNI

    -POGOJI, POD KATERIMI SE MORAMO IZROČITI BOGU, SO NASLEDNJI: DA ODSLEJ BOG URESNIČUJE SVOJO VOLJO NAD NAMI IN UNIČI NAŠO VOLJO , KAKOR SAM ŽELI. O KAKO SREČNI SO TISTI, KI JIH BOG VODI PO SVOJI VOLJI IN JIH UTRJUJE BODISI Z BRIDKOSTJO ALI S TOLAŽBO,

    – MISLI NA TO, DA SI ŽE NA POTI PROTI VEČNOSTI, Z ENO NOGO SI ŽE V NJEJ; DA BO LE VEČNOST ZATE SREČNA, ALI JE POTEM SPLOH POMEMBNO , DA SO TI MINLJIVI TRENUTKI ZATE NESREČNI?

    – ZELO SE TRUDIMO ZA SVETO VDANOST IN ČISTO LJUBEZEN DO BOGA, KI JE NIKOLI NE DOSEŽEMO TAKO POPOLNO KAKOR V TEŽAVAH IN TRPLJENJU. KAJTI LJUBITI BOGA V SLADKOSTI, TO BI ZNALI TUDI OTROCI; LJUBITI GA V GRENKOSTI JE ZNAMENJE NAŠE LJUBEČE ZVESTOBE

    – SVETOST POMENI PRESEGATI SEBE, POMENI POPOLNO ZMAGO NAD VSEMI NAŠIMI STRASTMI, POMENI RESNIČNO IN STALNO PREZIRATI SEBE IN ZEMELJSKE STVARI, DOKLER NIMAMO RAJŠI UBOŠTVA KOT BOGASTVA, PONIŽANJA BOLJ KOT ČASTI, BOLEČINE BOLJ KOT UŽITKA.

    Ja Svetniki so z modrimi besedami opisali kaj je bistvo našega zemeljskega romanja proti cilju.
    Razmišljam , kako nekomu obrazložiti, kako boli, če si opeče roko z ognjem, če ta še tega ni doživel. Če se trudimo in razlagamo in tudi , če bi ta oseba želela to obrazložitev sprejeti, si ne more tega predstavljati, ker ni še to doživela.

  17. Miro says:

    KAKO PREJETI BOŽJE ODPUŠČANJE BREZ DUHOVNIKA?

    Apostolska penitenciarija je danes izdala odlok o popolnem odpustku. Tega lahko prejmejo bolniki s koronavirusom, zdravstveni delavci, družinski člani in vsi drugi, ki molijo zanje. Penitenciarija v spremnem besedilu opominja tudi na možnost skupinske odveze. Papež je sicer že pri jutranji maši govoril o tem, kako živeti ta post, ko pred veliko nočjo ni mogoče niti k spovedi.

    Več o tem na https://radio.ognjisce.si/sl/224/novice/31242/kako-prejeti-bo-je-odpu-anje-brez-duhovnika.htm

    Božje usmiljenje, tolažba in blagor vsem, ki so skesanega srca, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!

  18. Miro says:

    PO EVHARISTIJI SMO STVARNO DELEŽNI GOSPODOVEGA TELESA!

    V kakšnem smislu je evharistija spomin Kristusove daritve? Evharistija je spomin (memoriale) v smislu, da ponavzočuje in udejanja daritev, ki jo je Kristus daroval Očetu na križu enkrat za vselej za človeštvo. Daritvenost evharistije se kaže v samih besedah postavitve: »To je moje telo, ki se daje za vas … To je kelih moje krvi nove in večne zaveze, ki se za vas preliva« (Lk 22,19-20). Daritev na križu in evharistična daritev sta ena sama daritev. Žrtveni dar in darovalec je isti, le način darovanja je različen: krvav na križu, nekrvav v evharistiji (vir: Kompendij KKC).

    -Ljubezen je globoki smisel obhajila
    in s tem tudi življenjski zakon občestva.
    (Carlo Maria Martini)

    -Z evharistijo nudimo človeštvu
    edini možni ključ za razlago
    njegove neizogibne bolečine
    in tako v oboku človeške žalosti
    in bolečine, ki nas stiska,
    ustvarjamo razpoko vedrine,
    da človek spet najde
    veselje do življenja.
    (Giacomo Biffi)

    -Po evharistiji smo stvarno
    deležni Gospodovega telesa
    in dvignjeni v občestvo
    z njim in med seboj.
    (Katekizem katoliške Cerkve)

    Iz knjige: Kruh, ki daje življenje; misli o evharistiji, zbral Wilhelm Mühs.

    Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!

  19. Janez says:

    Stiske so največje zaradi socialne izolacije in strahu

    Zaradi socialne izolacije in strahu ljudje doživljajo stiske, te pa bi se lahko še povečale, če bi se trenutno stanje podaljševalo. Psiholog dr. Kristjan Musek Lešnik zato predlaga, da se zaposlimo s stvarmi, ki nas pomirjajo ali sproščajo, ter da se prek telefonov in druge komunikacijske tehnologije spomnimo zlasti tistih, ki so povsem sami.

    Musek Lešnik pojasnjuje, da je ljudi stran na eni strani grožnje oziroma nevarnosti samega virusa, na drugi pa tudi njihove eksistence povezane s službo, prihodki, plačilom položnic in kreditov. Zato je bistveno, da vlada sočasno naslavlja obe grožnji, hkrati pa ljudi v zvezi z vsem ustrezno informira. O tem, kaj lahko naredimo sami pa Musek Lešnik pravi: »Najbolj pomaga glavo usmerjat k drugim stvarem, ne zgolj k tem, s katerimi smo obremenjeni. Predvsem k tistemu pri čemer se počutimo dobro, kar nam daje občutek varnosti, gotovosti oziroma kar nas sprošča.«

    Sogovornik meni, da je dobro, da so se ljudje založili s hrano za krajši čas. Pretiravanje v polletnih zalogah pa vidi kot odgovor na prisotnost strahu. »Ta grožnja nečesa česar ne poznamo pri ljudeh vzbuja tesnobo. To pa reduciramo s tem, da poskušamo prevzeti nadzor nad stvarmi, ki nas obdajajo.«

    Največje stiske zaradi socialne izolacije bodo doživljali ljudje, ki so povsem sami, in trenutno niso v krogu družine. »Mislim, da je zelo pomembno, da razumemo, da ti ljudje so med nami in da si vsi vzamemo čim več časa ter premislimo, če poznamo koga, ki je sam, občasno dvignemo telefon, ga pokličemo, se pogovorimo … Se pravi, da pravzaprav tisti, ko mogoče nismo povsem sami v svojih hišah, domovih, poskrbimo tudi za tiste, ki pa so.«

    Problem je tudi stigmatizacija obolelih. V preteklih dneh smo lahko videli kar nekaj primerov, ko so posamezniki oziroma kar skupnosti bile sovražne do prvih žrtev virusa. Zato si Musek Lešnik želi, da bi v prihodnje v ospredje prihajale predvsem pozitivne zgodbe o pomoči sočloveku, ki smo jim priče prav tako v teh dneh.

    https://radio.ognjisce.si/sl/224/novice/31217/stiske-so-najvecje-zaradi-socialne-izolacije-in-strahu.htm

  20. Janez says:

    GLEDATI Z NOVIMI OČMI
    Nakloni mi, o Gospod, da bom zdaj in tudi, ko se konča kriza z epidemijo koronavirusa v svetu in pri nas, videl vse stvari z novimi očmi. Naj bi razlikoval in preizkušal duhove, ki nam bodo pomagali prepoznavati znamenja časov, se veseliti stvari, ki so Tvoje in jih podarjaš drugim. Daj mi jasnost spoznanja, ki si jo dal apostolom, božjemu ljudstvu in svojim svetim.Gospod razsvetli me prosim in me poduči, kaj je prav in kaj ne, da se bom prav ravnal in živel po Tvoji postavi in Evangelijih.

    MOJA VISOKA PESEM HVALEŽNOSTI ZA VSE, KI JO POJEM TEBI OČE
    Ti, ki Te ljubi moja duša, povej mi, kje se nahajaš, kje prebivaš, kje Ljubiš in Odrešuješ ter kje nesebilno deliš Dobroto na Zemljo pravičnim in krivičnim brez razlik ? Glej, grem po sledeh Tvojega Evangelija, po sledeh Tvoje nesebične dobrote, čudežev, odpuščanja in ljubezni, ki jo je Tvoja daritev zarisala med nebom in zemljo. Grem po poti Tvojih Božjih zapovedi in postav za nas Božje Otroke. Praviš mi, da sem kakor lilija med robidami, kakor pšenica, ki si jo posejal na pola, da bi obrodila in bi jo poželi jeseni, ko ozreli, da bi imeli kruh, kakor grozdi na vinski trti, da bi obrodil za trgatev in vino. Ti si kakor jablana med gozdnim drevjem, si Dobrotni in Ljubeči Brat, ki je vedno z Nami in ob Nas, ko služimo in ljubimo. Z užitkom posedam v Tvoji senci in Tvoj sad je sladak mojim ustom. Tvoje znamenje nad menoj je ljubezen. Varuješ me in ves me objemaš. Vedno si z menoj in ob meni. Tiho me gledaš in govoriš, saj si vedno z Nami in ob Nas. Tvoj Mir je umiril moje nemirno Srce Gospod. Tvoji nauki so me potolažili in me razsvetlili, tvoja Beseda me je potešila in podučila. na meni je da jo bom vedno izpolnjeval. Tvoja Volja naj se zgodi in ne moja. Naše besede pridejo in preminejo, Tvoje Besede pa so večne. Pomagaj nam prosim, da bomo več molili in delali dobra dela, v tvojo Čast in Slavo Bog. Hvala Ti Bog ta vse. Prosimo Odpusti nam vse grehe in se nas Usmili in Odreši. Amen

    Prirejena in dopolnjena molitev Skupnosti krščanskega življenja

  21. Miro says:

    USMILJENI JEZUS: »MOJA LJUBEZEN TI BO DALA MOČ IN POGUM, KI JU POTREBUJEŠ V TEH ZADEVAH!«

    Besede življenja, ki jih je Usmiljeni Jezus zaupal sv. Favstini Kowalski, veliki glasnici Božjega usmiljenja, govori pa jih tudi nam, ljudem sedanjega časa:

    »Moja hči, predstavljaj si, da si vladarica vse zemlje in moreš z vsem razpolagati, kakor hočeš. Imaš vse možnosti delati dobro, kakor ti je všeč, in v tem trenutku na tvoja vrata potrka majhen drhteč otrok s solzami v očeh, toda z velikim zaupanjem v tvojo dobroto, in te prosi za košček kruha, da ne bi umrl od lakote. Kako bi ravnala s tem otrokom? Odgovori mi, moja hči.«

    Odgovorila sem: »Jezus, dala bi mu vse, za kar me prosi, in tisočkrat več.«

    Gospod je odgovoril: »Tako ravnam s tvojo dušo. Ne bom ti podelil samo miru, ampak tudi takšno razpoloženje duše, da se ne boš mogla vznemiriti, tudi če bi se hotela. Moja ljubezen bo osvojila tvojo dušo in hočem, da bi se v njej utrdila. Nasloni svoje uho na moje Srce in pozabi na vse ter premišljuj moje nepojmljivo usmiljenje. Moja ljubezen ti bo dala moč in pogum, ki ju potrebuješ v teh zadevah« (Dnevnik sv. Favstine Kowalske, št. 229).

    Več o tem na http://www.sticna.com/Dnevnik_Svete_Favstine_Kowalske.pdf

    Božje usmiljenje, izraz njegove največje moči, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, ki se na nas izlivaš iz Kristusovih ran, zaupamo vate!
    Sv. Favstina, prosi za nas!

  22. Janez says:

    Dr. Mihaela Jurdana: Imunski sistem krepimo z uravnoteženo prehrano, dovolj spanja in gibanjem!
    V Svetovalnici je bila naša gostja Radia Ognjišče izredna profesorica in višja znanstvena sodelavka na Fakulteti za vede o zdravju dr. Mihaela Jurdana, s katero smo govorili o koronavirusu, kako krepimo imunski sistem in tudi o dogajanju v Italiji. Pravi, da je upoštevanje navodil izjemno pomembno: »Najpomembnejša zaščita v tem trenutku je izolacija, ker virus rabi nas, da se lahko širi. Če bomo sami izolirani, je to najboljši način, da se mu izognemo.«
    Na vaši univerzi so pedagoško delo prekinili že 9. marca. Zakaj?
    Da preprečimo širjenje koronavirusa. Italija je žarišče. Na univerzi pa imamo veliko število študentov iz zamejstva in tudi nekateri profesorji prihajajo iz italijanskih območij in to bi bilo veliko tveganje. Vsako možno obliko pedagoškega dela smo prenesli preko video povezav.
    Skupine koronavirusov poznamo že dlje časa. Kaj se ve o njih?
    Poznamo koronaviruse že iz prejšnjega stoletja, ki neprestano krožijo med nami, niso novi, povzročajo blage okužbe dihal, najpogosteje prehladna obolenja. Imamo pa tudi rod beta koronavirusov, SARS CoV iz leta 2002, MERS-CoV in pa na novo odkriti virus SARS CoV-2, ta nova skupina beta koronavirusov pa povzroča hude okužbe dihal, lahko tudi smrtne.
    Nekateri so prepričani v zaroto, da so ga ustvarili v laboratoriju in ga namensko razširili med ljudi.
    Genom novega koronavirusa iz laboratorija v Vuhanu je znan, je objavljen, lahko ga vsak poišče na spletu in ta virus izkazuje cca. 80 % genetsko sorodnost z virusom SARS iz 2002, čeprav ne gre za isti virus. Zato ta informacija, da je laboratorijsko ustvarjen, ne bi držala, pa tudi SARS CoV-2 so izolirali iz človeka in ugotovili, da je več kot 90 % soroden koronavirusom netopirjev. Zakaj bi nekdo ustvarjal v laboratoriju virusa, ki že obstaja?
    Kako se je v Italiji vse skupaj začelo?
    Prvo okužbo so zaznali v 2. polovici februarja. Prvi okužen je moški, star 38 let, ki je prišel na zdravljenje v bolnišnico zaradi blage pljučnice. Ni se odzival na zdravila, zdravstveno stanje se je slabšalo, nakar je zdravnik v pogovoru s pacientom ugotovil, da je bil v preteklih dneh na večerji s prijateljem, ki se je vrnil s Kitajske. Takoj so posumili na novi koronavirus, vzeli bris, ki je tudi potrdil okužbo. Ta moški ni imel nobenih pridruženih bolezni (sladkorna, povišan krvni tlak, …) in je bil v kritičnem stanju tri tedne. Okužena je bila tudi njegova visoko noseča žena, ki je bolezen prebolela v blagi obliki. S to okužbo so nadaljevali z brisi in ugotovili veliko število okuženih.
    Katera starostna skupina pri njih je najbolj prizadeta?
    Največ zbolevajo starostniki, kronični bolniki, osebe stare 70, 80 let, pri njih je smrtnost najvišja. Imajo pa veliko oseb, starih med 20 in 50 let, zdrave osebe, brez pridruženih obolenj, v kritičnem stanju. To je nam v poduk oz. opozorilo, kajti pri nas se še vedno misli, da mladi res da bolje prebolevajo oz. je smrtnost nična ali zelo nizka, a ne smemo se tolažiti, da bodo vsi med 20. in 50. letom preboleli bolezen v blagi obliki.
    Kako se zdravniki v Italiji soočajo s to zelo težko situacijo? Se bo širjenje nadaljevalo?
    Ne kaže, da bi število upadalo. Danes imajo približno 36.000 okuženih in 3.000 mrtvih. To so testirani ljudje, vseh pa ne morejo testirati. Strokovnjaki pravijo, da je treba 36.000 zmnožiti s 5. Okuženih je veliko več. Zdravniki se soočajo s situacijo zelo težko, vsi so zelo izčrpani. Najtežje pa jim je gledati, kako ljudje umirajo brez svojcev. Zato zdravniki vzpostavljajo videopovezave s svojci, da se lahko vsaj poslovijo. Italijani pričakujejo vrhunec konec meseca ali sredi aprila, saj se okužba širi. Nekatera mesta so zajezila okužbo z uvedbo karantene, a ker ljudje niso spoštovali navodil, verjetno tudi precej potovali in se mešali med seboj, se je okužba širila tudi na druga mesta. Veliko zdravnikov je v karanteni, tudi nekaj smrtnih primerov je med zdravstvenimi delavci. Previdnost tudi pri nas mora biti na najvišji ravni.
    Kaj lahko sami storimo, da se zaščitimo? Kaj lahko storimo za boljši imunski sistem?
    Za imunski sistem moramo skrbeti vse leto. Zagotovo je to uravnotežena prehrana, z dovolj ogljikovimi hidrati, beljakovinani, vitamini, minerali. Poskrbimo, da dovolj spimo. Regeneracija imunskega sistema poteka med spanjem, posebej med eno fazo spanja. Dokazano je, da neprespani ljudje prebolevajo za respirativnimi okužbami precej prej kot tisti, ki so dobro naspani. Tisti, ki dlje časa opravljajo nočne službe, obolevajo tudi za težjimi boleznimi. Zelo pomembno je gibanje. Študije kažejo, da po nekaj tednih redne vadbe lahko zmanjšamo možnost okužbe predvsem zgornjih dihal. Predvsem mora biti gibanje redno, vsaj dvakrat na teden. Mišice, ki se krčijo, povzročajo protivnetne dejavnike, ki uravnovešajo naš imunski odziv, zato raziskave kažejo, da so naše skeletne mišice napajalci imunskega sistema.
    Kaj so te skeletne mišice?
    Te mišice nam omogočijo premikanje, predstavljajo 50 % naše telesne mase, imamo jih po celem telesu. Ko se krčijo, izločijo pomembne snovi v krvni obtok in te snovi zelo dobro vplivajo na naš imunski sistem, če smo redno in zmerno gibalno aktivni. Odpravite se na sprehod, telovadite doma, plešite, delajte počepe. Priporočljivo pa je biti na zraku, tudi zaradi D vitamina. Zrak pa blagodejno vpliva tudi na druge sisteme.
    Prek spleta se širijo številne zmote glede koronavirusa.
    Vsi nasveti so imeli skupni imenovalec in sicer, kako preprečimo okužbo ali nevtraliziramo, uničimo virus. Od tega, da moramo piti tople napitke, limono namakati v topli vodi … To nima nobene znanstvene podlage. Virus se zelo hitro širi. Bi res en topli napitek uspel uničiti virus? Najbrž ne. Najhuje pa je bilo priporočilo, da se zadržuje zrak v spodnjih dihalih za 20 sekund. Ponujali so posebne prehranske režime, da je treba uživati velike količine kalija. Pomemben je tudi C vitamin. Praznijo se zaloge prehranskih dopolnil v lekarnah … Najpomembnejša zaščita v tem trenutku je izolacija, ker virus rabi nas, da se lahko širi. Če bomo sami izolirani, je to najboljši način, da se mu izognemo.

    Vir: Radio Ognjišče ter Prid in poglej

    https://radio.ognjisce.si/sl/224/oddaje/31237/dr-mihaela-jurdana-imunski-sistem-krepimo-z-uravnote-eno-prehrano-dovolj-spanja-in-gibanjem.htm

  23. Janez says:

    MOLITEV K SVETEMU JOŽEFU
    Vsi verni tebe naj, Jožef, proslavljamo;
    nebeški zbori te danes pozdravljajo,
    ker čist, pravičen in svet si deviški bil
    mož Device brezmadežne.
    Velika skrb ti vso dušo prevzela je,
    ko zveš: Marija, vsa čista, spočela je.
    Z nebes ti angel prinese veselo vest:
    mati Sina bo Božjega.
    Presrečen Božjega Sina objemal si,
    v Egipt z njim žalosten moral si béžati,
    v Jeruzalemu iskal si in našel ga,
    ból in radost te spremljata.
    Ljudje po smrti Boga šele vidimo
    in venec slave in sreče tam prejmemo,
    a ti v življenju si smel ga že gledati,
    bolj si srečen kot vse stvari.
    Presveti Bog troedini, usliši nas,
    naj sveti Jožef nebesa izprosi nam;
    tam srečni bomo nad vse te ljubili vsi,
    večno slavo prepevali.
    Amen.

    Ni v nebesih večjega svetnika, kot je zvesti Jezusov rednik,
    za Marijo je največja dika sveti Jožef, močni pomočnik.
    Poglavar je svete bil družine, Sinu božjemu zapovednik,
    Bog zato mu dal je vse vrline, da bo vsem na svetu tolažnik.
    Čednosti za vse primeren vzornik v delu, križu, boju se blesti,
    preskušenim ljudem podpornik, ker je mnogo sam prestal skrbi.
    V njega vsi zaupno se ozrimo, naj karkoli bedne nas teži.
    Jezusa, Marijo z njim častimo, kajti to najbolj ga veseli.
    Ako bomo v kratkem tem življenju Jožefa posnemali zvesto,
    pridemo po zemskem tem trpljenju z njega krepko pomočjo v nebo.
    Jožefa še nihče brez koristi v sili na pomoč zaklical ni,
    Ženin božje Matere prečisti vsem častilcem milosti deli.
    Amen.

    Jožef je bil ženin Device Marije in Jezusov krušni oče
    Sv. Jožef je neposredno povezan z Jezusom Kristusom: njegovim spočetjem, rojstvom in otroštvom. Jožef izhaja iz Davidovega rodu. Rojen je bil v Betlehemu v Judeji, a se je preselil v Nazaret. Poročil se je z Devico Marijo, Jezusovo materjo. Pred postavo je tako veljal za Jezusovega očeta, čeprav je bil le njegov krušni oče. Po vsej verjetnosti je bil reven, kar je razvidno iz daru samo »dveh grlic« ob Jezusovem darovanju v templju. V Nazaretu je živel skupaj z Marijo in Jezusom ter opravljal tesarsko obrt. Ker je imel posebno vlogo pri prihodu Božjega sina, Odrešenika ljudi, na zemljo, je med verniki zelo cenjen. Umrl je malo pred začetkom Jezusovega javnega delovanja v Galileji. Evangelij povzema njegovo svetost z eno samo besedo, ko pravi, da je bil »pravičen«. Če vsa sveta Cerkev veliko dolguje Devici Mariji, ker je bila po njej vredna prejeti Kristusa, pa je za Marijo dolžna posebno hvaležnost in spoštovanje svetemu Jožefu. Danes 19. marca goduje sv. Jožef, mož Device Marije in Jezusov krušni oče. Rad je imel Marijo, Jezusovo mater in lepo je skrbel za Jezusa. V njegovi delavnici je Jezus z njim preživljal nepozabne ure, se ob njem učil vztrajnosti in potrpežljivosti. V času, ko se tudi v naši domovini soočamo s precej spremenjenim življenjskim stilom, se od sv. Jožefa lahko veliko naučimo. Sveti Jožef je znal prisluhniti Bogu in sprejeti njegovo voljo, tudi kadar je bilo vse, kar se mu je dogajalo, v nasprotju s človeško logiko. V tem postnem času, ki je prav tako v marsičem v nasprotju z ustaljenimi navadami, sledimo njegovemu zgledu! Na njegov god pa se mu priporočimo z molitvenim bogoslužjem Cerkve. Pij IX. je Svetega Jožefa razglasil za zavetnika vesoljne Cerkve in družine. Papež Pij XII. Je dodal še praznik Jožefa delavca, ki ga praznujemo 1. maja in sovpada s civilnim praznikom dela.

    Medmrežje Pridi in poglej in Devetdnevnica k Svetemu Jožefu

  24. Miro says:

    ZAUPAJMO V MOČ PRIPROŠNJE SVETEGA JOŽEFA, SAJ JE PRVI, KI GA BOG ZA MARIJO NAJRAJE USLIŠI!

    Uspeh Božjega kraljestva v nas in med nami je zelo odvisen tudi od našega češčenja in posnemanja svetega Jožefa, katerega praznik danes slavimo. Zato se mu posebno danes priporočimo v priprošnjo pri Gospodu Jezusu Kristusu in pri brezmadežni
    Materi Božji. Da pa bomo svete skrivnosti vredno obhajali, najprej priznajmo svoje slabosti in napake ter jih obžalujmo.

    Ker je Bog sv. Jožefu zaupal začetke odrešenja človeškega rodu in s tem Božjega kraljestva na zemlji oziroma svete Cerkve, ga vesoljna Cerkev časti kot svojega nebeškega zavetnika. In ker je bil deležen sreče, da sta ob njegovi smrtni postelji stala Jezus in Marija, velja tudi za priprošnjika za srečno zadnjo uro. V moč njegove priprošnje zaupajmo tudi mi, saj je prvi, ki ga Bog za Marijo najraje usliši. Predvsem pa si prizadevajmo, da bomo posnemali njegov zgled pristnega pobožnega življenja, ki naj bo popolnoma osredotočeno na Kristusovo osebo (iz knjige Kristusove priče, Stanko Lorber).

    http://svetniki.org/sveti-jozef-jezusov-rednik

    Sv. Jožef, prijatelj Najsvetejšega Srca, prosi za nas!

  25. Janez says:

    Epidemija virusa in epidemija hvaležnosti

    V teh dneh se v toplini svojega doma marsikdo sprašuje, kako je sploh mogoče, da en virus spodbudi tako drastične ukrepe, ki smo jih dolžni upoštevati, če ne želimo škodovati svojemu bližnjemu. Zaprtje šol in vrtcev, prekinitev javnega prometa, prepoved druženja, omejitev javnega družbenega življenja, delo na domu, čakanje delavcev doma idr. Kdo bi še pred mesecem dni sploh pomislil, da se lahko zgodi, kar danes doživlja praktično ves svet.

    A resnici na ljubo po teh dnevih samoizolacije nam marsikaj ne bo več tako samoumevno kot nam je bilo nekdaj. Epidemija poleg nevarnosti v nas budi tudi hvaležnost.
    • Hvaležni smo za ljudi, ki jih imamo radi. Verjetno še nikoli nismo imeli toliko časa za ljudi, ki so nam najbližji. Zato so ti trenutki kljub temu, da so lahko zaradi bližine precej naporni, tudi izjemno lepi. Končno smo lahko skupaj, in neštevilne obveznosti nas ne trgajo več proč od ljudi, ki so nam dragi.
    • Hvaležni smo za hrano. Hrana je dragocena dobrina, ki jo pogosto premalo cenimo in kdaj celo zavržemo, ker je nismo uspeli zaužiti. Sedaj, ko je odsvetovan obisk trgovin, imamo lepo priložnost, da porabimo zalogo iz svoje shrambe in se zavemo, kako dragoceno je imeti svoj vrtiček, na katerem lahko naberemo svežo solato in kako prav nam pridejo kozarci z vloženim sadjem in zelenjavo, ki so nam preteklo poletje sicer vzeli veliko časa, danes pa so neprecenljivi.
    • Hvaležni smo za naravo. Kako lepa je naša narava in kako dragocen je občutek svobode, ko končno lahko odpremo vrata svojega doma in se ob za nas neobičajnih urah odpravimo na sveži zrak! Epidemologi nas spodbujajo, naj otroci raje plezajo po drevesih kot igralih in odkrivajo, kako neizmerne možnosti igre nudi narava sama.
    • Hvaležni smo za šolo življenja. Otroci v teh dneh ne hodijo v šolo. A se lahko učijo ne le preko spletnih učilnic, pač pa za življenje: Kako pospraviti stanovanje, kako speči kruh in skuhati kosilo, kako speči pecivo in brez prepirov uživati v skupni igri.
    • Hvaležni smo za delo. Pogosto se čutimo preobremenjeni, v teh dneh pa vidimo, kako ljudje potrebujemo delo in rutino, sicer se hitro začnemo dolgočasiti. Daljši popoldnevi tako tudi ob delu od doma omogočajo, da dobro pospravimo stanovanje in postorimo marsikaj, za kar nam običajno zmanjka časa že samo zaradi vožnje v službo in nazaj.
    • Hvaležni smo za naše duhovnike, ki iščejo tisoč in eno možnost, da bi nam bili blizu.
    • Hvaležni smo za sveto mašo in pobožnosti, ki jih lahko spremljamo preko spleta, radia in televizije.
    • Hvaležni smo, da smo zahvaljujoč moderni tehnologiji povezani, čeprav se ne smemo družiti.
    • Na kratko: Hvaležni smo za to, kar je v življenju bistvenega pomena.

    Zagotovo bi poleg naštetih lahko našli še vrsto drugih razlogov za hvaležnost. Skušajmo torej v tem negotovem času gledati tudi z očmi hvaležnosti, da bomo tudi ko nas epidemija koronavirusa ne bo več ogrožala, hvaležni za vse to, na kar v običajnem vsakodnevu pogosto pozabljamo!

    Pripravila: Mojca Bertoncel Medmrežje Pridi in poglej

  26. Janez says:

    Štirje nasveti svetega Ignacija, kako se prebiti skozi težke čase (Aleteia)

    Dragi ljudje na zemlji,
    Vidim, da težko najdete pravi odnos do koronavirusa. To ni nič čudnega. V zadnjih nekaj desetletjih je znanost tako napredovala, da ste prepričani, da je rešitev za vsako težavo mogoče najti v trenutku. Zdaj po vsem svetu postaja jasno, da gre za privid. Pri mnogih od vas to povzroča precej zmede. Sam sem se več kot 30 let boril s kronično boleznijo. Kot vrhovni predstojnik jezuitskega hitrorastočega reda sem se 15 let srečeval z vsemi mogočimi in nemogočimi težavami. Rad bi vam dal štiri nasvete, kako se prebiti skozi te težke čase. Vzeti so iz lastnih izkušenj.

    1. V času epidemije koronavirusa poslušajte zdravnike, znanstvenike in pristojne organe, kot da bi vam govoril sam Bog. Tudi če se ne strinjate z njihovimi odločitvami ali jih ne razumete dobro, imejte ponižnost, da sprejmete, da se je vredno zanesti na njihovo znanje in izkušnje. To vam bo dalo čisto vest in vam omogočilo, da prispevate k rešitvi krize.

    2. Pazite na strah. Strah nikoli ne izvira od Boga in ne vodi k Bogu. Strah vam pogosto predlaga vse možne razloge, zakaj bi se morali bati. Veliko tega, kar pravi, je res. A kljub temu se vam ni treba bati. Gospod tudi zdaj skrbi za vas. To vem iz dobro obveščenih nebesnih virov. Izkušnje so pokazale, da zna Gospod pisati naravnost z ukrivljenimi črtami. Drznite si verjeti vanje.

    3. V kriznih časih vam molitev ne koristi manj, ampak bolj. Dovolite si, da se prepustite njegovi ljubezni. Je najboljši protistrup proti strahu.

    4. Ne pozabite živeti in uživati v življenju pri vsem tem. Karkoli se zgodi, je vsaka sekunda, ki jo prejmete, edinstveno in dragoceno darilo. Koronavirus ne more ničesar storiti, da bi to spremenil.

    Združen z vami v večni molitvi,

    + Ignacij Loyolski
    To pismo je napisal Nikolaas Sintobin DJ. Objavljen je bil na spletni strani Slovenske skupnosti krščanskega življenja.

    Kot vrhovni predstojnik jezuitskega hitrorastočega reda se je Sveti Ignacij 15 let srečeval z vsemi mogočimi in nemogočimi težavami, tudi kugo. Spodbudnih besed v tem času nikakor ne more biti preveč. Iz njih moramo črpati pozitivnost in upanje, ki ju v dneh, ki so pred nami, še kako potrebujemo. Za današnjo mero optimizma lahko poskrbite tudi z branjem gornjega pisma pravi pisec.

  27. Miro says:

    KRALJ KRALJEV, GOSPOD GOSPODOV, JE SKRIT V KRUHU! – IZ LJUBEZNI DO NAS SE JE PONIŽAL DO TE SKRAJNOSTI!

    Kdaj in kako je Jezus Kristus postavil evharistijo? Postavil jo je na veliki četrtek, »tisto noč, ko je bil izdan« (1 Kor 11,23), ko je s svojimi apostoli obhajal zadnjo večerjo. Potem, ko je zbral svoje apostole v dvorani zadnje večerje, je Jezus vzel v svoje roke kruh, ga razlomil, jim ga dal in rekel: »Vzemite in jejte od tega vsi: To je moje telo, ki se daje za vas.« Potem je vzel v svoje roke kelih z vinom in rekel: »Vzemite in pijte iz njega vsi: To je kelih moje krvi nove in večne zaveze, ki se za vas in za vse preliva v odpuščanje grehov. To delajte v moj spomin« (Kompendij KKC).

    -Jezus je kruh,
    ki je prišel iz nebes
    in ki ga nikoli ne zmanjka.
    (Avrelij Avguštin iz Hipona)

    -Kristjani naj živijo intenzivno in zavestno
    evharistično življenje, tako da bosta iz
    njihovega pričevanja izhajali topla
    prosojnost in sposobnost prepričevanja,
    ki sta potrebni za to,
    da se človeško srce odpre.
    (Pavel VI.)

    -Gospodova zadnja večerja
    nadaljuje žrtvovanje na križu skozi
    stoletja, do njegove vrnitve.
    (Konstitucija o svetem bogoslužju)

    -Bog je tam: Kralj kraljev, Gospod gospodov.
    Skrit je v kruhu. Iz ljubezni do tebe se je
    ponižal do te skrajnosti!
    (Jožefmarija Escriva de Balaguer)

    Iz knjige: Kruh, ki daje življenje; misli o evharistiji, zbral Wilhelm Mühs.

    Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!

  28. Janez says:

    Razne plemenite misli dobrih ljudi o pomoči trpečim in ubogim

    Misijonarke Ljubezni Matere Terezije
    1) Srce, najgloblje jedro Misijonark ljubezni je: žeja Jezusovega Srca, ki se skriva v ubogem. To je vir vseh pogledov na življenje Misijonark ljubezni … Družbo lahko drži v življenju le Jezusova žeja; sposobnost poslušati jo, jo čutiti in ji odgovoriti z vsem svojim bitjem. Poslušajte Jezusovo žejo. Storite, da za vsakega od vas postane »Beseda življenja«, kot je napisal sveti oče v enem od svojih pisem. Moji ubogi v najnižjih slojih sveta so kakor trpeči Kristus. V njih Božji Sin živi in umira; po njih nam Bog odkriva svoj pravi obraz. Recite jim, da nismo tu za delo, ampak za Jezusa. Vse, kar delamo, je za Njega. Služimo Jezusu v ubogih: skrbimo Zanj, Ga hranimo, Ga oblačimo, Ga obiskujemo, Ga tolažimo v ubogih, zapuščenih, bolnih, v sirotah in umirajočih. Toda vse, kar delamo: naše molitve, naše delo, naše trpljenje – vse za Jezusa. Naše življenje ne pozna drugih razlogov, drugih utemeljitev. Tega večina ljudi ne uspe razumeti: jaz sem na uslugo Jezusu štiriindvajset ur na dan; karkoli delam, je zanj.
    (Mati Terezija)

    2) Potrebna je globoka vera, da vidimo Kristusa v strtem telesu in umazanih oblekah, pod katerimi je skrit najlepši med človeškimi sinovi. Potrebne so nam Kristusove roke, da se dotikamo teh teles, ranjenih z bolečino in trpljenjem. Kako čiste morajo biti naše roke, če naj se dotikamo Kristusovega telesa, tako kakor se ga dotika duhovnik pod podobo kruha na oltarju. S kakšno ljubeznijo in pobožnostjo in vero dviga sveto hostijo! Enake občutke moramo imeti tudi me, ko dvigujemo telesa ubogih bolnikov.
    (Mati Terezija)

    3) Prišel je trenutek, da se dotaknem najpomembnejše točke služenja, točke, ki zadeva vse v Cerkvi, duhovnike in laike: služenja ubogim. Janez evangelist piše v svojem prvem pismu: »Ljubezen spoznamo po tem, da je on dal življenje za nas. In tako smo tudi mi dolžni dati življenje za brate. Kako more Božja ljubezen ostati v človeku, ki ima premoženje tega sveta in vidi, da je brat v pomanjkanju, pa zapira svoje srce pred njim? Otroci, ne ljubimo z besedo, tudi ne z jezikom, ampak v dejanju in resnici« (1 Jn 3,16-18). Jezus Kristus, čigar telo in kri se posvečujeta in ju sprejmemo in molimo kot navzoča v presvetem oltarnem zakramentu, je po cerkveni dogmi »pravi Bog in pravi človek«. Priznamo in razglašamo Jezusa za »pravega Boga« po evharističnem češčenju. Toda kako in s kakšno držo bomo konkretno pokazali našo vero v Jezusa kot »pravega človeka«? Prav s služenjem ubogim in trpečim. Tisti, ki je rekel nad kruhom: »To je moje telo«, je rekel iste besede tudi o ubogih. Izrekel jih je, ko je govoril o tem, da kar človek naredi za lačnega, žejnega, zapornika, golega, stori Njemu samemu. Ko se je povsem poistovetil z njimi, je rekel: » Jaz sem bil lačen, jaz sem bil žejen, jaz tujec, jaz nag, bolan, zaprt« (prim. Mt 25, 35 sl.). Vsakokrat, ko stojimo pred trpečo osebo, zlasti tisto, ki trpi določeno hudo preizkušnjo, bi morali slišati po ušesih vere v sebi Kristusov glas, ki nam ponavlja: »To je moje telo!«
    (brat Raniero Cantalamessa)

    4) Če te lačen človek vpraša: »Kje je Bog?«, mu daj kruha in mu reci: »Tukaj je!«
    (Mahatma Gandhi)


    5) Če hočeš kakemu človeku govoriti o Kristusu, ga moraš najprej sedemkrat nahraniti.
    (sveti Karel Boromejski)

    6) Revež je Božja beseda, je »kraj«, kjer žari Kristusov obraz!
    (brat Ignacio Laranaga)

    7) Lopov imenujemo tistega, ki nekomu odvzame del obleke. Ali ne zasluži tisti, ki ne obleče siromaka, pa bi ga lahko, prav tak naziv?
    (sv. Bazilij)

    8) Lačnemu lomi svoj kruh in pripelji bedne brezdomce v svojo hišo, in to z dobro voljo. Kdor usmiljenje skazuje, naj ga z veseljem. Dokler imamo še čas, obiskujmo Kristusa, negujmo Kristusa, hranimo Kristusa, oblačimo Kristusa, sprejemajmo gostoljubno Kristusa, častimo Kristusa. Usmiljenje mu danes izkažimo po siromakih, ki se trudoma premikajo po zemlji, da nas sprejmejo v večna bivališča, ko bomo zapustili svet, v Kristusu našem Gospodu.
    (sv. Gregor Nazianški)

    9) Bodi sočuten!
    Stori vse, da bi razumel ljudi in jim pomagal. Poglobi se v njihovo trpljenje, v njihovo zapuščenost. Sestopi z griča svoje samozadostnosti v dolino, k ljudem, ki so sami in trpe, ki pogrešajo zaščito in zavetje. Ne bodi trdosrčen in neizprosen v svojih sodbah. Bodi blag in skušaj razumeti neizrekljivo hrepenenje človeka po sreči, ki se včasih kaže v norih poželenjih. Tedaj boš tudi sam srečen. Takrat boš tudi ti v svoji samoti in šibkosti doživel čudovite trenutke, ki te bodo dvignili iz utečenih kolesnic vsakdanjosti. Tvoje srce bo zmoglo sprejeti in objeti vse ljudi.
    (Phil Bosmans, belgijski duhovnik, pesnik in dobrotnik pomoči potrebnim.)

    Kristjani imamo vse od Boiga, da Upamo in smo optimistični ter Verjemo v Božjo Usmiljenje. Spreobrnimo se in spokorimo v molitvah, prošnjah, duhovni spovedi Bogu, dobrih delih in služenju bližnjim. Bog nas z Boleznijo in Koronavirusom ne kaznuje, ker Nas Neskončno Ljubi, saj smo Njegovi Božji Otroci, ki jih Ljubi. Pridi Gospod in nam pomagaj in nas odreši. Amen. Janez

  29. Janez says:

    Raoul Follerau: LJUBEZEN IN USMILJENJE
    Upati je malo in živeti ne pomeni nič:
    treba je ljubiti.
    Ljubiti namreč pomeni moliti,
    ljubezen je krst!
    Le eno manjka mojemu veselju: da se ne razširi po vsem svetu.
    Živeti pomeni pomagati živeti.
    Ne reci “jaz”, ko govoriš o sebi, in “oni”, ko govoriš o drugih; reci “mi”.
    Edini način, da si zagotovimo osebno srečo je, da mislimo na srečo drugih.
    Srce je ključ do nebes, v njem je skrita velika moč vesolja, ki je edina nepremagljiva, ki edina ustvarja.
    Vsa umetnost življenja je v tem: ljubiti. V tem je skrivnost sreče, edine sreče, ki se jo splača okusiti. Povejmo to tistim, ki delajo slabo, in skušajmo jih spreobrniti. Pokažimo jim, da so na napačni poti, da je vsako slabo dejanje sokrivo nesreče v svetu in da samo dobrota vodi k veselju. Mar ni že Sokrat dejal: “Krepost je sinonim sreče”?
    Brez dvoma ima naše srce čudovito moč, ko smo storili nekaj dobrega.
    Vedno je bila zmaga na strani tistega, ki ni nikoli podvomil.
    Tvojega ideala ne razumejo? Kaj za to! Zbijajo podle in sramotne šale na tvoj račun? Pogum, prijatelj!
    Boj ni nikoli prehud,
    sanje nikoli previsoke!
    Kajti najslajša in najžlahtnejša nagrada je tista, ko na dnu svojega utrujenega srca, ko so ti pošle že vse moči v neizenačenem boju,
    bereš zlate besede, ki jih je vklesala tvoja vest:
    “JAZ TE NISEM NIKDAR ZANIČEVALA!”
    Zakaj ne bi svojega življenja, vseh dni svojega življenja spremenil v eno samo dejanje ljubezni?
    Vsaka duša, ki smo jo pritegnili k Ljubezni, je že na poti k Bogu.
    Napredek? To je samo velik stroj za ubijanje.
    Človeški razum? Izigrali so ga, onečastili in poteptali v blato. Pet let je človek vodil svoj rod v samomor; skupni grob je naredil za cilj svojega ravnanja; svoje moči in sposobnosti je zlorabil za pobijanje in spet pobijanje in naučil se je biti brez sočutja.
    Kako bi se dalo ljudi združiti?
    Velike ideje so doživele krvavo polomijo,
    velike sanje so utonile v morju sovraštva.
    Ostane edino še ljubezen,
    pristna ljubezen do bližnjega.
    Darovati brez ljubezni je žalitev.
    Če je dovolj biti usmiljen, da daš miloščino, kje je potem zasluženje, kje je veselje?
    Usmiljenje je prisotnost:
    treba je ne samo darovati, ampak darovati se.
    Usmiljenje je pomlad Božje pravičnosti.
    Ljubezen ne pozna razredov, kast in ras,
    ljubezen se ne zmeni za meje,
    ljubezen ne dopušča vojne,
    ljubezen je močnejša ko smrt.
    Človečnost lahko vse premaga in ozdravi.
    Nihče nima pravice biti srečen sam.
    Veliko znati, a ne znati ljubiti, je nič,
    včasih celo slabše kot nič.
    Ne verujem v socialno dobo človeštva, v bratstvo osnovano na zakonih in zavarovano s čuvaji, verujem le v prihod svobodnega in zmagoslavnega kraljestva ljubezni.
    To, kar je nujno potrebno,
    kar bo vse določilo
    in vse rešilo,
    je medsebojna ljubezen.
    Pozor! Človečnost, ne miloščina!
    Ne tisti prezirljivi dar, ki ga vržemo zviška
    in onečasti tistega, ki daje, ter žali tistega, ki prejema.
    Taka miloščina je le bleda senca, karikatura ljubezni.
    Sreča je edina stvar, o kateri smo prepričani,
    da jo imamo v lasti, kakor hitro smo je bili deležni.
    Prepričan sem, da bo ljubezen nekega dne premagala
    nasilnost, sebičnost, oboževanje denarja.
    Prepričan sem, da bo napočil dan,
    ko ne bomo več imeli revščine, barak in vojn,
    ko ne bo več otrok brez ljubezni in starčkov brez ognjišča;
    dan, ko bodo vsa človeška bitja imela pravico do življenja.
    In naše plačilo bo, da smo v ta paradiž verovali,
    še preden smo ga videli.
    Kaj zato, če je bil Beethoven gluh, Rembrandt slep,
    oče Damijan gobav in Pasteur mrtvouden?
    Kaj zato, če je Dunant moral k neozdravljivim bolnikom
    in Pauline Jaricot na obed k revežem?
    Ljubezen sprejema preizkušnje, ljubezen se smeje trpljenju.
    Ljubezen je močnejša od smrti.
    Ljubezen je projekcija Kristusovega obraza na obraz reveža,
    trpečega in preganjanega.
    Ljudje smo predolgo živeli DRUG OB DRUGEM.
    Danes so razumeli, da morajo živeti VSI SKUPAJ.
    MI pa jih moramo učiti, naj jutri živijo ENI ZA DRUGE.
    Ljubiti se je pravi raj.
    Kaj ne deluje?
    Predvsem jaz. Ker sem sebičen, nezaupljiv, zaprt vase.
    Brž bi se v tem svetu nekaj spremenilo,
    če bi se potrudil razumeti svojega bližnjega in mu pomagati,
    če bi hotel uresničiti pravo ljubezen, ki se ne ozira na vero,
    družbeno stopnjo ali raso
    in vidi v vsakemu človeku spoštovanja in ljubezni vredno bitje.
    Sveta ne bosta osvojila niti moč niti denar, ampak Ljubezen.
    Ljubezen, brez katere ni nič mogoče in s katero nič ni nemogoče.
    Razum nas zatajuje, stroj nas zasužnjuje,
    denar nas pohujšuje, O Gospod, reši ljubezen!
    Nebesa bi bila tu na zemlji takrat, ko bi zaspali ob misli, da so vsi ljudje srečni.
    Da bi se rešili njenih obveznosti
    – veste, težko je, ko moramo ljubiti vse! –
    smo dejavno ljubezen spravili na raven miloščine.
    Miloščina brez ljubezni je nič,
    včasih še manj kot nič, če z njo nimaš namena toliko pomagati drugim,
    ampak se bolj rešiti obveznosti.
    Važno je, da se beda drugih vtisne v naše meso, da vname našo kri, da razburi naše preveč “mirne” misli, da načne naše srce, ki je preveč zaverovano vase.
    Praviš mi: “Tudi jaz imam svoje reveže.”
    Ne, ne ti ne jaz nimava “svojih” revežev.
    Reveži niso naši. Mi smo njihovi.
    Ne moremo reči “moji reveži” kot tvoja hčerkica reče “moje punčke”.
    Ne moremo se igrati z reveži kot s punčkami.
    Ljubiti ali izginiti s sveta: ni druge izbire.
    Ljubezen pomeni predvsem v revežu odkriti človeka in ga spoštovati.
    Dobro je prav tako nalezljivo kot zlo, le da je svetlejše.
    Pripravimo epidemijo ljubezni…
    … do dneva, ko se bodo ljudje odpovedali besedam:
    “jaz”, “moje imetje”, “moji opravki”, “moje bogastvo”, in bodo v svojem srcu, ki bo končno le svobodno, dejali: imam samo to, kar sem daroval.
    Povrh vsega pa si nikar ne misli, da si s tem, če daruješ nekaj odvečnega
    in to predstavlja bolj majhno žrtev,
    razvezan dolžnosti, da ljubiš.
    Ljubiti ne pomeni darovati,
    ampak z nekom deliti.

    Knjiga Ljubezni Raoul Follerau

  30. Miro says:

    PAPEŽ FRANČIŠEK: NE MORETA SE LOČITI DANO ODPUŠČANJE IN PREJETO ODPUŠČANJE!

    Papež Frančišek je včerajšnjo katehezo namenil petemu blagru: »Blagor usmiljenim, kajti usmiljenje bodo dosegli« (Mt 5,7). Izpostavil je, kako zelo pomembno je za nas, da odpustimo in prejmemo odpuščanje.

    Kot je med drugim poudaril papež Frančišek, se dve stvari ne moreta ločiti: dano odpuščanje in prejeto odpuščanje. A mnogo oseb ima težave in ne zmore odpustiti. Velikokrat je doživeto hudo tako veliko, da se odpuščanje zdi kakor plezanje na zelo visoko goro, kakor ogromen napor. To dejstvo vzajemnosti usmiljenja kaže, da moramo spremeniti perspektivo, kar pa po papeževih besedah sami ne moremo narediti in zato moramo prositi za Božjo milost. Če namreč peti blagor obljublja, da bomo našli usmiljenje, in če v Očenašu prosimo odpuščanje dolgov, to pomeni, da smo mi v bistvu dolžniki in nam je potrebno doseči usmiljenje!
    (vir: Radio Vatikan, Slovenska oddaja)

    Več o tem na https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2020-03/kateheza-blagor-usmiljenim-kajti-usmiljenje-bodo-dosegli.html

    Božje usmiljenje, v spreobrnjenju grešnikov, zaupamo vate!

  31. Miro says:

    MARIJA SE PRIKAZUJE, DA BI SE ČLOVEŠTVO SPRAVILO Z BOGOM IN MED SEBOJ TER TAKO PRIŠLO DO MIRU!

    V času izjemno hudih preizkušenj, ko se človeštvo spopada z vse bolj katastrofalnim delovanjem izjemno nevarnega koronavirusa, se ponovno priporočimo Svetemu Duhu in se poglabljajmo v Marijina sporočila človeštvu! Nikar ne preslišimo njenih malodane prosečih klicev k molitvi in pokori!

    Kot je članku »Sporočilo Marijinih prikazovanj« leta 2006 zapisal p. Anton Nadrah, je v Marijinih prikazovanjih zelo močno spoznanje, da je greh največje zlo. Naglašen je boj zoper greh (La Salette, Lurd, Fatima) in zoper vsako zlo ter zoper začetnika zla, hudobnega duha. Pogosto srečamo besedo »pokora«, ki pomeni vsakršno prizadevanje zoper greh in njegove posledice. Vsebuje notranje spreobrnjenje in zunanja dela zadoščevanja za grehe. Vrhunec pokore je v prejemu zakramenta sprave. Spomnimo se na Marijine besede v Lurdu: »Pokora, pokora, pokora!« V tretji fatimski skrivnosti so otroci videli angela, ki je z desno roko kazal na zemljo in klical z močnim glasom: »Pokora, pokora, pokora!« …

    V omenjenem članku je zapisano tudi, da so Marijina prikazovanja usmerjena v prihodnost in končno dovršitev vsega stvarstva. Že v Rue du Bac v Parizu se je Marija prikazala kot Žena iz Razodetja (12,1). Ta knjiga na preroški način napoveduje prihodnost … Na koncu sta v Fatimi obljubljena mir in zmaga Marijinega brezmadežnega Srca …

    Več o tem na https://druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/55-25-Duhovnost-7

    O Marija, brez madeža izvirnega greha spočeta, prosi za nas, ki se k tebi zatekamo!

  32. Miro says:

    SV. MATI TEREZIJA: »POTREBUJEMO GLOBOKO LJUBEZEN, GLOBOKO EDINOST S KRISTUSOM!«

    Misli sv. Matere Terezije nas nenehno spodbujajo, naj bomo čim bolj prežeti z evharističnim duhom. Spodbujajo nas, naj moč za duhovna in telesna dela usmiljenja do bližnjega črpamo pri Božjem vrelcu svete Evharistije. Po njenih besedah je sveta maša molitev našega dneva, ko darujemo sami sebe skupaj s Kristusom, da bi bili razlomljeni in dani najubožnejšim. Evharistija pomeni razumevajočo ljubezen. Kristus je razumel, da imamo strašno lakoto po Bogu. Razumel je, da smo bili ustvarjeni za ljubezen.

    Zelo težko je dajati Jezusa ljudem, če ga nimamo v svojih srcih, poudarja sv. Mati Terezija. Vsi naj bi postali nosilci božje ljubezni. A da bi to zmogli, moramo poglobiti svoje življenje ljubezni, molitve in žrtvovanja. V današnji svet moramo prinašati mir, ljubezen in sočutje. Ne potrebujemo pušk in bomb za to delo. Potrebujemo globoko ljubezen, globoko edinost s Kristusom, da bi bili sposobni podarjati ga drugim. Sočutje in ljubezen morata rasti od znotraj, iz naše edinosti s Kristusom.

    Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!
    Sv. Mati Terezija, prosi za nas!

    • hvala says:

      IZAIJA -38,14-18

      GOSPOD, V STISKI SEM, POTEGNI SE ZAME!
      KAKO NAJ GOVORIM, DA MI JE REKEL:
      NAREDIL JE!
      VESELO BOM PREŽIVLJAL VSA SVOJA leta
      ZARADI GRENKOBE, KI MI JE MORILA DUŠO.

      O GOSPOD, Z GRENKOBAMI SE
      LJUDJE POŽIVLJAJO,
      ŽIVLJENJE MOJEGA DUHA JE V
      VSAKI OD NJIH,
      OKREPIL SI ME IN ME POŽIVIL.
      GLEJ, V BLAGOR
      MI JE BILA GRENKA BOLEČINA,
      SAJ SI OBVAROVAL MOJE ŽIVLJENJE
      PRED JAMO UNIČENJA.
      VRGEL SI ZA SVOJ HRBET
      VSE MOJE GREHE.
      PODZEMLJE TE NAMREČ NE MORE
      HVALITI,
      SMRT TE NE MORE SLAVITI.

  33. Janez says:

    GOSPOD POMAGAJ NAM, DA SE SPREOBRNEMO
    Gospod, radi bi spremenili svet,
    toda čutimo, da moramo začeti pri sebi,
    da vsak lahko spremeni samo samega sebe.
    Gospod, prenovi svet. Toda začni pri meni.
    Gospod, prebudi svojo Cerkev. Začni pri meni.
    Gospod, poživi nas, ki verujemo vate, da bomo živo znamenje tvoje dobrote za vse ljudi. Začni pri meni.
    Gospod, utrdi upanje v možnost novega začenjanja. Začni pri meni.
    Gospod, vžgi ljubezen. Vžgi jo v meni in v srcih vseh ljudi.
    Amen.  

    Lažje je govoriti o Poti kot hoditi po njej in učiti druge. Začnimo sami pri sebi. Imamo veliko za opraviti. Bog nam je vse daroval in nas Ljubilo, pa mi kako smo Ljubili Boga in Ljudi? Pokesajmo se in spokorimo se za vse grehe in prosimo Boga Odpuščanja. Amen. Janez

  34. Miro says:

    ZNAKI TISTIH, KI SE ŽELIJO PODVREČI BOŽJI BESEDI, IN ZNAKI TISTIH, KI NE ROJEVAJO SADU ŽIVLJENJA!

    Znaki, ki spremljajo tiste, ki se želijo podvreči Božji Besedi in ki prinašajo dober sad, so: vzdihi, jok, žalovanje, mir, molitev, molk, vztrajnost, bridkost, stiska srca, ki se poraja iz pobožne predanosti. Poleg tega njihova dejanja odkrivajo budnost, post, samoobvladovanje, blagost, prizanesljivost, neprestano molitev, študij Svetega pisma, vero, ponižnost, bratsko naklonjenost, pokornost, trdo delo, strogost, ljubezen, prijaznost, uslužnost in – vsoto vsega – luč, ki je Gospod. Znaki, ki spremljajo tiste, ki ne rojevajo sadu življenja, pa so: ravnodušnost, sanjarjenje, radovednost, pomanjkanje pozornosti, godrnjanje, nestanovitnost; v svojih dejanjih izkazujejo požrešnost, jezo, maščevalnost, obrekovanje, domišljavost, neumestno govorjenje, nevero, neurejenost, pozabljivost, nemir, umazano poželjivost, skopost, zavist, razkolništvo, prezir, klepetavost, nesmiseln smeh, svojeglavost in – vsoto vsega – temo, ki je satan.

    (misel sv. Makarija Velikega, vir: Rojstvo besede, izdala Družina)

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, v spreobrnjenju grešnikov, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, ki posvečuješ pravične, zaupamo vate!

  35. Janez says:

    KAJ JE BOŽJA VOLJA? Še nek drugačen pogled
    Božja volja je svoboda vračanja božje ljubezni. Bog Oče po Sinu s pomočjo Svetega Duha ves čas nagovarja ustvarjeno bitje, ki mu je namenil svet, k vračanju božje ljubezni. Vse, kar ni, kot bi bilo v raju, izhaja od človekovega zavračanja božje ljubezni. Če bi vsi sprejeli Božjo ljubezen, bi bil svet idealen. Popolno sprejemanje Božje ljubezni v popolni svobodi je Božja volja. Bog je vsemogočen predvsem v svojem odrekanju vsemogočnosti v odnosu do človeka. Človeka nagovarja kot Oče, predstavlja se mu kot Sin in pomaga mu kot Sveti Duh. Bog daje človeku življenje. Življenje je okoliščina svobode, ki omogoča svobodno vračanje ljubezni. Prisilno vračanje ljubezni, ne bi imelo nobene vrednosti. Ljubezen je smisel življenja. Svoboda je pogoj za smisel. Svoboda je velika vrednota in še večja odgovornost. Modernemu človeku je odgovornost svobode vedno bolj tuja. Svobodo jemlje kot pravico uresničevanja svojega ega. V tem pa tiči jedro zmote modernega človeka, ki se samouresničuje s kopičenjem moči, kopičenjem bogastva in si dovoljuje počenjati stvari, ki prizadevajo druge. Zakladi nebeškega kraljestva pa so povsem drugačni. Človeku je dana moč za pomoč sočloveku, za umivanje nog bližnjemu. Bogastvo dobrin mu je dano za deljenje kruha drugim. Svoboda mu je dana za izkazovanje ljubezni Bogu in drugim. Vendar je na svetu vse povsem drugače. Vsako odklanjanje odnosa ljubezni med ljudmi, povzroča čustvene zaplete, ki pomembno uravnavajo podzavestno ravnanje človeka. Zato se na svetu, kjer je zavračanja ljubezni več kot preveč, dogajajo tudi slabe stvari. Ne samo slabim, tudi dobrim ljudem se dogajajo. Človek se zato kot Job pritožuje Bogu. Tako pritoževanje izvira iz nerazumevanja temeljne okoliščine. Bog ne sodi. Sodimo si sami. Hujše življenjske preizkušnje omogočajo radikalnejše izkazovanje ljubezni. Človek pa za tako možnost ni hvaležen. Že na tem svetu bi imel rad raj, ki bi mu omogočil raj še na drugem svetu. V tem osnovnem grešnem nagnjenju se vsi zapletamo v odnose, na katere ne moremo biti ponosni. Življenje pa je namenjeno odnosom med ljudmi in odnosu ljudi do Boga.

    P.s. Zapomnil sem si, da je Božja volja, da se zveličam, da pridem v nebesa in da Bog gleda name že onkraj tega sveta. Na poti do cilja mu s svobodno voljo nenehno postavljam ovire, ko se zanašam nase, ko pozabljam nanj, ko grešim. A on me kljub temu lovi z vrvicami svoje neskončne ljubezni z eno samo željo: da se ob zadnji uri združiva. Zato Božji volji ne morem pripisovati nič slabega in negativnega, ker je Bog Ljubezen in Dobrota. To, da dopusti trpljenje na duši in telesu, da ne poseže v vsako bolezen s čudežnim ozdravljenjem, pa je skrivnost odrešenjskega načrta za vsakega posameznika. Spodbudno me je pogledal in rekel: »Nikoli ne prenehaj moliti zase in za druge. Ne utrudi se prositi tudi za čudež. Verjemi, da Bog uporabi vsako molitev, samo kje in kako, to mu prepusti. V suši im stiskah ter težavah pa mu izročaj svojo nemoč in ga kliči vanjo, da te bo dvignil.« Amen. Janez

  36. Janez says:

    TROŠIMO (RAZDAJAJMO) SE BREZ PRESTANKA
    Danes me je obiskalo nekaj protestantskih pastorjev in so mi povedali nekaj zelo lepega. Rekli so: »Ve (Misijonarke ljubezni), lahko zaradi vaše zaobljube čistosti pripadate Jezusu tako popolnoma, tako celovito, mi pa, ker smo poročeni, dolgujemo ljubezen našim ženam in se zato ne moremo tako polno predati Jezusu kot ve.« Potem sem se vprašala: »Je to res za vsako od nas? Je naša ljubezen do Jezusa res celovita? Smo vse samo za Jezusa?« Ko so bile naše sestre na Šrilanki, mi je minister povedal nekaj zelo presenetljivega. Rekel je: »Veste Mati Terezija, jaz imam rad Kristusa, vendar sovražim kristjane.« Vprašala sem ga, kako je mogoče, ko pa je tako protislovno, glede na to, da so Kristus in kristjani eno. Odgovoril mi je: »Ker nam kristjani ne dajejo Kristusa, ne živijo njihovega krščanskega življenja na polno.« Indijec Mahatma Gandhi je povedal nekaj podobnega, »Če bi kristjani polno živeli svoje krščansko življenje, potem v Indiji ne bi ostal niti en hindujec.« Ni to zelo res? Ta ljubezen do Kristusa bi nas morala spodbuditi, da bi se neprestano trošili in razdajali ubogim in drugim ljudem, ki rabijo našo pomoč.

    Sveta Mati Terezija (Misijonarke Ljubezni)

    Ljubezen, ki jo imamo za naše ljudi, je darilo, saj je Jezus rekel: »Karkoli storite enemu od teh mojih najmanjših bratov, to ste storili Meni.«

    Tako kot sem že zapisal na tem medmrežju za Pedra Opeko na Madagaskarju in za Sveto Mater Terezijo, taki zgledi kažejo kristjane v pravi Luči Izvajanja Božje Volje. In jačajo dejavno in ljubečo krščansko vero, da se krepi in se apostolsko in misijonarsko širi med ljudi, z zgledi dobrih del in ljubezni kristjanov, ne pa s križarskimi vojnami in nasilnim pokristjanjevanjem. In tedaj odpade misel Gandija in ministra na Šrilanki, kaj si mislita glede kristjanov. Kar je prav v Človeških Očeh ni vedno prav v Božjih Očeh. Velja premisliti. Kristjane čaka še veliko dela tako na sebi in pri sebi in da bomo z zgledi vere in dobrih del tudi mi apostoli in misijonarji Jezusovega Evangelija med ljudmi. In man j ko se bomo uikvarjali s sami seboj, temveč bolj ljubili Boga in ljudi, bolj bomo podobni Jezusu. Ko bomo vsi kristjani živeli kot Odrešenik bomo vsi hodili po Poti k Jezusu. In Ljubili bomo Boga in Ljudi. Amen. Janez

    • Janez says:

      Vera, ki proizvaja dobra dela je kot tista teoretična podlaga krščanskega nauka, ki se povezuje s prakso in jo udejanja in živi tako kot Jezus in spolnjuje Božjo Voljo. “Ne tisti ki mi pravi Gospod, Gospod, ampak tisti ki spolnjuje Božjo Voljo je moj učenec,” Prav je, da molimo, da izpolnujemo vse njegove Postave in prejemamo vse zakramente; vprašani pa bomo ob koncu dni, koliko smo dobrega naredili, ljubili, odpuščali, pomagali bolnim in lačnim. Tudi Pedro Opeka na Madagaskarju je vse daroval ubogim z vero in delom. In Bog je blagoslovil vse njegove napore iz Ljubezni. In ravno tako Mati Terezija v Kalkuti, kjer se je neumorno žrtvovala za uboge in bolne vse svoje življenje. In slovenski kirurg dr. Janez Janež, ki je po vojni moral zbežati s Koroške na Tajvan in 38 let neumorno zdravil Kitajce v novoustanovljeni bolnici, kjer so mu hvaležni Kitajci postavili spomenik in ki je trajni zapisan v Kitajskih srcih na Tajvanu. Dr. Janež ni bil nikoli proglašen za blaženega in za svetnika, čeprav je molil in zdravil vse ljudi brez razlik z veliko Ljubeznijo in Dobroto. Živel je za Boga in iz Vere črpal vso Moč, da je vzdržal. In takih zgledov krščanske ljubezni manjka. Temelj krščanske vere pa je Ljubezen. Brez Ljubezni ni nič. Ko Molim, Upam v Boga, Ljubim, Odpuščam, Pomagam in Služim drugim ljudem spolnjujem Božjo Voljo in hodim po Poti Jezusa Kristusa Odrešenika. Pridite, ki ste obteženi k meni prav Jezus in jaz vas bom poživil. Verujte vame, ki sem vaš Brat in Odrešenik in hodite po Poti za Jezusom tako, da spolnjujete Božjo Voljo in živite po Evangeliju. In Bog nas bo blagoslovil in Ljubil kot svoje Otroke in nam dal Božji Mir. Amen. Janez

  37. Janez says:

    Radio Ognjišče: Ste se kdaj vprašali, kako to, da Mati Terezija ni nikoli zbolela, kljub srečevanju z najbolj okuženimi?
    Tako kot je pomembno, da smo dobro informirani, je pomembno tudi, kaj bomo s temi informacijami naredili.
    Strah tako ohromi naše moči, tako nas izčrpa in nas naredi dovzetne za vdor patogenih snovi, da je resnično včasih bolj nevaren kot katerakoli patogena snov sama.

    Splošna paranoja lahko naredi več škode kot sam virus.
    Nevroznanstveniki so zelo natančno dokazali, kako naše misli aktivirajo, tudi kreirajo in kodirajo, beljakovine v naši DNK. To je neposredna povezava, naše misli se dobesedno materializirajo tudi v odzivu telesa. Narejenih je več sto raziskav, ki dokazujejo, da je ena od najslabših stvari za naš imunski sistem strah. Strah tako ohromi naše moči, tako nas izčrpa in nas naredi dovzetne za vdor patogenih snovi, da je resnično včasih bolj nevaren kot katerakoli patogena snov sama.

    Ljubezen je najboljše zdravilo. Večina ljudi, ki se je tako ugreznila v materialnost, misli da gre pri tem za neotipljivo poezijo. Pa gre za materialna dejstva. Ko smo prepojeni z občutki hvaležnosti in ljubezni, je naš imunski sistem na najvišji možni ravni. Če se približamo čemur koli z ljubeznijo, je to najboljše cepivo. Vendar poudarimo tudi, da so nekateri zdravniki in misijonarji prostovoljci, ki so pomagali in zdravili uboge in bolne v Afriki ali drugod tudi sami zboleli, vendar ne vsi. Kdo bi vse to razumel?

    Mislite, da je Mati Terezija najprej vprašala vsakogar, ki se mu je približala, po bolezni, preden ga je prijela za roko? Mislite, da je dobila pred tem vrsto cepiv, ji je vsako jutro kdo pripravil najboljši napitek super živil, je šla vsak večer dovolj zgodaj spat, da bi s tem krepila moč organizma? Verjetno nič od tega. Imena številnih bolezni, ki so jih imeli ljudje, ki se jim je približala, niti ne poznamo.

    Koliko mater, očetov z veliko ljubeznijo streže otrokom, pa ne zboli?
    Torej, ko se človek približa čemurkoli z občutkom ljubezni, je s tem zaščiten bolj kot bi ga zaščitilo vsakršno dezinfekcijo sredstvo. Seveda, v trenutkih kolektivne paranoje, smo na preizkušnji prav v tem. Bomo kamenjali vsakogar, ki je obolel zaradi virusa ali ga morda le sumijo? Bomo sumničavi do vsakega, ki govori italijansko, korejsko ali kitajsko? Nihče ni kriv, da je zbolel. Lahko zboli vsak. Seveda pa je prav, da se čuvamo in pazimo na dva metra distance in na higieno.

    Tako kot higiena rok ter sluznice, je nujna tudi higiena misli.
    Pa, gre relativno, poudarjam relativno, za nenevaren virus. Lahko bi imeli kaj veliko močnejšega, ki ima petdeset odstotno umrljivost? Kaj bi pa takrat? Torej, gre za preizkušnjo, v kaj verjamemo, kaj smo do sedaj spoznali v življenju. Bolj verjamemo v ustrahovanja, paranojo, ali bolj v sodelovanje, pozitivnost? Vsak čas prinese svoje izzive, kjer se to znova pokaže.

    Občutek ljubezni je odlična zaščita.
    Tako je v Svetovalnici ob trenutnih razmerah z novim koronavirusom in vse večjo skrbjo med ljudmi, izpostavila Sanja Lončar. Tako kot higiena rok ter sluznice, je nujna tudi higiena misli. Mislimo pozitivno.
    Radio Ognjišče, Sonja Lončar

    Priporočila za krepkejši imunski sistem
    Virus ni obsodba, je le izpitno vprašanje za naš imunski sistem. V Svetovalnici smo se o preventivi pred virusnimi obolenji pogovarjali s Sanjo Lončar, vodjo Informacijskega središča Zazdravje.net, kjer že skoraj dve desetletji raziskuje naravne rešitve ob težavah z zdravjem.

    Zakaj karantena?
    Zdravstveni sistem z razglasitvijo epidemije pridobi na času, kar je dragoceno. Ima namreč svoje omejitve. Ta čas odsvetovanih tesnejših stikov in pojavljanj v javnosti pa izrabimo tudi mi s krepitvijo lastne obrambe.
    Večina populacije bo uspešno premostila boj z virusom. “Imunski sistem bo razvil lastna protitelesa. Kako hitro, pa je odvisno tudi od našega predhodnega in trenutnega načina življenja.”

    Higiena rok je pomembna, enako higiena sluznic!
    Virus lahko pride v naše telo kljub dezinfekciji rok. Zato redno izpirajmo tudi sluznico, lahko s slanico. Vdihavajmo zrak, v katerem so prisotna eterična olja borovcev, evkaliptusa, vrtnic, mentola, klinčkov. Svež zrak, sprehod po gozdu ali ob vodi, kjer so blagodejni negativno nabiti ioni.

    Čistila za grlo?
    Žlica medu s cimetom, ingverjem ali hrenom, tudi propolis je zelo učinkovit, kisle ali kakšne druge desnosučne fermentirane tekočine. Vse to odlično zdesetka patogene klice in s tem olajša delo imunskemu sistemu.

    Ne pozabimo tudi na higieno misli
    Naše misli so povezane z delovanjem imunskega sistema. Dokazano je, da ga strah dobesedno ohromi. Občutek hvaležnosti, ljubezni je cepivo. Nevroznanstveniki in številni avtorji, kot je Joe Dispensa, to potrjujejo. Misli so zelo pomembne. Ljubezen ni beseda samo za poezijo. Klinične raziskave potrjujejo, da je marsikatera od začimbnic po svojih učinkih enakovredna sinteznim zdravilom.

    Gre za nov virus, o katerem se učimo
    Prav zato je toliko pomembneje okrepiti svoje obrambne vrste. Zaščitimo celice, z antioksidanti in vsemi protivnetnimi snovmi, ki delujejo protivirusno. Uživajmo več Omega 3 maščob, v praksi to pomeni več ribjega olja, lanenega, orehovega, hladno stiskanega konopljinega olja, olje črne kumine, kokosove maščobe. Priporočljivi so oreščki, semena in podobno.

    Najmočnejši antioksidanti na planetu so začimbnice
    Poleg tega so številne zelo učinkovite v obrambi pred številnimi virusi. Uživajmo hren, drobnjak, klinčke, krebuljico, kumino, majaron, muškatni orešček, timijan, šetraj, ingver, … . Klinične raziskave potrjujejo, da je marsikatera izmed naštetih začimbnic po svojih učinkih enakovredna sinteznim zdravilom. Treba jih je le pravilno uporabljati.

    Izogibajmo se trajnih pecivov, piškotov, bele moke, kvasa, sladkorja, paštet in podobnega. VSE TO MOČNO ZAKISA IN ZASLUZI TELO. Tisti, ki ste pravi čas začeli s postom ali imate uravnoteženo in zdravo prehrano, ste v veliko boljši formi, tudi v boju z virusnimi obolenji.

    Z nasveti nikakor ne zanikamo pomembnosti priporočil, ki jih v zvezi s COVID-19 dajejo uradne ustanove. Želimo predstaviti, kaj lahko ob upoštevanju uradnih priporočil storite tudi sami preventivno za krepitev svojega imunskega sistema.

    Radio Ognjišče, Sonja Lončar

    Preberimo in premislimo ter poiščimo še kakšne katoliške informacije za razširitev vedenja in znanja o koronavirusu, imunskemu sistemu, preventivi, koristnem in smoptrnem izkoriščanju prostega časa v karanteni, druženju, pozitivnem odnosu in upanju, molitvah in prošnjah, pogovarjanju v družini, prehrani itd. BVB. Janez

  38. Miro says:

    USMILJENI JEZUS: »POVEJ OBOLELEMU ČLOVEŠTVU, NAJ SE OKLENE MOJEGA USMILJENEGA SRCA, IN NAPOLNIL GA BOM Z MIROM!«

    Besede življenja, ki jih je Usmiljeni Jezus zaupal sv. Favstini Kowalski, veliki glasnici Božjega usmiljenja, govori pa jih tudi nam, ljudem sedanjega časa (Dnevnik sv. Favstine Kowalske):

    -Razglašaj, da je usmiljenje največja lastnost Boga. Vsa dela mojih rok so kronana z usmiljenjem (301).

    -Malo je ljudi, ki s pristnimi čustvi premišljujejo moje trpljenje. Največ milosti podeljujem tistim, ki pobožno premišljujejo moje trpljenje (737).

    -Povej obolelemu človeštvu, naj se oklene mojega usmiljenega Srca, in napolnil ga bom z mirom (1074).

    -Stori, kar je v tvoji moči, za drugo ne skrbi; te težave dokazujejo, da je to moje delo. Bodi mirna, če storiš vse, kar je v tvoji moči (1295).

    -Za moč, ki jo imaš v sebi za prenašanje trpljenja, se moraš zahvaliti pogostemu prejemanju svetega obhajila (1487).

    -Vedi, moja hči, da je med menoj in teboj neskončen prepad, ki ločuje Stvarnika od ustvarjenega bitja. A ta prepad izravnava moje usmiljenje (1576).

    -Z molitvijo in trpljenjem rešiš več duš kakor kak misijonar s samimi nauki in pridigami (1767).

    Več o tem na http://www.sticna.com/Dnevnik_Svete_Favstine_Kowalske.pdf

    Božje usmiljenje, navzoče v postavitvi in delitvi svetih zakramentov, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, neizčrpni vir čudežev, zaupamo vate!

  39. hvala says:

    Pri Bogu je vse mogoče.
    Mogoče je sedaj začetek novega obdobja, da bo človek uzrl človeka, da bomo v vsakem človeku zagledali kako se v njem zrcali Jezus, pa naj nam bo ta človek še tako neljub, da bo prišla na površje Lepota in Ljubezen Gospodova, da bomo skupaj dihali kot Njegova ustvarjena bitja, da bomo kot ena družina vsi skupaj v pomoči, v razumevanju, v občudovanju sveta in vsega stvarstva, ki Ga je On ustvaril, da bodo prišle na površje pozabljene dobrine………………

    • Janez says:

      HOMO NOVUM
      Jezus Živi v meni ali Iesus habitat in me
      Jezus prosim pridi, vstopi in živi v meni!
      Kakor si živel v Svoji Materi Devici Mariji,
      ko si si vzel za Življenje kot Novorojeni Bog in Človek
      Njeno Materinsko Telo in Njeno Kri, v Njej rastel in se Rodil na Svet
      v Naše Veselje Odrešenja Vseh Ljudi za Odpuščanje Vseh Naših grehov.
      Tako prosim Jezus Odrešenik živi, bivaj in ostani v meni
      ter postani v meni Tvoje Božje Telo in Kri in napolni me z Svetim Duhom:
      +Jezus prosim Misli in Odločaj se v Meni z Menoj;
      +Jezus prosim Moli in Ljubi ter Odpuščaj v Meni z Menoj;
      +Jezus prosim trpi in prenašaj vse krivice Sveta in Bolečine ter Bolezni v meni in z Menoj;
      +Jezus prosim glej in spregovori iz Mene v tišini, da Te bom slišal in razumel, kaj hočeš od Mene;
      +Jezus prosim deluj in izžarevaj Luč ter Sveti iz Mene, da bom prinašal Ljudem Svetlobo In Upanje;
      +Jezus prosim vlivaj mi Pogum in Vztrajnost skozi mene zame in za druge in napolni nas z Vero;
      +Jezus prosim Pomagaj bolehnim, revnim in ubogim skozi mene, da bom dober Samaritan kot Mati Terezija;
      +Jezus prosim vlivaj mi moči in vodi me po Poti k Tebi, da bom živel, daroval, služil drugim in izgoreval za Svet tako kot Ti, ki si Moj Ljubljeni Brat, Odrešenik, Gospod in Moj Bog.
      +Jezus prosim naj bom vedno na strani Rešitev in ne Problemov zase in za Ljudi, da jim bom pomagal in jih spodbujal, da bodo vedno izpolnjevali Božjo Voljo.
      +Jezus prosim naj bom orodje Tvojega Miru, Dobrote in Ljubezni, prosim pomagaj mi, da bom Svojo Vero v Boga in v Božje Postave ter v Sveti Jezusov Evangelij veselega Oznanila vedno udejanjal in izvrševal tudi v praksi Življenja in tako pokazal, da Verujem, Molim, Delam in Izvršujem vse, kar Bog hoče in zahteva od mene.
      +Prosim Jezus uporabljaj moje roke, noge, glavo, pamet, mene vsega, da bom služil drugim vedno in z veseljem.
      +Prosim Jezus blagoslovi naša pota, da bomo hodili in stopali po Zemlji z našimi Nogami po pravi Poti, da nas vse v Jezusa Verujoče Ljudi v Svetemu Duhu pripelješ k Bogu Očetu in da bo Naš Bog vedno Ves v Vsem.
      +Prosim Te Gospod Jezus tudi za neverujoče, ki pošteno ter pravično živijo in Te iščejo na svoj način,
      da bodo po Tvoji Milosti Videli in Spoznali Boga preko Tvoje Milosti,
      ter spregledali in začeli hoditi kot Dobri Ljudje in Dobri Kristjani
      po Poti k Jezusu Našemu Odrešeniku Sveta.
      Daj Gospod, da bom vedno Blizu tebe in zmeraj Bliže Tebi!
      Vsak dan nanovo me vzemi ter naredi iz mene nov prispevek za Ljudi.
      V Vsakem Trenutku me vzemi, ker bi se rad popolnoma Odprl Tvoji Ljubezni
      in Božjemu Duhu, da bi deloval v meni in izpolnjeval Božjo Voljo.
      V vsak dogodek prihajajočih dnevov me vzemi prosim in daj da bom odkrival Tvoja Sporočila.
      Bodi moj Brat in Odrešenik ter moj Gospod, ki mi nikdar ne dovoli pomisliti,
      da si daleč od mene; daj mi Milost in deluj in izžarevaj preko mene v Svet svojo Dobroto in Ljubezen.

      Dopolnjena in razširjena Molitev Prihajam k tebi, molitve in premišljevanja, kapucini, 1995.

      “Če se boste držali mojih zapovedi, boste ostali v moji ljubezni. To sem vam povedal, da bo moje veselje v vas in da bo vaše veselje dopolnjeno” (Jn 15,10-11). Kjer je ljubezen, tam je Bog ( Mati Terezija).

      Bog Oče pomagaj prosim svojim preizkušanim in izgubljenim Otrokom, da se bomo pokesali grehov in se s Tvojim Vodstvom in Nauki spreobrnili in postali Homo Novum ali Novi Človek. Pri Bogu namreč ni nič nemogoče; na nas je ali dovolj Ljubimo Boga in Ljudi. Amen. Janez

  40. Janez says:

    Časnik, Avtor: Bogdan Vidmar, 11. marca 2020 KORONAVIRUS

    Koronavirus je velik izziv, dar in priložnost, da odkrijemo to, kar je v življenju bistveno
    Na svetu je s Covid-19 okuženih že več kot 100.000 ljudi, nad 4.000 ljudi je že umrlo. Kakšen naj bo naš odnos do tega virusa? Kako odgovorno živeti? Kako pomagati bolnikom? Vsekakor ni na mestu širjenje panike, niti podcenjevanje te epidemije. Upoštevati je potrebno dejstva in povedati resnico. Ni res, da je ta epidemija kot gripa. Je veliko bolj nevarna, povzroča pljučnico, smrtnost je veliko večja kot pri gripi. Mnogi menijo, da naša družba po tej epidemiji ne bo več taka, kot je bila doslej.

    Koronavirus je tudi velik izziv, je dar in priložnost, da odkrijemo to, kar je v življenju bistveno
    Coronavirus je izziv za razmislek o naši vzgoji mladih rodov. Otroci in mladi se namreč težje okužijo, če do okužbe pride, pa lažje ozdravijo. Coronavirus je najnevarnejši za bolnike in starejše. Toda, tudi otroci in mladi se lahko okužijo ter imajo določene težave. Izpostavljeni so otroci z raznimi zdravstvenimi težavami. Poleg tega otroci lahko virus prinesejo v družino in zaradi tega zbolijo starši in stari starši. Vzgajamo otroke za to, da niso odgovorni le zase, temveč tudi za druge, v prvi vrsti za člane svojih družin?

    Če bodo šole zaprte, bodo stari starši imeli pomembno vlogo pri skrbi za vnuke. Stari starši bodo otrokom, predvsem najmlajšim, pomagali pri učenju, bili njihovi skrbniki, medtem, ko bodo starši v službi. Bodo stari starši pripravljeni prevzeti to vlogo z veseljem? Bodo dobili tudi od države kakšno priznanje. Bodo, na primer, oproščeni kakšnega davka ali pa za svoje poslanstvo dobili kakšen dodatek ali vsaj priznanje? Se bomo končno začeli zavedati pomena družine in tudi pomena starejših? V naši družbi, po moji oceni, na marsikaterem področju sistematično in dosledno zanemarjamo preventivo in zapravljamo ogromno sredstev in energije za kurativo. V zaščiti pred koronavirusom je odgovoren vsak posameznik. Vsak lahko naredi zelo malo, vsi skupaj pa s tem »malo« naredimo ogromno. Strokovnjaki nam svetujejo: upoštevati je potrebno distanco pri pogovorih (npr. 2 m), če se le da se izogibajmo gneči (avtobus…); ko se znajdemo v množici ljudi uporabljajmo maske ali rute in šale. Seveda je potrebno te »bariere« po uporabi očistiti (70 st. C), sicer lahko ravno zaščitna sredstva postanejo vir okužbe. Kdor kašlja in ima vročino naj ostane doma, tudi če ni okužen s Covid-19, saj je bolj dovzeten za okužbo. Izogibajmo se ljudi, ki kašljajo, saj so lahko okuženi. Potrebno si je pogosto umivati roke, saj so površine kljuk miz, ograj in drugih predmetov lahko okužene. Prav je, da te napotke in opozorila strokovnjakov upoštevamo!

    Koronavirus je izziv tudi za tiste, ki som koronavirus že preboleli, katerih organizem nad virusom je zmagal s tem, da je razvil protitelesa. Ozdravljeni so povabljeni k zahvaljevanju za ozdravitev in k velikodušnosti; k temu da darujejo zdravnikom plazmo, ki ima protitelesa, in tako pomagajo tistim, ki se bojujejo za življenje. Razmislek o preventivi na področju trenutne epidemije pa bi nas moral spodbuditi k preventivnemu ukrepanju na premnogih drugih področjih telesnih, duševnih in duhovnih razsežnostih življenja.

    Izolacija je izziv za okuženega
    Koronavirus nas spodbuja tudi k samozavedanju, k spraševanju vesti in spominjanju. V primeru okužbe je pomembno, da se spomnimo, kje smo bili v zadnjih 14-ih dnevih in s kom smo se srečavali. Izziv za okuženega, kakor tudi za svojce, prijatelje in prostovoljce humanitarnih organizacij, je »izolacija«. Kako preživeti dva tedna ali tudi več v karanteni? Izolacija pomeni, da smo sami v hiši ali v svoji sobi, ki pa mora imeti lastne sanitarije. Če gremo iz sobe na hodnik ali druge skupne prostore, to ni več izolacija. Imamo v svojih hišah in stanovanjih tako sobo? Bo v prihodnje to izziv tudi za arhitekte in tiste, ki dajejo gradbena dovoljenja? Kdo bo okuženim nosil hrano, ki jo bo pustil pred hišo ali pred sobo? Še večji izziv je pogovor z okuženim, ki ga v taki situaciji morda zelo potrebuje.
    Koronavirus je izziv tudi za tiste, katerih organizem nad virusom zmaga s tem, da razvije protitelesa. Ozdravljeni so povabljeni k zahvaljevanju za ozdravitev in k velikodušnosti; k temu da darujejo plazmo, ki ima protitelesa in tako pomagajo tistim, ki se bojujejo za življenje.

    Koronavirus ni središče sveta. Središče sveta in zgodovine je Bog
    Dolgoročno gledano bi bil boj za zdravje brez Boga težak boj. Prej ali slej bi brez Boga in brez Njegove Milosti in Dobrote to bitko izgubili. Znanost in tehnika ter medicina nas ne moreta rešiti pred tem dejstvom, četudi sta še tako razviti in super. Prosimo, da bo Bog pomagal in navdihnil zdravnike, da bodo našli zdravila. Smisel življenja pa je v tem, da pogumno živimo v zavedanju svoje krhkosti in ranljivosti in da rabimo Boga. Življenje nam je darovano. Nismo lastniki svojega življenja, poklicani pa smo, da iz svojega življenja naredimo nekaj lepega, dobrega in veličastnega, da se pripravimo na smrt in večno življenje. Ko bo prišla naša ura, nas bo Gospod poklical. Vendar Bog nam bo odpustil in nas odrešil, če bomo molili in se spokorili ter na kolenih ponižno prosili Boga Odpuščanja.

    Kdor ni veren, je velik revež! Na kaj se naj opre in kje naj zajema Upanje in Pogum? Kako pomembno je, da živimo v Božji milosti! Koronavirus ni središče sveta. Središče sveta in zgodovine je Bog. Politiki, epidemologi, zdravniki in razni drugi znanstveniki so v boju proti širjenju epidemije še kako pomembni in odgovorni, a niso edini, ki se lahko spopadajo z raznimi virusi! Prav tako ali pa še bolj pomembno je, da se zavedamo vsak svoje odgovornosti, da smo blizu bolnim, da premagujemo strah. Molimo in prosimo Boga, Marijo, vse svetnike za ¨našo rešitev!

    V času epidemije blagoslovljeno vodo uporabljajmo še bolj kot običajno
    Se bomo kristjani le umikali in opuščali določene obrede? Npr. v kropilnikih ni več blagoslovljene vode. Duhovnik lahko na začetku sv. maše (dokler so sv. maše z ljudstvom še dovoljene), pokropi ljudi, prav tako starši pokropijo z blagoslovljeno vodo otroke v družini! Prav je, da v času epidemije blagoslovljeno vodo uporabljamo še bolj kot običajno! Sicer se umikamo in bomo dopustili, da Hudič slavi zmago. Res pa je tudi, da Bog lahko deluje tudi brez blagoslovljene vode. A za nas je dobro, da jo uporabljamo. Med mašo si pri pozdravu miru ne damo več rok. To pa ne pomeni, da moramo ukiniti pozdrav miru. Morda bi bilo pametno, da to gesto dogovorno nadomestimo z neko novo. Prelagam, da se obrnemo drug k drugemu in se drug drugemu poklonimo, saj je vsak izmed nas Božji otrok, četudi je še tako nedokončana Kristusova ikona, vsak izmed nas je »diamant«, četudi je zakopan v blatu. Kako ravnati, če bo ukinjena tudi udeležba pri mašah, če ne bo duhovnika. Vemo, da so kristjani na Japonskem ohranili krščansko vero več stoletij, četudi ni bilo duhovnikov in niso imeli možnosti za obisk svete maše. Bog je Vsemogočen in ima veliko sredstev ter Poti za naše Odrešenje in Vero. Ne imejmo za glavni problem to, da v kropilnikih ni blagoslovljene vode, da si pri maši ne podamo rok, da bodo morda prepovedane sv. maše z množično udeležbo za nekaj časa …

    Koronavirus je priložnost, da začnemo redno moliti rožni venec
    Na koncu je pomemben moj odnos z Bogom, ki ga ne more razdreti niti preganjanje, niti odsotnost duhovnika, niti odsotnost sv. maše, še manj pa koronavirus. Problem je v nas. Opažam, da se nekateri otroci in mladi že veselijo, da zaradi koronavirusa ne bo pouka. Sedaj je še en razlog več, da v nedeljo ne gremo k sv. maši in to razumemo kot olajšanje. Ali pa se iz epidemije celo norčujemo in uporniško ravnamo v nasprotju s priporočili strokovnjakov. Je to zrelost? Se tako obnašajo le otroci? Kdo jim je taka stališča posredoval?

    Razmišljati bi morali pozitivno in realistično v duhu krščanske Vere. Vprašajmo se, kako bomo pametno izkoristili čas epidemije! Kako se bomo v tem času več učili, več prebrali in več molili. Kako naj Vero živi nekdo, ki je v izolaciji in ne more v Cerkev? Vemo, kaj je duhovno obhajilo? Če ne bomo mogli iti k sveti maši, se lahko hranimo z Božjo besedo, ki jo poslušamo, premišljujemo in iz nje živimo. Berimo Sveto pismo in veliko molimo. Sveto mašo lahko gledamo na televiziji TV Exodus Maribor in drugod npr. Župnija Koseze Ljubljana ima prenose bogoslužja vsak dan. Prav je, da bi vsak kristjan vedel kaj je Lectio Divina. Metoda lectio divina zaobjema branje Svetega pisma, katerega spremlja molitev, preko katere se uresničuje notranji pogovor. To pomeni, da se preko branja posluša Boga, ki govori, in se mu v molitvi odgovarja z odprtostjo srca, ki je polno zaupanja. Pogovarjajmo se z zakoncem in otroci doma. Kaj lepega preberimo in se duhovno obogatimo. Marda kaj doma postorimo in koristnega naredimo za dom in gospodinjstvo? Morda je čas koronavirusa priložnost, da začnemo doma vsi redno moliti Rožni venec. Bog, pomagaj nam, da ne bomo zapadli v paniko, obup in neodgovorno ravnanje. Kristjani imamo Jezusa in zato Upanje na Odrešenje, saj nas Bog Ljubi. Naj nam tudi koronavirus pomaga na poti k Tebi Gospod Bog, da se spreobrnemo in poboljšamo. Očisti naša srca, da bomo odkrili Tebe, ki si Lepota in Radost. Ti nas Ljubiš in želiš, da se vsi Božji Otroci spokorimo in Te prosimo Odpuščanja in da se Vrnemo k Tebi, ki si naš Ljubeči Oče.

    Vir: Časnik 17. marca 2020, avtor Bogdan Vidmar, 11. marca 2020; nekoliko dopolnjen prispevek.

    Božja Ljubezen, Božje Usmiljenje, Božja Dobrota, Božja Modrost Vate Zaupamo. Prosimo Jezus pridi in nam pomagaj ter nas odreši vseh preizkušenj ter ogroženosti z širjenjem koronavirusom pri nas in v svetu. Prosimo pomagaj oblaszem in zdravnikom, da bodo uspešno zaustavili koronavirus, ki se širi med ljudmi, da obolevajo. Pomagaj porosim zdravnikom, da bodo kmalu odkrili učinkovito zdravilo za bolne, dase bodo po Tvoji Milosti pozdravili. Amen. Janez

  41. Miro says:

    DUHOVNA SETEV SVETEGA ŠKOFA PATRIKA JE NA IRSKEM OBRODILA OBILEN SAD, KATEREGA SO BILI DELEŽNA TUDI DRUGA LJUDSTVA PO SVETU!

    Življenje svetega škofa Patrika, katerega god danes obhajamo, je zgled popolne apostolske predanosti in zvestobe Kristusu in njegovi Cerkvi. Kolikor pa je naše življenje premalo prežeto s predanostjo in zvestobo, to obžalujmo, da bomo svete skrivnosti obhajali zatopljeni v Božji ogenj ljubezni in svetosti (iz knjige Kristusove priče, Stanko Lorber).

    http://svetniki.org/sveti-patrik-skof-in-misijonar

    Božje usmiljenje, navzoče v postavitvi Cerkve, ki obsega vesoljni svet, zaupamo vate!
    Sv. Patrik, prosi za nas!

  42. hvala says:

    BOG GOVORI PO PREROKU IZAIJU- /Iz 63,17-19, 64, 1-5)

    ZAKAJ SI DOPUSTIL , GOSPOD, DA SMO ZAŠLI S TVOJIH POTI,
    ZAKAJ SI NAM ZAKRKNIL SRCE, DA SE TE NE BOJIMO?
    VRNI SE ZARADI SVOJIH SLUŽABNIKOV, ZARADI RODOV, KI SO TVOJA DEDIŠČINA.
    TVOJE SVETO LJUDSTVO JE BILO LASTNIK LE MALO ČASA,
    NAŠI NASPROTNIKI SO RAZDEJALI TVOJE SVETIŠČE.
    DAVNO SMO POSTALI KAKOR TISTI, KI JIM TI NE VLADAŠ,
    KAKOR TISTI, KI NE KLIČEJO NASA TVOJEGA IMENA.

    O DA BI PREDRL NEBO IN STOPIL DOL,
    DA BI SE PRED TEBOJ TRESLE GORE!
    KAKOR POŽIGA OGENJ DRAČJE IN VRE OGENJ VODO,
    SO ZA RAZODETJE TVOJEGA IMENA TVOJIM NASPROTNIKOM
    NARODI TREPETALI PRED TEBOJ.
    KO SI DELAL STRAŠNE REČI, KI JIH NISMO PRIČAKOVALI,
    SI STOPIL DOL, PRED TEBOJ SO SE TRESLE GORE.
    OD VEKOMAJ NISO SLIŠALI,
    MI NISMO ZAZNALI,
    OKO NI VIDELO BOGA RAZEN TEBE, KI BI KAJ STORIL ZA TISTEGA, KI GA ČAKA.

    NASPROTI PRIHAJAŠ TISTEMU, KI Z VESELJEM RAVNA PRAVIČNO,
    TISTIM, KI SE TE SPOMINJAJO NA TVOJIH POTIH.
    GLEJ ,TI SI SE SRDIL IN MI SMO GREŠILI,
    ČE BI SE VEDNO DRŽALI TVOJIH POTI,
    BI BILI REŠENI.

    Prosimo Gospoda ponižno, naj sprejme našo skesanost, mi pa sprejmimo njegovo USMILJENJE, ki je višje os nebes,
    usliši nas o GOSPOD v naših stiskah, nemoči. Prosimo Jezusa, da nam naj oblikuje naša srca po svojem srcu;, kdor ima BOGA ima vse.
    VSI SMO POSTALI KAKOR UMAZANEC,
    VSA NAŠA PRAVIČNA DELA KAKOR UMAZANA OBLEKA.
    VSI SMO OVENELI KAKOR LISTJE,
    NAŠA KRIVDA NAS JE ODNESLA
    KAKOR VETER.

    • Janez says:

      Obrnite se k Meni z Vsem Srcem; s postom in z jokom in z obžalovanjem, pretrgajte svoja srca in ne svojih oblačil. Vrnite se h Gospodu, svojemu Bogu, kajti milostljiv je in poln Usmiljenja, počasen za jezo, bogat v Dobroti, pripravljen preklicati kazen in Odpustiti Človeku vse Grehe. Joel 2, 12-13

      Božja Ljubezen, Božje Usmiljenje, Božja Dobrota, Božja Modrost Vate Zaupamo. Prosimo Jezus pridi in nam pomagaj ter nas odreši vseh preizkušenj ter ogroženosti z širjenjem koronavirusom pri nas in v svetu. Prosimo pomagaj oblastem in zdravnikom, da bodo uspešno zaustavili koronavirus, ki se širi med ljudmi, da obolevajo. Pomagaj prosim zdravnikom, da bodo kmalu odkrili učinkovito zdravilo za bolne, da se bodo po Tvoji Milosti pozdravili. Spreobrnimo se in poboljpajmo se. Oče nam hoče le Dobro. Molimo Rožni venec in na kolenih prosimo Boga odpuščanja za vse grehe, s katerimi smo ga žalili, da nam bo odpustil in nas Rešil, ker nas ima rad.
      Amen. Janez

  43. Janez says:

    PESEM ZA ODPUŠČANJE IN NAŠO OZDRAVITEV
    Ugoden, bratje v Kristusu, zdaj je čas,
    nam dobri Bog ga je poslal,
    da bi ozdravil Bolni Grešni in Svet
    z zdravilom Ljubezni, Posta, Pravičnosti in Zmernosti.

    Zdaj dnevi so molitve, kesanja in zveličanja,
    od Kristusa Ožarjeni,
    ko z grehom Srca Ranjena
    se z Zmernostjo in Ljubeznijo prenavljajo.

    Pomagaj Nam, o Dobri Bog,
    da Vztrajamo v Spokornosti
    in Odpuščanja ter Milosti Te Prosimo,
    da Srečno vsi v Nebesa pridemo;
    zato vsi molimo,
    ponižno prosimo Te: prosimo Gospod odpusti nam;
    spokorno prosimo, molimo Dan in Noč,
    kjer Odrešenja in Sreče Večna bo Velika Noč.

    Trojica Sveta, naj Slavi,
    Te vse Vesoljstvo in Časti,
    naj Duh očiščen, prenovljen,
    naj veselo v Upanju na Rešitev poje Novo Pesem Hvalnico.
    Amen.

    Magnifikat, marec 2020, dopolnjena pesem.

    Obrnite se k Meni z Vsem Srcem; s postom in z jokom in z obžalovanjem, pretrgajte svoja srca in ne svojih oblačil. Vrnite se h Gospodu, svojemu Bogu, kajti milostljiv je in poln Usmiljenja, počasen za jezo, bogat v Dobroti, pripravljen preklicati kazen in Odpustiti Človeku vse Grehe. Joel 2, 12-13

  44. Janez says:

    Si v krču skrbi in bolezni? Dovoli Jezusu, da se te dotakne

    Le dovoliti moramo, da se nas Gospod preko sočloveka dotakne …
    Jezus zdravi in ozdravlja. Osvobaja jetnike. Zdravi majhne in velike rane. Izganja demone, rešuje življenja. Hodi skupaj s svojimi in z njimi ostaja za vedno, dan za dnem. Bog je Ljubezen in nam je zelo blizu, saj je v našem Bližnjem.

    Zdravljenje
    Jezus ozdravlja usmiljeno in nežno. Je zelo oseben.
    Ko zdravi, se človeku približa in se ga dotakne. Tak je njegov slog. Ne zdravi, samo da bi zdravil, čudežev ne dela na daljavo. Pomembna mu je oseba, njeno trpljenje, njena vera. Ko zdravi, ko govori ali ko je preprosto ob človeku, Jezus kaže obličje usmiljenega Boga. Zelo je pomembno, kako vse počnemo. V tem svetu imata prednost učinkovitost in produktivnost. Jezusu pa je pomemben človek.

    Bližina
    Jezus se osebno približa. Človeka pogleda, ga sprejme, ga prime za roko, ga dvigne. To je njegov pečat. Bližina, dotik, da se sam pusti dotakniti. Da gleda v človeka, v njegovo notranjost, onkraj njegove telesne obolelosti. Rad bi hodil in živel v Jezusovem slogu. On je osebni Bog, ki se poniža, ki se dotakne tega, kar živim, ki me dvigne in me prime za roko. Ki me vpraša, kaj mi je, in ga zanima, kako sem. Jezus mi kaže, kakšen je Bog. In jaz se včasih trudim, da bi ga obdržal na razdalji, nekje na hladnem, kjer je veliko obsojanja. Ne dovolim, da bi se me Bog dotaknil. Gospod pomagaj mi, da se me boš preko sočloveka dotaknil.

    On vstopi v globino duše
    Ne dotikam se, kakor se dotika Jezus. On vstopi v globino duše. Pride v hišo in ne čaka, da bi ga odpeljali k pomoči potrebnemu. Gre tja, kjer je bolnik, v njegovo hišo, do njegove postelje in se mu ljubeče približa. Bog se približa in se me dotakne, prav tam, kjer me boli. Dotakne se moje rane, moje bolezni. Kakšna je moja bolezen? Kje je moja rana? Jezus me dviga. Mi vrača dostojanstvo, dostojanstvo sina, otroka in človeka. Hočem tako živeti, ker je vredno živeti, kot je živel On. In ko sem ozdravljen, zaživim. Žena, ki jo je Jezus ozdravil, je vstala in jim začela streči. Zelo mi je všeč ta podoba.

    Delati dobro
    Ko je moja duša bolna, težko služim. Zaprem se vase in mislim le nase, na to, kar jaz potrebujem. Ko pa se me dotakne Jezus, v notranjosti začutim potrebo, da služim drugim, da zanje skrbim in jih spodbujam. Nenadoma se odprem. Nekoč je Jezus po ves dan zdravil. Ves dan je bil za druge. Jezusova ljubezen je neskončna, neutrudljiva, potrpežljiva. Vsakdo je prišel k njemu s svojimi ranami, bolečinami, boleznimi. Jezus se jih je dotaknil. Življenje je preživel tako, da je delal dobro. Tako želim živeti tudi jaz. Ne da bi se oziral na urnike. Želim se razdati iz ljubezni. Za vsakogar. Brez preračunljivosti.

    Medmrežje Aleteia

  45. Janez says:

    ČESA NAS ČAHKO OZDRAVO JEZUS ? (Aleteia)
    Začelo se je z ozdravljenjem Simonove tašče, ki je bila vročična, kmalu pa se je razširilo do te mere, da se je “vse mesto zbralo pred vrati”. To pa zato, ker Jezus ozdravlja ljudi na več načinov.

    1. Najprej ozdravi naša telesa
    Ko je Simonova tašča zbolela, pravi Sveto pismo, “so mu brž povedali o njej. Pristopil je, jo prijel za roko in jo vzdignil.”Vedno je enako: nekdo zboli, to povemo Jezusu, on priskoči na pomoč. Ta proces deluje tudi v življenju naših dragih. Ko zbolijo, “mu brž povejte”. Prijel jih bo za roko.

    2. Ozdravi naš um
    “K njemu so prinašali vse bolnike in obsedene,” piše v evangeliju. Kmalu je ”oznanjal po vsej Galileji in izganjal demone”. Evangelij jasno razlikuje med boleznijo in obsedenostjo. Za prvo je potrebno zdravilo, za drugo pa eksorcizem. Jezus skozi ves evangelij počne oboje. Danes se potreba po eksorcizmu nenehno povečuje.

    3. Ozdravi vse s strtim srcem
    Jezus v nekem trenutku prekine z ozdravljanjem ljudi in izganjanjem demonov ter reče svojim učencem: “Pojdimo drugam, v bližnja naselja, da bom tudi tam oznanjal, kajti za to sem prišel.” Srečati si želi čim več ljudi in jim oznaniti veselo novico. Zakaj? Ker se ljudje brez Boga počutijo kakor Job, ki v 7. poglavju pravi: “Odmerjeni so mi meseci, polni gorja, dodeljene so mi noči, polne trpljenja. Kadar grem spat, mislim, kdaj bom vstal, kadar vzamem za mero večer, naveličan prehitevam čas do mraka.” Življenje, ki ga opisuje, je življenje bolnika. In je obenem življenje, kakršnega imamo brez Boga. Toda Bog “ozdravlja potrte v srcu”, kot pravi Psalm 147. Z Bogom ima življenje vse, kar potrebuje v duhovnem smislu: pomen, namen in tolažbo.

    4. Ozdravi našo plahost
    Bog pa ne ozdravlja le naših potrtih src; ozdravlja tudi naša zaskrbljena in vase zaprta srca. Sveti Pavel to jasno izreče v znamenitih besedah iz prvega pisma Korinčanom: “Kajti gorje meni, če evangelija ne bi oznanjal!”
    Biti kristjan pomeni precejšnjo spodbudo za plahe ljudi. Pomislite na novinca v razredu: počuti se izgubljeno in osamljeno. Nihče ga ne pozna in večini ni do tega, da bi se družili z njim. Za plahe pa je novi učenec zlata priložnost: oni razumejo novinca, se mu znajo približati in mu pomagati. Če je torej Jezus resnično želel pokazati svetu, kako najti srečo, in to je bil njegov namen, potem je na svetu veliko “novincev”, ki se jim plahi ljudje lahko približajo. Pravzaprav je to naša dolžnost.

    5. Bog ozdravlja prek nas
    Bog je ustvaril svet, v katerem se novinci brez pomoči na novi šoli ne znajdejo. Ustvaril je tudi svet, v katerem lahko ozdravimo le s pomočjo nekoga. To velja za bolne, katerih priprošnjiki jih približajo Bogu, in velja tudi za tiste brez Boga. Brez nas Ga ne bodo nikoli našli. On pa od njih pričakuje, da Ga bodo našli. “Če namreč oznanjam evangelij, nimam pravice, da bi se ponašal, saj je to zame nujnost. Kajti gorje meni, če evangelija na bi oznanjal!” pravi sveti Pavel. Gorje nam, če Bog ne bo ozdravljal tistih, ki to potrebujejo.

    Medmrežje Aleteia

  46. Janez says:

    Frančišek Saleški nam sporoča, naj nas ne bo strah prihodnosti

    Umirite se in pozabite na vse odvečne misli
    Strah pred morebitnim trpljenjem v prihodnosti je večji od samega trpljenja. To pa zato, ker takrat, ko razmišljamo o
    prihodnosti, še nismo deležni Božje milosti, ki nam bo dana v tistem trenutku.

    Sveti Frančišek Saleški, ki danes goduje, pravi takole:
    Ne razmišljajte o prihodnjih preizkušnjah in križih v življenju in se jih ne bojte. Raje jim pogumno stopite naproti, da vas bo Bog, ki mu pripadate, takrat, ko bodo nastopili, od njih odrešil.

    Vse doslej vas je v življenju vodil in varoval. Trdno se držite Njegove roke in varno vas bo vodil skozi vse preizkušnje. Kadar ne boste mogli obstati, vas bo ljubeče dvignil v svoje naročje. Ne razmišljajte o tem, kaj se lahko zgodi jutri. Isti nebeški Oče, ki za vas skrbi danes, bo za vas prav tako dobro poskrbel tudi jutri in vsak dan vašega življenja. Morda vas bo obvaroval pred trpljenjem ali pa vam bo naklonil neizčrpnih moči, da boste trpljenje lažje prestali.

    Umirite se torej in pozabite na vse odvečne misli in prazne strahove.

    Medmrežje Aleteia (Pravičnost)

  47. Janez says:

    Dr. Peter Štumf, škof: KAJ PA SEDAJ, KO SMO SE ZNAŠLI V IZOLACIJI? Facebook
    Bomo kar ždeli doma in nenehno gledali TV ter preštevali obolele in bognedaj celo mrtve? Bomo drug drugemu hodili po glavi in si šli na živce, se kregali in kleli? Če bo tako, je Koronavirus dosegel svoj drugi namen: Vsesplošno duševno razrvanost in duhovno razsulo. Malodušje nas bo povsem zadušilo. Koronavirus ni zgolj bolezenski stvor za uničevanje ljudi, temveč je produkt zla za uničevanje duhovne narave človeštva. Povsem nehote se je cel svet naenkrat znašel v POSTNI POKORI. Vsi smo na kolenih.
    Kje je sedaj vsa tehnologija, s katero smo se postavljali nad Stvarnikom? Še mikroskopskega virusa ne znamo in ne zmoremo obvladati, pa bi radi v laboratorijih ustvarjali življenje, se igrali z zarodnimi celicami, preštevali in spreminjali človeški genom…
    Če se sedaj hudič krohota iz nas, kot se je nekoč krohotal iz Adama in Eve, ko jima je obljubljal, da bosta, kakor Bog, pa sta se opekla, mi imamo še vedno možnost, da iz te svetovne tragike napravimo novo priložnost.
    Boj s Koronavirusom je hkrati boj za nov začetek. To je čas za novo človečnost in novo solidarnost. Moramo se povezati. Vsekakor za naše zdravje in preživetje, pa tudi za našo novo dušo.
    Milijoni po vsem svetu ponižno molijo k Bogu za blagoslov in pomoč v tej svetovni stiski. Po družinah se ljudje ob 20.00 zbirajo k molitvi Častitljivega dela Rožnega venca in Rožnega venca Božjega usmiljenja.
    Ena ura večerne skupne molitve po družinah je kot krvni sistem, ki po žilah do kapilar dovaja življenje. Ena ura družinske molitve dovaja duhovno zdravje do vseh obolelih, ki v njih raztruplja nesnago bolezni zla, ki ga je v njih zagnojil virus. Ena ura družinske molitve razstruplja naše infektirane medsebojne odnose ter vnaša v družine duhovno in posledično telesno zdravje…
    MOLITEV PO DRUŽINAH. To je več kot boj s Koronavirusom. TO JE BOŽJE ZDRAVLJENJE obolelih in tistih, ki mislimo, da še nismo oboleli. Molitev dela vse novo: mene, tebe in vse nas. MOLITEV NAS VSE OZDRAVLJA.
    Vse naj vas blagoslovi Bog Oče+Sin in +Sveti Duh.
    Bodimo drug z drugim v molitvi.

    • hvala says:

      Res je! Človek ne bi smel posegati v področja, ki jih je BOG določil kot nedotakljiva, PREPOVEDANA!.

      • Janez says:

        Imejmo Upanje in Vero, da se nas bo Bog Usmilil in nam Odpustil vse greje in žalitve. Na nas je , da veliko molimo, ga ponižno na kolenih prosimo za odpuščanje, uporabljamo Lectio Divina ko molimo, beremo Sveto pismo in nam govori Bog, ko se spokorimo za vse grehe in obljubimo Bogu, da se bomo spreobrnili in se resnično poboljšali. Bog na Ljubi ker smo Njegovi Otroci. Bog hoče, da pridemo nazaj k Njemu in da se spreobrnemo in postanemo dobri kristjani in dobri ljudje in da živimo tako kot Jezus. Jezus prosimo Te, pridi in nam pomagaj. Amen. Janez

  48. Janez says:

    MOLITEV K BOGU ZA ODPUŠČANJE

    Prosim te odpuščanja, o Bog,
    zaradi svojega življenja,
    polnega upornosti in jeze,
    odpuščanja za trenutke, ko sem se
    notranje obrnil proti tebi in se ti očital,
    za trenutke, ko sem tebe, nebeškega Očeta,
    zamenjaval z zemeljskimi očeti.
    Tako sem se pustil raniti
    in sem zapustil tvoj objem.
    Prosim te, Duh prepuščanja
    in zaupanja v Očeta,
    da bi Sveti Duh klical v meni: „Aba!“
    Tudi jaz bom iz globine srca govoril:
    „Aba, Oče!“
    Molil bom, da bi mi naklonil živeti
    v veselju Božjih otrok in izkušati,
    kaj pomeni biti Božji otrok,
    ki ga Bog ljubi.
    Gospod, hvaliti te hočem za tvoj odnos
    z Očetom, ki je v nebesih,
    in se ti zahvaljevati, da si se nam razodel,
    da si nas privedel k Očetu
    in da si nas naučil moliti,
    kakor si molil ti.
    Hvala za dar Duha
    sinovske prepuščenosti,
    hvala, da Boga prepoznavam kot svojega Očeta.

    Vojtěch Kodet

  49. Miro says:

    SV. FAVSTINA KOWALSKA: ZAHVALJUJEM SE TI, SVETA TROJICA, ZA MNOGE MILOSTI!

    Vsakodnevna zahvala Vsemogočnemu Bogu odpira vrata novih milosti in darov. Stopimo v šolo svete Favstine, da se bomo naučili nenehne zahvalne molitve! Z zaupanjem se ji priporočimo, da bi nam pri Bogu izprosila duha hvaležnosti za vse milosti, katere smo od Njega že prejeli, jih prejemamo in jih še bomo – tako smemo upati – po neizmernem Božjem usmiljenju do nas grešnikov!

    Zahvaljujem se ti, Bog, za vse milosti,
    s katerimi me neprestano obsipaš.
    Svetijo mi kakor sončni sij;
    z njimi mi kažeš pravo pot.

    Zahvaljujem se ti, Bog, ker si me ustvaril,
    da si me iz nič v bivanje poklical,
    in me zaznamoval z Božjim pečatom;
    vse to si storil iz ljubezni.

    Zahvaljujem se ti, Bog, za sveti krst,
    ki me je vključil v božjo družino.
    To je dar velike nepojmljive milosti,
    ki preoblikuje naše duše.

    Zahvaljujem se ti, Gospod, za sveto spoved,
    za izvir velikega usmiljenja,
    ki je neizčrpen,
    za te vrelce nepojmljivih milosti,
    v katerih z grehom umazane duše postanejo čiste.

    Zahvaljujem se ti, Jezus, za sveto obhajilo,
    v katerem nam podarjaš sebe;
    čutim, kako tvoje Srce bije v mojih prsih,
    kako ti sam v meni razvijaš božje življenje.

    Zahvaljujem se ti, Sveti Duh, za sveto birmo,
    ki me je naredila za tvojega viteza
    in vsak trenutek moji duši daje moč
    ter me varuje pred zlom.

    Zahvaljujem se ti, Bog, za milost poklica,
    da izključno služim samo tebi.
    Daješ mi možnost, da ljubim samo tebe,
    kar je velika čast za mojo dušo.

    Zahvaljujem se ti, Gospod, za večne zaobljube,
    za to vez čiste ljubezni;
    da si svoje čisto Srce blagovolil povezati z mojim
    in si združil moje srce s svojo vezjo neomadeževanosti.

    Zahvaljujem se ti, Gospod, za zakrament bolniškega maziljenja,
    ki me bo okrepil ob zadnjem dihu
    za boj – in mi bo pomagal, da se zveličam,
    ter bo dušo okrepil za nebeško veselje.

    Zahvaljujem se ti, Bog, za vse navdihe,
    s katerimi me obsipa tvoja dobrota,
    za notranje razsvetljenje duše,
    ki je neizrekljivo, toda srce ga občuti.

    Zahvaljujem se ti, sveta Trojica, za mnoge milosti,
    s katerimi si me obsipavala vse življenje.
    Ob zori večnosti bo moja hvaležnost še večja,
    ko bom prvič tiho pesem v tvojo čas zapela.

    (Dnevnik sv. Favstine Kowalske, št. 1286)

    Božje usmiljenje, nedoumljiva skrivnost Presvete Trojice, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, ki nas rešuješ bede greha, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, ki na napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!

    http://www.sticna.com/Dnevnik_Svete_Favstine_Kowalske.pdf

  50. Janez says:

    ALETEIA: NEKAJ NAČINOV, S KATERIMI LAHKO VSAK DAN SLAVIMO BOGA

    “Vsakega, ki ima ime po meni, sem sebi v slavo ustvaril, upodobil in naredil,” pravi Bog
    Največji dosežek, ki ga lahko dosežemo v življenju, je živeti za Božjo slavo, piše Rick Warren, avtor knjige Življenje z namenom. S tem ko izpolnjujemo svoj namen na zemlji, častimo Boga. Ptice ga slavijo z letanjem in čivkanjem. Celo drobna mravljica in čebela, ki nabira v gozdu in travnikih slavita Boga, ko izpolnjujeta namen, s katerim je bila ustvarjena. Bog je iz Ljubezni ustvaril Človeka in Naravo ter vse Stvarstvo ter Nas Neskončni Ljubi kot naš Oče. Kaj pa mi?

    Boga lahko slavimo na naslednjih pet načinov:

    1) Tako, da ga častimo
    Češčenje je naša prva odgovornost do Boga. To najbolje počnemo tako, da pri tem uživamo. Češčenje je veliko več kot le hvalnice, pesmi in prošnje k Bogu. Bog želi, da so spodbude za češčenje ljubezen, hvaležnost in veselje, ne pa občutek dolžnosti. V Bogu moramo uživati, ga ljubiti in se mu dati na razpolago, da nas lahko uporabi za svoje namene. Ko živimo z in za Božjo slavo, postane vse, kar počnemo, dejanje češčenja.

    2) Tako, da ljubimo druge
    Slediti Kristusu ni le stvar verovanja, temveč zajema tudi pripadnost in veselje, kako ljubiti Božjo družino. Pavel je rekel: “Sprejemajte drug drugega, kakor je tudi Kristus sprejel vas v Božjo slavo.” Naša odgovornost je, da se naučimo ljubiti tako, kot ljubi Bog.

    3) Tako, da postajamo podobni Kristusu
    Bog želi, da rastemo in postanemo duhovno zreli. Duhovna zrelost pomeni, da v načinu razmišljanja, čustvovanja in ravnanja postajamo podobni Jezusu. Za spreminjanje svojih slabih navad in lastnosti poleg trdne volje potrebujemo tudi močno oporo, ki jo najdemo v molitvi.

    4) Tako, da s svojimi darovi služimo drugim
    Vsak od nas je prejel edinstvene talente, darove, spretnosti in sposobnosti, kar ni naključje. Bog nam jih ni dal zato, da bi jih uporabljali za sebične namene, temveč da bi koristili drugim. Tako kot so jih drugi dobili, da bi koristili nam.

    5) Tako, da o njem pripovedujemo drugim
    Bog želi, da svoje doživljanje njegove ljubezni delimo z drugimi verujočimi in predvsem s tistimi, ki ga še ne poznajo. To ne pomeni, da ga predstavljamo na vsiljiv način in z nestrpnostjo. O njem bo najbolje pričalo vsako majhno dejanje, ki ga bomo storili z ljubeznijo. Če želimo s svojim življenjem slaviti Boga, to od nas zahteva tudi spremembo prioritet, odnosov in urnika. Včasih to pomeni, da bomo morali namesto lažje izbrati težjo pot. Odločiti se moramo, ali bomo živeli za lastne cilje, udobje in zadovoljstvo ali pa bomo s pomočjo Božje slave stremeli k obljubljeni nagradi v nebesih. Pravzaprav je le to življenje, vse drugo pa životarjenje.

    Medmrežje Aleteia

    RAZNE DUHOVNE MISLI ZA SPODBUDO IZ SVETEGA PISMA (Berimo Sveto Pismo za duhovno spodbudo!)
    Če pride nad nas nesreča, meč, kazenska sodba,
    kuga ali lakota, se bomo zbrali pred Tvojo Hišo Gospod
    in pred Tabo – saj je v Tej Hiši Tvoje Ime. Iz Svoje Sttiske bomo klicali k Tebi
    in Ti nas boš slišal in Rešil.
    2 Kroniška 20,9
    Nič ne skrbite,
    ampak ob vsaki priložnosti izražajte svoje želje Bogu z Molitvijo in Prošnjo, z Zahvaljevanjem in Božji Mir, ki presega vsak Um, bo varoval Vaša Srca in Vaše Misli v Kristusu Jezusu.
    Filipljanom, 4,6-7

    »Ne bojte se torej!
    Poskrbel bom za vas In za vaše otroke.« Tako jih je tolažil in jim govoril na Srce.
    1 Mojzes 50,21

    »GOSPOD hodi pred teboj; on bo s teboj; ne bo te pustil samega in ne bo te zapustil. Nikar se ne boj in se ne pláši!«
    5 Mojzes 31,8

    »Ne bojte se jih, kajti GOSPOD, vaš Bog, se bo sam bojeval za vas.«
    5 Mojzes 3,22

    »Naša trenutna lahka stiska nam namreč pripravlja čez vso mero težko,
    večno bogastvo slave, ker se ne oziramo na to, kar se vidi,
    ampak na to, kar se ne vidi. Kar se namreč vidi, je začasno, kar pa se ne vidi, je večno.
    2 Korinčanom 4, 17-18

    »Bog upanja pa naj vas napolni z vsem veseljem in mirom v verovanju,
    da bi bili v môči Svetega Duha polni upanja.« Rimljanom 15,13

    »Ne mislim, bratje, da sem to dosegel. Eno pa: pozabljam, kar je za menoj, in se iztegujem proti temu, kar je pred menoj.« Filipljanom 3,13

    »Vem za načrte, ki jih imam z vami, govori GOSPOD: načrte blaginje in ne nesreče, da vam dam prihodnost in upanje.« Jeremija 29,11

    »Tisti pa, ki zaupajo v GOSPODA, obnavljajo svojo moč, vzdigujejo trup kakor orli, tekajo, pa ne opešajo, hodijo, pa ne omagajo.
    Izaija, 40,31

    • Janez says:

      Psalm 42 Odpev: »Mojo dušo žeja po Bogu, živem Bogu.«

      Ps 42,2-3; 43,3-4
      Mojo dušo žeja po Bogu, živem Bogu,
      kdaj pridem in se prikažem pred tvojim obličjem?
      Kako sem v množici hodil k Božji hiši
      med radostnim petjem v prazničnem zboru.
      Odpev: »Mojo dušo žeja po Bogu, živem Bogu.«
      Pošlji svojo luč in svojo zvestobo:
      ti dve naj me vodita
      in me pripeljeta na tvojo sveto goro,
      v tvoje šotore.
      Odpev: »Mojo dušo žeja po Bogu, živem Bogu.«
      In pristopil bom k Božjemu oltarju,
      k Bogu, ki je moje veselje in moja radost,
      in te bom hvalil s citrami,
      o Bog, moj Bog!
      Odpev: »Mojo dušo žeja po Bogu, živem Bogu.«

      In rekel jim je: »Resnično, povem vam: Nobenega preroka ne sprejmejo v domačem kraju« (Lk 4,24). Pa mi, smo sprejeli Boga, ki je prišel med nas, nas učil, Ozdravljal, nam vse Daroval in nas Odrešil ? Vsa Vera in Vse Bogoslovje temeljita na kolenih, na ponižnosti in skromnosti ljudi, ki so pravični, dobri, ki pomagajo in služijo, ki molijo in izkazujejo Samaritansko Usmiljenje, ne pa na filozofiji in teologiji pametnih besed in misli brez iskrenega prizadevanja biti podoben Jezusu in Spolnjevati Božjo Voljo. Bog nam bo Odpustilo in nas Odrešil, če bomo Molili, če se spokorimo in Spreobrnemo in postanemo Bogu v Čast in Veselje. Bog Nas Ljubi in Verujmio, da se Nas bo Usmilil in Nam Pomagal. Amen. Janez

  51. Miro says:

    USMILJENI JEZUS: »SEM TRIKRAT SVETI IN UPIRA SE MI TUDI NAJMANJŠI GREH!«

    Besede življenja, ki jih je Usmiljeni Jezus zaupal sv. Favstini Kowalski, veliki glasnici Božjega usmiljenja, govori pa jih tudi nam, ljudem sedanjega časa:

    »Sem trikrat sveti in upira se mi tudi najmanjši greh. Ne morem ljubiti duše, ki jo omadežuje greh. Ko pa se skesa, ni mejá moji radodarnosti do nje. Moje usmiljenje jo objema in jo opraviči. S svojim usmiljenjem zasledujem grešnike na vseh poteh in moje Srce se veseli, ko se vrnejo k meni. Pozabljam bridkosti, s katerimi so napajali moje Srce, in veselim se njihove vrnitve. Povej grešnikom, da nihče ne uide moji roki. Če bežijo pred mojim usmiljenim Srcem, bodo prišli v moje pravične roke. Povej grešnikom, da vedno čakam nanje in poslušam bitje njihovega srca, kadar utripa zame. Napiši, da jih nagovarjam z očitki vesti, z neuspehi in trpljenjem, z viharji, bliskom in gromom, nagovarjam jih z glasom Cerkve; če pa onemogočijo vse moje milosti, se začnem nanje jeziti, jih prepuščam njim samim in jim dajem, kar želijo.«
    (Dnevnik sv. Favstine Kowalske, št. 1728)

    http://www.sticna.com/Dnevnik_Svete_Favstine_Kowalske.pdf

    Božje usmiljenje, nedoumljiva skrivnost Presvete Trojice, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, v spreobrnjenju grešnikov, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, studenec bolnim in trpečim, zaupamo vate!

  52. Janez says:

    TRGOVANJE Z GOSPODOM

    Gospod, saj bi ti rad služil, vendar le po urah.
    Rad bi hodil za teboj, vendar ne zmeraj.
    Rad bi sprejel tvoj križ, vendar ne pretežkega.
    Rad bi kaj žrtvovat, vendar ne sebe.
    Rad bi ljubil, vendar ne preveč.

    Rad bi začel, vendar šele jutri.
    Gospod, zakaj me ne nehaš nadlegovati,
    zakaj tvoja usta še vedno sprašujejo: »Boš začel danes?«

    Gospod, pomagaj mi v tem postnem času,
    da se ti bom znal popolnoma darovati
    in da s teboj ne bom trgoval!

    Portal Pridi in poglerj

    Zgodba Helen Keller
    Ko so gluho in slepo Angležinjo Helen Keller vprašali, ali je slepota najhujša nesreča, ki se lahko pripeti človeku, je ta odgovorila: »Nikakor. Najhujša nesreča, ki lahko zadene človeka je, če ima oči, pa ne vidi.«

    Spodbuda
    Če želim videti bistveno, moram iti vase, v skrito kamrico svojega srca. In vera je resnično nov par notranjih oči, ki vidijo, kar je bilo prej neznano.

    Tedaj zmorem moliti drugače Gospod …
    Gospod, kadar sem lačen, mi daj nekoga, ki prosi hrane;
    kadar sem žejen, mi pošlji nekoga, ki je potreben pijače;
    kadar me zebe, mi pošlji nekoga, ki trepeta od mraza;
    kadar sem potrt, mi pošlji nekoga, da ga potolažim;
    kadar moj križ postane pretežak, mi pošlji nekoga, da mu pomagam.
    Kadar se čutim zapuščenega, mi pošlji nekoga, da ga ljubim.

    Molitev Svete Matere Terezije

    MOLITEV ZA PONIŽNOST
    Gospod, naj se od tebe naučim,
    kaj pomeni biti ponižen.
    Daj mi moč, da ne bom omahoval,
    ampak se bom vedno odzval tvojemu klicu.

    Portal Pridi in poglej

    Molimo in se spokorimo ter Boga prosimo za odpuščanje in Božje Usmiljenje, da nas obvaruje in ozdravi ter reši koronavirusa. Bog nas Ljubi in bo naše iskrene molitve vseh, ki Vanj Verjemo in Zaupamo ter prošnje Uslišal. Zaupajmo in Ljubimo Boga, ki smo ga z grehi žalili ter iskrenom obžalujmo, da se nas Usmili in nam Odpusti vse grehe.
    Amen. Janez

  53. Janez says:

    Zgodba o Kamnih on dveh grešnicah
    K modremu možu sta prišli dve ženski. Ena od njiju je veljala za veliko grešni¬co in je to tudi priznala, druga pa je bila sama s seboj zadovoljna, ker ji vest ni očita¬la nobenega velikega greha. Prva je modremu možu med solzami priznala svoj greh, ki ji ne da miru, druga pa je rekla, da ni naredila kakšnih posebnih grehov. Modrec je rekel prvi:
    “Pojdi in prinesi tako velik kamen, da ga boš komaj nosila!” Drugi je naročil:
    “Prinesi mi toliko drobnih kamnov, kolikor jih moreš. Med njimi ne sme biti nobenega velikega!”
    Obe ženski sta spolnili naročilo. Mož je nekaj časa opazoval kamne, nato pa re¬kel:
    “Vsaka naj vzame tisto, kar je prinesla, in vrne kamenje na isto mesto, kjer ga je vzela. Ko to storita, se vrnita!”
    Prva je brez težav našla prostor, kjer je pobrala kamen, in ga položila tja, kamor je sodil. Druga se ni in ni mogla spomniti, kje je vzela ta ali oni kamen. Ne da bi spolnila naročilo, se je vrnila k modremu možu.
    “Vidita, tako je z grehi,” je rekel modrec. “Ti si lahko svoj kamen dala na mesto, kjer je bil, ker si vedela, kje si ga vzela. Ti pa tega nisi mogla narediti, ker nisi več vedela, kje si kamne pobrala. Tako je tudi z vajinimi grehi. Ti veš, kaj si zagrešila. Tvoja vest ti ni dala miru, dokler se nisi ponižala ter greh priznala in se tako znebila krivde. Ti pa si delala male grehe, ki se jih več ne spominjaš in jih zato ne moreš obžalovati. Navadila si se na življenje v grehu in obsojaš grehe drugih, sama pa se vedno bolj vanje pogrezaš.”

    Za osebni razmislek
    Jezus je bil obsojen. Ne obsojajmo. Če kažeš s prstom v drugega človeka, ne pozabi, da kažejo trije prsti nazaj. Trikrat premisli preden o kom kaj rečeš!

    Zbral in pripravil: p. Marjan Čuden
    Pastoralni portal Pridi in poglej

    Bog je večji od našega srca: Nekaj misli za postno spokorno bogoslužje za mlade (in morda tudi za manj mlade) kristjane
    • Videl sem mlade (in manj mlade), ki so brez vsakega razloga zapravili življenje.
    • Videl sem mlade (in manj mlade), ki so se zadovoljili s stvarmi, ki ne potešijo žeje po veličini, upodobljene v naši notranjosti. Vidim življenja mladih (in manj mladih), marsikdaj tako prazno in pusto. Toda nisem izgubil zaupanja v zmago dobrega, ker je Bog večji od našega srca.
    • Danes tudi sebi kot duhovniku sprašujem vest: »Bog, žal mi je, da sem te mlade pri verouku (in tudi nekatere manj mlade) naučil samo nekaj osnovnih molitvic, jim dal nekaj osnovnega znanja in jim delil zakramente. Žal mi je, da jih nisem naučil prepoznavati Tvoj glas, ki vabi, naj sebičnost nadomestimo z ljubeznijo.«
    • V vsem širnem vesolju ni ljubezen doma nikjer drugje kot v človekovem srcu.
    • K spovedi grem, ker želim življenje graditi z lastnimi rokami. Mojih grehov ni kriv horoskop ali usoda ali politika … Zanje sem odgovoren jaz.
    • En sam nasmeh in ena sama spoved povesta o Bogu več kot tisoč besed.
    • Jezus, moje srce me obtožuje lenobnih navad, praznih obredov, narejenih fraz, ki ne povedo ničesar.
    • Težko je preslišati kruljenje želodca, ni pa težko utišati kruljenja srca: namesto maše mu ponudimo izlet z gorskim kolesom, mrzla pijača osveži bolj kot zakrament … in tako ga počasi utišamo … potem se pa čudimo, zakaj se ne oglaša več … Zato, ker je kar umrlo!
    • Srce, ki se ob bedi ne zgane, je zares bedno srce.
    • Naše srce je najmočnejše takrat, ko smo naredili nekaj dobrega.
    • Ali se spominjaš, kdo je prvi rekel ljubim te? Ne boš se spomnil. To besedo je izrekel Bog, ko te je ustvaril. Položil je to besedo v tvoje srce, da bi zrasla in postala tako močna, da bi lahko samo srce reklo: »Ljubim!«
    • Bog želi, da je zemlja topel planet, na katerem naj bo na milijarde sonc. Vsako srce, ki ljubi, je kakor sonce.
    • »Kdor hoče videti, mora gledati s srcem. Bistvo je očem nevidno.« (Antoine de Saint Exupery)
    • »Dolga in težka bi bila spoved, če bi bilo srce spovednik.« (Ivan Cankar)
    • »Srce imaš samo tedaj, če ga imaš za druge.« (Friedrich Hebbel)
    • »Kar prihaja od srca, seže do srca.« (Samuel Taylor Coleridge)
    • »Ki smo zato se zbrat’li, ker dobro v srcu mislimo.« (France Prešeren)
    • »Daj mi srce, ki te bo iskalo!« (John Henry Newman)
    • »Ali ni bilo najino srce goreče v nama, ko nama je razlagal« (Lk 24,32) …

    Zbral in pripravil: p. Marjan Čuden; Uredila: Mojca Bertoncel; dodane so aktualne dopolnitve poleg mladih tudi za manj mlade.
    Pastoralni portal Pridi in poglej

  54. Miro says:

    BOŽJA BESEDA: »ČE BI POZNALA BOŽJI DAR IN ČE BI VEDELA, KDO JE TA, KI TI PRAVI: ›DAJ MI PITI, BI GA TI PROSILA IN DAL BI TI ŽIVE VODE« (Jn 4, 10)

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Jn+4%2C5-42&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    Evangelij tretje postne nedelje je po Janezu in nam spregovori o Samarijanki pri vodnjaku. Ves dogodek se osredinja na simboliko vode. Jezus se utrujen usede na rob vodnjaka. Pride neka žena iz Samarije, da bi zajela vodo. Samarija je današnji Nablus in je ena od žariščnih točk v judovsko-palestinskem sporu. Jezus ji pravi: »Daj mi malo vode, da pijem«. Bilo je, kot da bi v današnjem Nablusu Jud prosil Palestinca, naj mu da piti. To mu žena da vedeti, toda Jezus ji odgovori:

    »Če bi poznala Božji dar in če bi vedela, kdo je, ki ti pravi: ‘Daj mi piti,’ bi ga ti prosila in dal bi ti žive vode.«

    Žena je zaslutila, da jo ta neznanec, ki ima v sebi nekaj preroškega, skuša povesti na »nevarno« področje in se začne braniti s tem, da se oklepa materialnega pomena besed: »Gospod, nimaš s čim zajeti …« Toda Jezus vztraja:

    »Vsak, kdor pije od te vode, bo spet žejen. Kdor pa bo pil od vode, ki mu jo bom jaz dal, ne bo nikoli žejen, ampak bo voda, katero mu bom dal, postala v njem izvir vode, ki teče v večno življenje.«

    Dve vrsti vode, ki si stojita nasproti, pomenita dva načina dojemanja in uresničevanja lastnega življenja, dva različna cilja, dvoje različnih obzorij. Samarijanka je doslej skušala dati smisel svojemu življenju in napolniti praznino svojega srca s človeško ljubeznijo. Toda zaman, kot ji razodeva Jezus, je zamenjala pet moških in trenutno živi z ljubimcem. Doslej ni delala drugega, kot pila vodo, »ki ne more pogasiti žeje«, kar pomeni, da je iskala srečo tam, kjer je ni ali pa je zelo kratkotrajna.

    Samarijanki in vsem tistim, ki se do določene mere prepoznajo v njeni zgodbi, Jezus predlaga nekaj radikalnega: iskanje drugačne »vode«, dati smisel in novo obzorje svojemu življenju: obzorje večnosti! »Voda, katero mu bom dal, bo postala v njem izvir vode, ki teče v večno življenje.«

    (del besedila iz komentarja p. Raniera Cantalamessa, kapucini.si)

    Božje usmiljenje, ki izviraš iz Presvetega Srca Jezusovega, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, studenec bolnim in trpečim, zaupamo vate!

    • Janez says:

      Vodnjak je globok, o moj Gospod,
      A Ti imaš Moč, da name izliješ vodo iz Svojega Srca.
      Prosim, daj mi piti, da ne bom več žejen,
      Kakor nekdaj Jezusu Samarijanka,
      Če me preplaviš s svojim Življenjem.
      Usmili se me, Gospod, usmili se me.

      Magnifikat marec 2020
      Nataša Govekar, direktorica Teološko-pastoralnega oddelka
      Vatikanskega Tajništva za komunikacijo

  55. hvala says:

    MOLITEV

    BLAŽENA (BLAGROVANA ) STROGOST

    – BLAGOR NAM, ČE V SVOJEM ŽIVLJENJU NA PRVO MESTO POSTAVLJAMO BOGA, V BESEDAH IN V DELIH,

    – BLAGOR NAM, ČE SE ZADOVOLJIMO S TISTIM, KAR POTREBUJEMO, ČE DELAMO, DA BI ŽIVELI IN NE ŽIVIMO, DA BI
    DELALI,

    – BLAGOR NAM, ČE NAŠ CILJ NI KOPIČITI BOGASTVO ALI “DEBELITI” BANČNI RAČUN,

    – BLAGOR NAM, ČE NAS GRAJAJO, KER NOSIMO VEDNO ISTO OBLEKO,

    -BLAGOR NAM, ČE SE ZNAMO ODREČI SODOBNIM TRENDOM IN NE ZAPRAVLJAMO ZA DRAGA OBLAČILA IN DODATKE,

    -BLAGOR NAM, ČE SE NAM POSMEHUJEJO, ČE IMAMO MAJHEN STAR AVTO,

    -BLAGOR NAM, ČE SMO ZADOVOLJNI S PREPROSTIM IN GOSTOLJUBNIM DOMOM,

    – BLAGOR NAM, ČE NIMAMO VIKENDA V HRIBIH, ALI POČITNIŠKE HIŠICE NA MORJU,

    – BLAGOR NAM, ČE PRIPRAVLJAMO ENOSTAVNE JEDI, IN NE KUHAMO SAMO IZBRANO HRANO,

    –BLAGOR NAM, ČE NAS JE SRAM, KO SMO SE PRENAJEDLI ALI SPILI PREVEČ,

    -BLAGOR NAM, ČE OSTANKE HRANE NE MEČEMO V SMETI, AMPAK JIH UPORABIMO KAKO DRUGAČE,

    -BLAGOR NAM, ČE SE OB KRSTU, PRVEM OBHAJILU, BIRMI ALI POROKI NE PUSTILI ZAPELJATI ZUNANJOSTIM,

    -BLAGOR NAM, ČE NE ZAPRAVLJAMO PROSTEGA ČASA ZA DRAGA POTOVANJA, ZA UŽITEK ALI RAZVEDRILO, AMPAK GA POSVETIMO BOGU IN DOBRIM DELOM, (Ognjišče 2018 Čuk M. )


  56. Miro says:

    NE PUSTIMO, DA BI NAS OKUŽILA NADUDOST, DA BI NAS PREVZELA ZAGRENJENOST! – GOSPOD NAM PRIHAJA NAPROTI V SVETI EVHARISTIJI!

    Po besedah papeža Frančiška nam evharistija prinaša Božjo miselnost, ki nas spodbuja, da sebe darujemo drugim. Je protistrup za besede: ’žal mi je, ampak to se me ne tiče’, ali pa: ’nimam časa, ne morem, to ni moja stvar’ – je protistrup za brezbrižnost do bližnjega.

    Drug drugega naj bi po njegovih besedah vedno blagoslavljali, kot je storil Jezus, preden je med množico razdelil pet hlebov in dve ribi. »Žalostno je videti, kako hitro danes preklinjamo drugega, ga zaničujemo in žalimo. Zaradi prevelikega hitenja se ne znamo več zadržati in stresamo jezo na vse. Na žalost je močnejši tisti, ki močneje kriči; zdi se, da ima bolj prav tisti, ki se bolj razjezi. Ne pustimo, da bi nas okužila nadutost, da bi nas prevzela zagrenjenost, saj prejemamo Kruh, ki v sebi nosi vso milino in blagost,« pravi papež Frančišek (poudarek o sveti evharistiji, 2019, vir: radio.ognjisce.si).

    Vzemimo si čas, molimo k Svetemu Duhu, premišljujmo in poglabljajmo se v skrivnosti svete evharistije!

    -V evharistiji je povzeta
    vsa skrivnost našega odrešenja.
    (Tomaž Akvinski)

    -Herod je oblekel Jezusa v belo oblačilo,
    da bi ga predstavil kot norca.
    V evharistiji se sam Jezus obleče v belo,
    da bi ti dal razumeti, da je nor
    od ljubezni do tebe.
    (Jakob Henrichs)

    -Jed, pijača sam postane,
    vendar Kristus cel ostane,
    pričujoč v podobah dveh.
    (Pesem slednice Hvali, Sion)

    -Jezus v evharistiji
    je srce in središče Cerkve
    in celotne zgodovine odrešenja.
    (Giovanni Martinico)

    Iz knjige: Kruh, ki daje življenje; misli o evharistiji, zbral Wilhelm Mühs.

    Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!

  57. Janez says:

    Papež Frančišek: Nikoli se ne pogovarjajmo s hudičem! Pridi in poglej pastoralni portal 02. 03. 2020

    Papež Frančišek je v razmišljanju ob evangeliju prve postne nedelje izpostavil, da nas skušnjave poskušajo speljati na poti, ki nam dajejo občutek samozadostnosti in uživanja. A kaj kmalu se zavemo: bolj ko se oddaljujemo od Boga, bolj se čutimo nezaščiteni in nemočni pred veliki življenjskimi problemi. Na prvo postno nedeljo nam evangelij (glej Mt 4,1-11) pripoveduje, kako je po krstu v reki Jordan »Duh odvedel Jezusa v puščavo, da bi ga hudič skušal«. Jezus se pripravlja na svoje poslanstvo oznanjevalca nebeškega kraljestva in to s štiridesetdnevnim postom kakor Mojzes in Elija v Stari zavezi (glej 2 Mz 24,18; 1 Kr 19,8).

    Trije hudičevi poskusi da bi Jezusa pahnil v težave
    Ob koncu tega postnega obdobja, vdre skušnjavec, hudič, ki trikrat poskuša Jezusa pahniti v težave. Prva skušnjava se začne z dejstvom, da je Jezus lačen, in hudič mu predlaga: »Če si Božji Sin, reci, naj ti kamni postanejo kruh.« A Jezusov odgovor je jasen: »Pisano je: ›Človek ne živi samo od kruha, ampak od vsake besede, ki prihaja iz Božjih ust.‹« Sklicuje se na Mojzesa, ki je ljudstvo na dolgi poti skozi puščavo spomnil, da je njegovo življenje odvisno od Božje besede (glej 5 Mz 8,3).

    Pri drugem poskusu hudič postane bolj pretkan in tudi on navaja svete spise. Kot je dodal Frančišek, je strategija jasna: če imaš veliko zaupanje v Božjo moč, jo torej preizkusi, saj sami spisi zatrjujejo, da mu bodo na pomoč prišli angeli. A tudi tukaj se Jezus ne pusti zbegati, kajti kdor veruje, vé, da mora zaupati Božjii dobroti. Na besede Svetega pisma, ki jih je instrumentalizirano interpretiral hudič, Jezus odgovori z naslednjim navedkom: »Pisano je tudi: ›Ne preizkušaj Gospoda, svojega Boga!‹«

    Papež je izpostavil še tretjo skušnjavo: »Tretji poskus razkrije resnično hudičevo misel: ker prihod nebeškega kraljestva pomeni začetek njegovega poraza, bi hudodelec hotel Jezusa odvrniti od izpolnitve njegovega poslanstva, s tem ko mu ponudi perspektivo političnega mesijanstva.« A Jezus zavrne idolatrijo človeške moči in slave ter na koncu nažene skušnjavca z besedami: »Pobêri se, satan, kajti pisano je: ›Gospoda, svojega Boga, môli in njemu samemu služi!‹« In na tej točki k Jezusu, ki je zvest v izročitvi Očetu, pristopijo angeli in mu strežejo.

    Nikoli se ne pogovarjajte s hudičem!
    Frančišek je poudaril, da se Jezus s hudičem ne pogovarja. Odgovarja mu z Božjo besedo, ne svojo. Mi se v skušnjavi mnogokrat začnemo pogovarjati s skušnjavo, se pogovarjati s hudičem. »Nikoli se ne pogovarjajte s hudičem!« je izpostavil sveti oče. Jezus s hudičem naredi dvoje: ali ga nažene stran, ali pa mu odgovori z Božjo besedo. »Bodite pazljivi! Nikoli se pogovarjati s skušnjavo, nikoli se ne pogovarjaj s hudičem!«

    »Tudi danes satan vdira v življenje oseb, da bi jih skušal s svojimi mamljivimi predlogi; svoj glas pomeša z mnogimi glasovi, ki hočejo udomačiti vest,« je opozoril sveti oče. »Z več strani prihajajo sporočila, ki vabijo, naj se ‘pustimo skušati’ in doživimo opojnost prekrška. Jezusova izkušnja nas uči, da je skušnjava poskus, da bi namesto Božje poti prehodili druge poti, ki nam dajejo občutek samozadostnosti, uživanja življenja, ki je namenjeno samo sebi. A vse to je iluzorno: kaj kmalu se zavemo, da bolj ko se oddaljujemo od Boga, bolj se čutimo nezaščiteni in nemočni pred veliki eksistencialnimi problemi.«

    Papež Frančišek je nagovor sklenil s prošnjo k Devici Mariji, Materi Njega, ki je zdrobil glavo kači, naj nam pomaga v tem postnem času, da bomo čuječi pred skušnjavami, da ne bomo podlegli nobenemu idolu tega sveta, da bomo sledili Jezusu v boju proti zlu; in tako bomo tudi mi uspeli biti zmagovalci kakor On.

    https://portal.pridi.com/2020/03/02/nikoli-se-ne-pogovarjajmo-s-hudicem/

  58. Miro says:

    USMILJENI JEZUS: »PREDEN PRIDEM KOT PRAVIČNI SODNIK, NA ŠIROKO ODPIRAM VRATA SVOJEGA USMILJENJA!«

    Besede življenja, ki jih je Usmiljeni Jezus zaupal sv. Favstini Kowalski, veliki glasnici Božjega usmiljenja, govori pa jih tudi nam, ljudem sedanjega časa:

    »Največji grešniki naj imajo zaupanje v moje usmiljenje. Oni imajo pred drugimi pravico zaupati
    v globine mojega usmiljenja. Moja hči, piši o mojem usmiljenju do izmučenih ljudi. Radost mi
    pripravljajo osebe, ki se priporočajo mojemu usmiljenju. Takšnim osebam podarjam večje milosti,
    kakor si jih želijo. Čeprav bi bil človek največji grešnik, ga ne morem kaznovati, če se sklicuje na
    moje usmiljenje, marveč mu v svojem nepojmljivem in brezdanjem usmiljenju odpuščam.
    Piši: Preden pridem kot pravični sodnik, na široko odpiram vrata svojega usmiljenja. Kdor noče
    priti skozi vrata usmiljenja, ta mora skozi vrata moje pravičnosti.«
    (Dnevnik sv. Favstine Kowalske, št. 1146)

    http://www.sticna.com/Dnevnik_Svete_Favstine_Kowalske.pdf

    Božje usmiljenje, ki izviraš iz Presvetega Srca Jezusovega zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, v spreobrnjenju grešnikov, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, ki vedno in povsod spremljaš vse ljudi, zaupamo vate!

  59. Janez says:

    Poslanica svetega očeta papeža Frančiška za postni čas 2020: »Zavoljo Kristusa vas prosimo, spravite se z Bogom« (2 Kor 5,20) 26.2.2020 Katoliška cerkev Post, Papež Frančišek

    »Zavoljo Kristusa vas prosimo, spravite se z Bogom« (2 Kor 5,20)
    Dragi bratje in sestre, Gospod nam tudi letos naklanja ugoden čas, v katerem lahko prenovimo srca in se pripravimo na praznovanje velike skrivnosti Jezusove smrti in vstajenja, ki je temelj našega krščanskega življenja, osebnega in občestvenega. S srcem in mislijo se moramo nenehno vračati k tej skrivnosti, ki nenehno raste v nas, če se odpiramo njeni duhovni moči ter se nanjo svobodno in velikodušno odzivamo.

    1) Velikonočna skrivnost kot temelj spreobrnjenja
    Krščansko veselje izvira iz poslušanja in sprejemanja vesele novice o Jezusovi smrti in vstajenju, kerygme. Ta povzema skrivnost ljubezni, ki »je tako resnična, tako prava, tako konkretna, da nam ponuja odnos, ki je poln iskrenega in rodovitnega pogovora« (Christus Vivit, 117). Kdor veruje v te besede, zavrača laž, da naše življenje izvira iz nas samih. V resnici se življenje rojeva iz ljubezni do Boga, našega Očeta, iz njegove želje, da nam podarja življenje v obilju (prim. Jn 10,10). Če namesto tega poslušamo mamljiv glas »očeta laži« (Jn 8,44), lahko potonemo v globočino nesmisla in doživimo pekel tukaj na zemlji, čemur so žal priča premnogi tragični dogodki osebnega in skupnega človeškega izkustva.V postu 2020 bi vsakemu kristjanu želel sporočiti to, kar sem mladim zapisal v apostolski spodbudi Christus Vivit: »Glej razprostrte roke križanega Kristusa, spet in spet se mu pusti odrešiti. In ko se približaš, da se spoveš svojih grehov, trdno veruj v njegovo usmiljenje, ki te osvobaja krivde. Opazuj njegovo kri, prelito s toliko ljubezni, in pusti se ji očistiti. Tako se boš lahko znova in znova rojeval« (123). Jezusova velika noč ni pretekli dogodek; po moči Svetega Duha je vedno aktualna in nam daje priložnost, da v veri vidimo Kristusovo telo in se ga dotikamo v trpečih.

    2) Nujnost spreobrnjenja
    Prav je, da poglobljeno razmišljamo o velikonočni skrivnosti, po kateri nam je Bog naklonil svoje usmiljenje. Usmiljenje lahko dosežemo le »iz oči v oči« s križanim in vstalim Gospodom, »ki me je vzljubil in daroval zame sam sebe« (Gal 2,20), v iskrenem, prijateljskem dialogu. Zato je molitev v postu tako pomembna. Molitev je več kot dolžnost; je odraz naše potrebe po tem, da odgovarjamo na Božjo ljubezen, ki nas vedno vodi in krepča. Kristjani molimo v vednosti, da smo kljub svoji nevrednosti vedno ljubljeni. Molitev ima lahko veliko poljubnih oblik, v Božjih očeh pa je resnično pomembno, da prodre globoko v nas in omehča naša trda srca ter nas še naprej spreobrača k Bogu in njegovi volji. V tem ugodnem času si torej dovolímo, da nas Bog vodi v puščavo kot Izrael (prim. Oz 2,14), da bomo lahko končno slišali glas Ženina, ki bo še globlje odmeval v nas. Bolj bomo živeli njegovo besedo, globlje bomo doživljali usmiljenje, ki nam ga podarja. Ta milostni čas ne sme iti mimo nas, medtem ko živimo v nespametni utvari, da lahko nadzorujemo, kdaj in kako se bomo spreobrnili k njemu.

    3) Goreča Božja volja do dialoga s svojimi otroki
    Dejstva, da nam Gospod znova naklanja ugoden čas za spreobrnjenje, ne bi smeli imeti za samoumevnega. Ta nova priložnost bi morala v nas prebuditi občutek hvaležnosti in nas zbuditi iz lenobnosti. Čeprav je včasih tragično, da je zlo navzoče v našem življenju in v življenju Cerkve in sveta, je priložnost, da spremenimo svojo pot, odraz Božje neomajne volje do neprekinjenega odrešenjskega dialoga z nami. Oče je Križanega Jezusa, ki ni poznal greha, zavoljo nas storil za greh (prim. 2 Kor 5,21) in v tem odrešenju naložil Sinu breme naših grehov. Po besedah papeža Benedikta XVI. se je tako zgodil »božji obrat proti samemu sebi« (Bog je ljubezen, 12). Kajti Bog ljubi tudi svoje sovražnike (prim. Mt 5,43-48). Dialog, ki ga želi Bog vzpostaviti z vsakim od nas v velikonočni skrivnosti njegovega Sina, nima nič skupnega s praznim govorjenjem, ki so ga pripisovali starodavnim prebivalcem Aten, ki »namreč ne poznajo večjega užitka kakor pripovedovati ali poslušati zadnje novice« (Apd 17,21). Za takšno govorjenje, ki ga zaznamuje prazna in površna radovednost, je v vsakem času značilna posvetnost; v našem času ta lahko vodi v neprimerno uporabo medijev.

    4) Bogastvo, ki ga moramo deliti, ne obdržati zase
    Ko Velikonočno skrivnost postavimo v središče svojega življenja, postanemo sočutni do ran križanega Kristusa, ki so navzoče v številnih nedolžnih žrtvah vojn, v napadih na življenje še nerojenih ali starejših in v različnih oblikah nasilja. Prav tako so navzoče tudi v okoljskih katastrofah, neenakomerni porazdelitvi zemeljskih dobrin, v vseh oblikah trgovine z ljudmi in v nebrzdani želji po dobičku, ki je vrsta malikovanja. Može in žene dobre volje je treba tudi danes nagovarjati, naj v obliki miloščine delijo svoje dobrine s tistimi, ki jih najbolj potrebujejo, in tako osebno prispevajo k izgrajevanju boljšega sveta. Dobrodelnost nas počlovečuje, medtem ko nas lahko kopičenje razčloveči, ker nas zapira v lastno sebičnost. Lahko gremo in moramo iti še dlje. Upoštevati moramo strukturne vidike svojega gospodarskega življenja. Zato sem sredi postnega časa, v času od 26. do 28. marca, v Assisi poklical mlade ekonomiste, podjetnike in oblikovalce sprememb, da bi oblikovali pravičnejše in bolj vključujoče gospodarstvo. Kot cerkveno učiteljstvo pogosto poudarja, je politično življenje izjemna oblika dobrodelnosti (prim. Pij XI., nagovor Italijanske zveze študentov katoliške univerze, 18. decembra 1927). Enako velja za ekonomsko življenje, h kateremu lahko pristopamo v istem evangeljskem duhu, duhu blagrov. K sveti Devici Mariji se obračam za priprošnjo, da bi se nam v postnem času odprla srca, da bi slišali Božji klic, naj se spravimo z njim, da bi uprli pogled v Velikonočno skrivnost in da bi se spreobrnili k odprtemu in iskrenemu dialogu z njim. Tako bomo postali to, kar Kristus prosi svoje učence: sol zemlje in luč sveta (prim. Mt 5,13-14).

    Papež Frančišek
    https://katoliska-cerkev.si/poslanica-svetega-oceta-franciska-za-postni-cas-2020

    Spokorimo se in Boga prosimo odpuščanja za vse grehe. Božje Usmiljenje pomagaj nam in nam odpusti, ker smo grešili. Pomagaj nam, da se spreobrnemo in postanemo boljši kristjani in ljudje, ki živiš in kraljuješ Vekomaj. Amen. Janez

  60. Janez says:

    Kaj nam sporoča koronavirus? Zaradi aktualnosti povzemamo objavljeni komentar župljana iz sosednje župnije Šmarje Sap, dr. Marka Kmeta v Družini.
    MORDA JE POJAV EPIDEMIJE COVID-19 NEKE VRSTE “STRESNI TEST” NAŠE OBČESTVENE PRIPADNOSTI IN SOLIDARNOSTI!
    Virus po tradicionalni znanstveni razlagi ni živo bitje. Nima svojega razmnoževalnega sistema, zato nujno potrebuje gostiteljsko celico, da se lahko razmnožuje s pomočjo njenega. Komunikacije ni sposoben. Pa vendar med nas prinaša prenekatero spoznanje. Prepričanja javnosti sledijo normalni razporeditvi: na eni strani so tisti, ki trenutni položaj omalovažujejo, češ da nekaj viroz več ali manj res ne predstavlja večje težave za družbo, še manj za zdravstveni sitem ali celo državo. Na drugi strani so bolj apokaliptično razmišljujoči oz. tisti, ki že slutijo konec civilizacije, kot jo poznamo. Večina je nekje vmes. Ker je do objektivnih podatkov zelo težko priti (med drugim tudi zato, ker je bolezen še precejšnja neznanka in podatkov preprosto ni), je pač treba luknje v védenju zapolniti z osebnim pregledom. In zato vsak od nas, čeprav še tak znanstvenik, na nastali položaj gleda skozi prizmo osebnih prepričanj in seveda – vere.
    Kaj je drugače, če na pojav COVID-19 gledam z očmi katoličana, ne le z dialektičnim pogledom medicinca? Precej.
    Prvič, prepričanje, da pojav epidemije ni splet naključij, saj nam evangelij zagotavlja, da “so nam lasje na glavi prešteti” in je zatorej težko verjeti, da Bog položaja nima pod nadzorom. Misel, da v teh težkih časih nismo sami in nebogljeni, velja večkrat priklicati v zavest. Drugič, kot vernik sem vesel, da so naši škofje med prvimi v državi sprejeli nekaj priporočil. Čeprav se komu zdi izpraznitev kropilnikov (še) nepotrebna in prejemanje obhajila na roko nespoštljivo, se mi zdi sporočilo naših škofov nekoliko širše: že na začetku dogajanja so pomislili na to, kako lahko, pa čeprav z ukrepi, ki le malenkostno omejujejo širjenje virusa, po svojih močeh pomagajo. Predvsem sporočilo, da lahko vsak stori nekaj, je pomembno. In tretjič: virus, neživ, kot je, nam ničesar ne govori. Nastavlja nam ogledalo, v katerem lahko vidimo napredno družbo 21. stoletja, modernizirano, globalizirano in digitalno opismenjeno, v kateri se je pojavila bolezen. Bolezen z vsemi svojimi lastnostmi: nevarna, nalezljiva, grda, celo smrtna. In najbolj ogroža najranljivejše med nami: starostnike in kronične bolnike. Skratka tiste, ki jih morala sodobnega časa ne postavlja v središče zanimanja. To je po mojem mnenju ena glavnih preizkušenj za kristjane v tem času: ali smo sposobni empatije do te mere, da smo se pripravljeni čemu odpovedati zato, da bodo tisti, ki so bolj ogroženi, imeli kaj več? Sem pripravljen zmanjšati zalogo razkužila v domači lekarni, da ga bo nekaj lahko dobila stara gospa iz sosednjega stopnišča? Bom upošteval navodila za karanteno, če bo pri nas položaj kdaj tak kot v sosednji Italiji? Se bom upiral ukrepom, če mi ne bodo po godu ali mi bodo celo prekrižali pomembne načrte?
    Morda je pojav epidemije COVID-19 neke vrste “stresni test” naše občestvene pripadnosti in solidarnosti. Učili smo se, da je v težkih časih treba stopiti skupaj. Kako dobro bi šele bilo, če bi bili tega sposobni, preden pridejo težki časi! Epidemija bo minila, skrbi v zvezi z njo bodo nadomestile druge, morda manjše, morda večje, vsekakor pa drugačne. Te nam bodo vedno znova in znova nastavljale ogledala; srčno upam, da bo odsev v njih pokazal zrelo in odgovorno družbo. Tako bomo lahko rekli, da smo se tudi v tej “koronski” krizi nekaj naučili in bomo zaradi nje boljši, bolj povezani in bolj pozorni drug na drugega.

    http://zupnija-smarje-sap.rkc.si/index.php/content/display/139

    Dr. Marko Kmet, dr. med., specialist za interno medicino in specialist za intenzivno medicino

    Preberimo in si razširimo vedenje o koronavirusu od zdravnika!

  61. Janez says:

    SŠK dr. Turnšek upokojeni mariborski nadškof

    Kako prejemamo duhovno obhajilo?
    Škofje ordinariji do preklica podeljujejo slovenskim katoličanom spregled od dolžnosti udeležbe pri nedeljski sveti maši. Verniki naj nadomestijo odsotnost od svetega bogoslužja z molitvijo, postom, dobrimi deli, prebiranjem Božje besede, spremljanjem svete maše po radiu, TV oziroma spletu ter s prejemom duhovnega obhajila.

    Če nikakor ni mogoče, da bi sodelovali pri sveti maši in prejeli sveto obhajilo, je primerno, da ga prejmemo v duhovni obliki.

    Možna in priporočena oblika:

    1) Na mirnem kraju se umirimo in se nato pokrižamo.

    2) Zavemo se Božje navzočnosti in obudimo ter zmolimo kesanje.

    3) Preberemo evangelij dneva.

    4) Nekaj časa premišljujemo ob Božji besedi (bodite pozorni na to, kaj vam govori in kakšne občutke prebuja v vas).

    5) Zmolimo veroizpoved.

    6) Sledi duhovno obhajilo.

    Jezus, verjamem, da si navzoč v Najsvetejšem zakramentu. Zahvaljujem se Ti za Tvojo ljubezen do mene, ki si mi jo izkazal s svojo smrtjo na križu. Želim Te ljubiti bolj kakor vse drugo, predvsem pa Te želim sprejeti v svojo dušo. Ker Te ne morem prejeti zakramentalno, Te prosim, da prideš k meni duhovno: prosim Te, da vstopiš v moje srce in prebivaš v njem.

    (Kratek premor, da se povežemo z Jezusom …)

    Hvala, Jezus, za to duhovno obhajilo, hvala za Tvoj objem, hvala za to duhovno združitev s Teboj. Ne dovoli, da bi se ločil od Tebe, ampak mi pomagaj, da ostanem v Tebi.

    6) Molitev končamo z znamenjem križa.

    Msgr. dr. Marjan Turnšek
    Medmrežje Portal Pridi in poglej

    SVETE MAŠE so odpovedane po sklepo SŠK. Tu je povezava do Svetih maš po internetu.

    https://portal.pridi.com/2020/03/12/neposredni-prenos-svete-mase-na-portalu-pridi-in-poglej/

    Portal Pridi in poglej omogoča neposredni video prenos svetih maš (s klikom na pasico Sveta maša na naslovni strani) in sicer vsak delavnik ob 7.00 in 18.30 ter ob nedeljah ob 8.00 in ob 10.00.

    Spletna povezava neposrednega prenosa svete maše ob navedenih urah

    Posnetki svetih maš

    Ob petkih bo pred sveto mašo oz. ob 18.00 neposredni prenos pobožnosti križevega pota, preostale dni pa bo pol ure pred sveto mašo molitev rožnega venca.

  62. Janez says:

    Paspež Frančišek: V vsakem srcu obstaja žeja po Bogu, 12. 03. 2020

    Papež Frančišek je imel sredino splošno avdienco v knjižnici apostolske palače. Zaradi tveganja širjenja koronavirusa sta od včeraj zaprta tako Trg sv. Petra kot bazilika. Katehezo je bilo mogoče neposredno spremljati preko televizijskega prenosa in strani Vatican News. Ob svetem očetu je bilo le nekaj škofov, ki so upoštevali predpisano medosebno razdaljo. Kateheza je bila namenjena četrtemu blagru iz Jezusovega govora na gori: »Blagor lačnim in žejnim pravičnosti, kajti nasičeni bodo« (Mt 5,6).

    Bog trpi zaradi bolečine svojih otrok
    Med prejšnjimi splošnimi avdiencami je papež Frančišek že razlagal blagre, ki se nanašajo na uboge v duhu, žalostne in krotke, danes pa je spregovoril še o eni človeški slabosti, in sicer tisti, ki je povezana z lakoto in žejo. Lakota in žeja sta primarni potrebi, ki se nanašata na preživetje, kar je papež želel posebej poudariti: »Tukaj ne gre za neko splošno željo, ampak za življenjsko in vsakodnevno potrebo, kot je prehranjevanje.«

    Kaj pa pomeni biti lačen in žejen pravičnosti? Zagotovo ne govorimo o tistih, ki se hočejo maščevati, saj smo pri prejšnjem blagru govorili o krotkosti. »Nepravičnosti zagotovo ranijo človeštvo,« je zatrdil sveti oče. »Človeška družba nujno potrebuje enakost, resnico in družbeno pravičnost. Ne pozabimo, da zlo, ki ga doživijo moški in ženske po svetu, doseže srce Boga Očeta. Kateri oče ne bi trpel zaradi bolečine svojih otrok?«

    Božja pravičnost je večja od človeške
    Papež je nadaljeval, da spisi govorijo o bolečini revnih in zatiranih, ki jo Bog pozna in jo z njimi deli. Da bi prisluhnil vpitju zatiranih Izraelovih sinov kot pripoveduje knjiga Eksodus (glej 2 Mz 3,7-10), je Bog sestopil, da bi osvobodil svoje ljudstvo. A žeja in lakota po pravičnosti, o čemer nam govori Gospod, je še globlja od upravičene potrebe po človeški pravičnosti, ki jo vsak človek nosi v svojem srcu.

    V istem »govoru na gori«, Jezus govori o pravičnosti, ki je večja od človeške pravice ali osebne popolnosti, ko pravi: »Če vaša pravičnost ne bo večja kakor pravičnost pismoukov in farizejev, nikakor ne pridete v nebeško kraljestvo« (Mt 5,20). »In to je pravičnost, ki pride od Boga« (glej 1 Kor 1,30).

    V vsakem srcu je žeja po resnici in dobroti
    V spisih najdemo izraženo žejo, ki je globlja od fizične, to je želja, postavljena v sam začetek našega bitja. Psalm pravi: »O Bog, moj Bog si ti, željno te iščem, po tebi žeja mojo dušo; moje telo medli po tebi na suhi, izčrpani zemlji brez vode« (Ps 63,2). Cerkveni očetje govorijo o tem rodovitnem nemiru, ki prebiva v srcu človeka. Sv. Avguštin pravi: »Zase si nas ustvaril, Gospod, in nemirno je naše srce, dokler ne počije v tebi.« Obstaja notranja žeja, notranja lakota, nemir.

    »V vsakem srcu, tudi v najbolj pokvarjeni in od dobrega oddaljeni osebi, je skrito hrepenenje po svetlobi, četudi se nahaja pod razvalinami prevar in napak, a vedno obstaja žeja po resnici in dobroti, kar je žeja po Bogu. Sveti Duh je, ki zbuja to žejo: On je živa voda, ki je oblikovala naš prah, On je stvariteljski dih, ki mu je dal življenje,« je izpostavil papež in dodal, da je zato Cerkev poslana, da vsem oznanja Božjo besedo, prepojeno s Svetim Duhom. »Kajti evangelij Jezusa Kristusa je največja pravičnost, ki se lahko ponudi srcu človeštva, ki jo potrebuje, čeprav se tega ne zaveda.«

    Povedano je sveti oče želel ponazoriti s primeri. Ko se moški in ženska poročita, imata namen ustvariti nekaj velikega in lepega. In če to žejo ohranita živo, bosta vedno našla pot za hojo naprej skozi probleme, s pomočjo milosti. Tudi mladi imajo to lakoto in ne smejo je izgubiti. V srcu otrok je treba zaščititi in gojiti to željo po ljubezni, nežnosti, sprejemanju, ki jih izražajo v svojih iskrenih in iskrivih vzgibih.

    Razumeti, kaj je zares pomembno
    »Vsaka oseba je poklicana odkriti, kaj zares šteje, kaj zares potrebuje, kaj zares pomeni dobro živeti in istočasno, kaj je drugotnega pomena in čemu se lahko mirno odpovemo,« je dejal papež Frančišek in sklenil, da Jezus s tem blagrom o lakoti in žeji po pravičnosti oznani, da obstaja žeja, ki ne bo razočarana, žeja, ki bo potešena in se bo vedno dobro končala, kajti ustreza srcu samega Boga, njegovemu Svetemu Duhu, ki je ljubezen. »Gospod naj nam podeli to milost, da bi imeli žejo po pravičnosti, ki je ravno v želji hoteti najti Boga, videti Boga in delati dobro drugim,« je še dodal sveti oče.

    Vir: Vatican News

  63. Janez says:

    MOLITEV ZA SPREOBRNITEV IN ZA OZDRAVITEV NAŠE DUŠE, avtor Matjaž Černivec
    To je predloga za molitev k Bogu, pravi uvodoma avtor Černivec, ki naj bi jo vsak vernik ponotranjil in posvojil na svoj način. Vsak Božji otrok in Jezusov učenec ima v sebi Svetega Duha, zato te besede lahko vzamemo kot izhodišče, ki ga bo Duh dopolnil in poglobil oziroma nas še podrobneje vodil na razna področja molitve. Dejstvo je, da je vsak od nas v večji ali manjši meri poškodovan zaradi posledic greha, ki smo mu služili, zato vsi potrebujemo tovrstno ozdravljenje, obnovitev oziroma posvečenje.

    Oče naš, ki si v nebesih, posvečeno bodi tvoje ime. Pridi tvoje kraljestvo. Zgôdi se tvoja volja kakor v nebesih tako na zemlji. Daj nam danes naš vsakdanji kruh; in odpústi nam naše dolge, kakor smo tudi mi odpustili svojim dolžnikom; in ne vpelji nas v skušnjavo, temveč reši nas hudega. Amen.

    Aba, Oče, v imenu Jezusa Kristusa prihajam k Tebi. In kakor sem bil krščen v Kristusa, križan in pokopan z njim ter obujen z njim od mrtvih, ti zdaj prinašam svoje telo – vse kar sem, kar imam, vse kar mislim, kar čutim, vse, kar si želim, kar pričakujem in načrtujem – kot živo žrtev. Jezus, moj učitelj in veliki duhovnik, vzemi to žrtev in jo v svoji moči daruj Bogu Očetu v prijeten dar, v sveti ogenj tvojega Duha, ki očiščuje in použiva vse. Hvala ti, Bog, ker vem, da jo sprejemaš! Zaupam ti. In zdaj, Aba, Oče, te prosim, da me prenoviš od znotraj, da bom odseval tvojo podobo v ta mračni, grešni, utrujeni svet. Naj sijem s svetlobo Jezusa, ki je luč sveta in ki po veri prebiva v meni. Hvala ti, moj Bog.

    Prosim Bog, ozdravi moja čustva. Ozdravi vzorce mojega čustvovanja, da bodo odsevali Jezusa. Daj mi čustveno stabilnost, reši me nihanj razpoloženja. Vem, da sem prizadel mnoge; Oče, odpusti mi, odločam se, da jih bom ob prvi priliki prosil odpuščanja. In mnogi so prizadeli mene. To boli in ustvarja v meni občutke praznine, prizadetosti, samopomilovanja, zavrnjenosti, zavračanja, nevoščljivosti, jeze, sovraštva in zaničevanja. Toda zdaj vse te občutke in vsa ta ranjena čustva prinašam k tebi, Oče, po Jezusu Kristusu, in jih izlivam pred tabo skupaj z daritvijo svojega življenja. Vsemu temu se odrekam; naj zgori v tvojem ognju! In prav tukaj in zdaj se odločam, da se odpovedujem vsem zameram in popolnoma oprostim vsem, ki so me prizadeli. Še posebej oproščam vsem ki so me prizadeli in žalili. V imenu Jezusa Kristusa: odpuščam vam vsem! In zdaj, Oče, po veri sprejemam tvoje odpuščanje za vse svoje grehe, napake in pomanjkljivosti ter tudi sam odpuščam sebi. Hvala ti, Oče, ker vem, da si mi odpustil. In zdaj po tvojem Svetem Duhu oblačim globoko usmiljenje do vseh, sočutje in tvojo nebeško ljubezen, ki pokrije množico grehov. Naj se dvigne v meni tvoje veselje in hvaležnost za vse. Hvala ti, Gospod, ker je pri tebi odpuščanje! Zaupam Ti.

    Prosim Bog, ozdravi mojo voljo. Ozdravi vzorce mojega obnašanja in odzivanja, da bodo odsevali Jezusa. Priznavam ti nedoslednost, oklevanje, omahljivost, brezvoljnost, lenobo, iskanje bližnjic, plašnost, nezanesljivost, nezvestobo in samovoljo. Odpusti mi, Oče. V imenu Jezusa se odpovedujem obupu, občutkom nemoči, nesmisla, ohromelosti, utrujenosti, teže in strahu – naj izginejo iz mojega življenja! In zdaj, prosim, daj mi moč, pogum in odločnost, da vztrajno delam dobro, da se trudim in sem potrpežljiv, pa naj bodo moje okoliščine še tako slabe. Zravnaj moje poti, odločam se za načelnost, iskrenost, resnicoljubnost in poštenost, tudi kadar bo v mojo škodo. Daj mi jasno spoznati, kaj je tvoja volja zame danes in vedno. Pokaži mi konkretne prioritete, da se bom lahko osredotočil nanje z vso predanostjo, ostalo pa pustil ob strani. Oče, želim izpolniti vso tvojo voljo v vsem svojem življenju! Naj me tvoj Sveti Duh, ki si mi ga dal, vodi v polno življenje, Jezusovo življenje tukaj in zdaj, da lahko z močjo opravljam njegova dela in se z veseljem žrtvujem za bližnje ter tako prinašam tvoje kraljestvo v ta svet. Hvala ti, živi Bog, ker si poln življenjske moči! Bog hvala, zaupam ti.

    In Bog prosim te, ozdravi in prenovi moj um. Ozdravi vzorce mojega mišljenja, da bodo odsevali Jezusa. Priznavam ti vse dvome, pomisleke, nerazumevanje in nevednost ter globoko ukoreninjena prepričanja, ki izhajajo iz mojega otroštva ali okolja. Priznavam ti, da sem sprejel marsikatero laž ter da se lažem samemu sebi in drugim. Toda zdaj se odpovedujem vsakršni laži, prevari in zmedi – v imenu Jezusa se vsemu temu upiram in ukazujem, naj vse to izgine iz mojega življenja. Priznavam ti svojo majhnost in omejenost – naj živim kot otrok, v ponižnem in veselem zavedanju, da si nad mano ti, Oče, ki veš in razumeš vse. Naj me razsvetljuje resnica – Jezus in njegova beseda. Jezus, Učitelj, želim hoditi za teboj kot učenec. Uči me. Vodi me. Govori mi. Odpri moj um, da bom globlje spoznal tebe in Očeta. Naj mislim tvoje misli, naj si zamišljam tvoje zamisli – tiste dobre, zdravilne, osvobajajoče, očiščujoče, odrešujoče. Odstri zavese mojega uma, da bom zapažal čudeže, ki jih neprestano delaš okrog mene in v meni; reši me grozljive, brezbožne zaslepljenosti. Obnovi mojo sposobnost domišljije in kreiranja idej, da bom imel tvoje predstave, da bom na Tebe, na svet in na sebe, na preteklost, sedanjost in prihodnost gledal tako, kot gledaš Ti. Hvala ti, Gospod, ker me učiš! Zaupam ti Gospod, da boš naredil še mnogo več, kot te prosim. Kajti Ti veš kaj potrebujem.

    Tako, Oče, se ti ves izročam, da bom popolnoma Tvoj. Naj rastem in se krepim v Božjem Duhu, naj moje življenje vztrajno in potrpežljivo obrodi ves njegov dobri sad: ljubezni, dobrote, usmiljenja, veselja, miru, potrpežljivosti, sočutja, radodarnosti, stanovitnosti v Veri, zvestobo, nenasilnost in samoobvladovanje. Tvoja Božja Volja naj se zgodi in ne moja. V imenu Jezusa Kristusa. Na Veke Vekomaj. Amen!

    Avtor Matjaž Černivec

    Addendum:
    MOLITEV K BOGU ZA ODPUŠČANJE (Vojteh Kodet )

    Gospod, odpusti mi, ker živim takšno življenje,
    Odpusti mi slepoto, gluhoto
    in trdoto mojega srca.
    Prosim te za milost,
    da bi navezal zaupen odnos s teboj, o Kristus.
    Gospod, daj, da ti odprem svoje srce,
    daj, da Ti bom pustil stopiti v svoje življenje.
    Hočem Ti zaupati
    in Te postaviti v središče vsega.
    Hvalim Te, Gospod,
    zahvaljujem se Ti, da me iščeš,
    ker hrepeniš po meni, ker me pričakuješ,
    ker Ti prihajaš k meni in me čakaš,
    dokler sam s stranpoti ne pridem k Tebi.
    Hvala za vse, kar si zame storil in mi pomagal
    v mojem življenju ter me odrešil.
    Avtor: Vojteh Kodet

  64. Miro says:

    KAKO SO SE DUHOVNO OBHAJALI NEKATERI SVETNIKI – MOJ JEZUS, VERUJEM V TVOJO NAVZOČNOST V PRESVETEM ZAKRAMENTU! (sv. Alfonz Ligvorij)

    Nicolas Buttet v svoji knjigi »Evharistija, ljubezen svetnikov« navaja več primerov, kako so se duhovno obhajali nekateri svetniki. Da se ta čudež izvrši na skrivnosten, za človeškega duha nerazumljiv način, je Gospod Jezus potrdil tudi bl. Ivani od Križa: »Pri vsakem od svojih duhovnih obhajil prejmeš milost, ki ustreza milosti, ki bi jo prejela, če bi se dejansko obhajala.«

    Kadar sv. Bernardka ni mogla prejeti obhajila, je poslala svojega angela varuha, da je šel poiskat Kristusa-hostijo in ga prosil, naj jo obišče po svoji milosti: »Pojdi, dobri moj angel, rotim te, pojdi tja, kjer počiva moj Jezus. Temu ljubeznivemu Jetniku reci, naj pride v moje srce in v njem naredi svoje bivališče.«

    Sv. Frančišek Saleški je dragi Filoteji svetoval, naj si želi prejeti Gospoda: »Kadar pa ti ne bo dana sreča, da pri sveti maši obhajilo resnično prejmeš, ga prejmi vsaj v srcu in v duhu in se v gorečem hrepenenju združi z oživljajočim Odrešenikovim telesom.«

    Sv. Alfonz Ligvorij je za duhovno obhajilo sestavil čudovito molitev: »Moj Jezus, verujem v tvojo navzočnost v Presvetem zakramentu. Ljubim te nadvse in želim, da prideš v mojo dušo. Sedaj te ne morem zakramentalno prejeti v svoje srce: pridi vanj vsaj duhovno. Objemam te, kot bi bil že prišel, in se ves združujem s teboj. Ne dovoli, da bi kdaj imel to nesrečo, da bi se ločil od tebe.«

    (navedeno iz knjige: Evharistija, ljubezen svetnikov, Nicolas Buttet; to izjemno knjigo zelo priporočam v branje!)

    Božje usmiljenje, ki izviraš iz Presvetega Srca Jezusovega, zaupamo vate!

  65. Janez says:

    Slovenska škofovska konferenca glede koronavirusa sporoča vernikom v Sloveniji naslednje (povzeto iz medmrežja):

    Izredna navodila slovenskih škofov za preprečevanje širjenja koronavirusa COVID-19: odpoved svetih maš do preklica
    Slovenski škofje spremljajo ukrepe države na področju preprečevanja virusnih okužb in širjenja koronavirusa COVID-19.

    Glede na zaostrene razmere, po posvetu s strokovnjaki in z željo, da se zaščiti zdravje in življenja vernikov, škofje določajo izredne ukrepe, ki stopijo v veljavo v petek, 13. marca 2020, ob 00.00 in trajajo do preklica.

    1. V izogib širjenju koronavirusa COVID-19 in za ohranjanje zdravja prebivalstva, so do nadaljnjega odpovedane vse svete maše, podeljevanje zakramentov, zakramentalov, ljudske pobožnosti, župnijska praznovanja in drugi dogodki ter vsa srečanja.

    2. Duhovniki darujejo svete maše po sprejetih namenih izključno zasebno, brez prisotnosti vernikov. Somaševanje duhovnikov in skupno obhajanje ni dovoljeno.

    3. Svete maše in križevi poti ter druge oblike pobožnosti na prostem niso dovoljeni.

    4. Škofje ordinariji do preklica podeljujejo slovenskim katoličanom spregled od dolžnosti udeležbe pri nedeljski sveti maši. Verniki naj nadomestijo odsotnost od svetega bogoslužja z molitvijo, postom, dobrimi deli, prebiranjem Božje besede, spremljanjem svete maše po radiu, TV oziroma spletu ter s prejemom duhovnega obhajila. (priloga št. 1).

    5. Župniki na vrata cerkva pritrdijo obvestilo, na katerem naj bo napisano: »Svete maše so do nadaljnjega odpovedane. Možna je osebna molitev zdravih vernikov pod pogojem, da v cerkvi/kapeli ni več kot 10 oseb in so med seboj oddaljene vsaj 1,5 metra.«

    6. Kjer je to mogoče, so lahko cerkve v času epidemije odprte izključno pod naslednjimi pogoji:

    a) Cerkve so odprte samo za osebno molitev zdravih vernikov brez simptomov akutne pljučne bolezni.
    b) Istočasno je lahko v cerkvi največ 10 oseb, med katerimi mora biti vsaj 1,5 metra razdalje.
    c) Cerkev, ki je odprta za vernike, je treba vsaj dvakrat na dan očistiti z razkužilnimi sredstvi (kljuke vrat, klopi itd.).
    č) Vernikom mora biti v cerkvi na voljo razkužilno sredstvo za roke.

    7. Spovedovanje je odloženo za nedoločen čas.

    8. Dovoljeni so cerkveni pogrebi ob strogem upoštevanju navodil državnih ustanov. Pogreb se opravi brez pogrebne svete maše in samo z najožjimi sorodniki. Pogrebna sveta maša bo lahko darovana po preklicu tega navodila.

    9. V smrtni nevarnosti je dovoljeno podeljevanje bolniškega maziljenja ob upoštevanju, da sta duhovnik in bolnik ustrezno zaščitena.

    10. Podeljevanje zakramenta svetega krsta in poroke se preloži.

    11. Bolniški duhovniki in duhovniki, ki oskrbujejo domove za ostarele in druge podobne ustanove, morajo upoštevati navodila omenjenih ustanov za preprečevanje okužb.

    12. Do preklica po župnijah ni verouka in drugih oblik izobraževanja ter župnijskih srečanj. Kateheti naj starše prosijo, da manjkajočo snov predelajo skupaj s svojimi otroki.

    13. Škofijske in župnijske pisarne, cerkveni arhivi ter drugi cerkveni uradi ostanejo do nadaljnjega zaprti. Verniki se lahko na župnijske urade obrnejo samo po telefonu oziroma e-pošti.

    14. Katoliški vrtci, šole in druge izobraževalne ter karitativne ustanove morajo slediti navodilom Nacionalnega inštituta za javno zdravje in Ministrstva za zdravje RS.

    15. V samostanih naj redovnice in redovniki omejijo izhode ter stike z zunanjimi obiskovalci. V samostanskih kapelah naj izpraznijo kropilnike z blagoslovljeno vodo.

    16. Vsi verniki (še zlasti starejši) naj se preventivno samoizolirajo ter posvetijo čas molitvi za zdravje bolnikov, zdravstvenega osebja in čim prejšnji konec epidemije.

    17. Škofje vabimo vse vernike, duhovnike, redovnice, redovnike ter katoliška laiška gibanja, da v zahtevnem času epidemije okrepijo molitev za zdravje in blagoslov našega naroda.

    Duhovnike in druge pastoralne delavce lepo prosimo, da navodila natisnejo in objavijo v župnijskih listih, na oglasnih deskah oziroma na spletnih straneh ter z upoštevanjem naštetih ukrepov pomagajo pri preprečevanju širjenja virusnih okužb.

    Navodilo so sprejeli škofje na dopisni seji Slovenske škofovske konference, ki je potekala 12. marca 2020.

    Msgr. Stanislav Zore, ljubljanski nadškof metropolit in predsednik SŠK

    Msgr. Alojzij Cvikl, mariborski nadškof metropolit in podpredsednik SŠK

    Msgr. dr. Jurij Bizjak, koprski škof

    Msgr. dr. Peter Štumpf, murskosoboški škof

    Msgr. Andrej Glavan, novomeški škof

    Gospod Rok Metličar, škofijski upravitelj Škofije Celje

    IZREDNA NAVODILA

    Dodatek št. 1:

    Kako prejemamo duhovno obhajilo?

    Škofje ordinariji do preklica podeljujejo slovenskim katoličanom spregled od dolžnosti udeležbe pri nedeljski sveti maši. Verniki naj nadomestijo odsotnost od svetega bogoslužja z molitvijo, postom, dobrimi deli, prebiranjem Božje besede, spremljanjem svete maše po radiu, TV oziroma spletu ter s prejemom duhovnega obhajila.

    Če nikakor ni mogoče, da bi sodelovali pri sveti maši in prejeli sveto obhajilo, je primerno, da ga prejmemo v duhovni obliki.

    Možna in priporočena oblika:

    1) Na mirnem kraju se umirimo in se nato pokrižamo.

    2) Zavemo se Božje navzočnosti in obudimo ter zmolimo kesanje.

    3) Preberemo evangelij dneva.

    4) Nekaj časa premišljujemo ob Božji besedi (bodite pozorni na to, kaj vam govori in kakšne občutke prebuja v vas).

    5) Zmolimo veroizpoved.

    6) Sledi duhovno obhajilo.

    Jezus, verjamem, da si navzoč v Najsvetejšem zakramentu. Zahvaljujem se Ti za Tvojo ljubezen do mene, ki si mi jo izkazal s svojo smrtjo na križu. Želim Te ljubiti bolj kakor vse drugo, predvsem pa Te želim sprejeti v svojo dušo. Ker Te ne morem prejeti zakramentalno, Te prosim, da prideš k meni duhovno: prosim Te, da vstopiš v moje srce in prebivaš v njem.

    (Kratek premor, da se povežemo z Jezusom …)

    Hvala, Jezus, za to duhovno obhajilo, hvala za Tvoj objem, hvala za to duhovno združitev s Teboj. Ne dovoli, da bi se ločil od Tebe, ampak mi pomagaj, da ostanem v Tebi.

    6) Molitev končamo z znamenjem križa.

    Msgr. dr. Marjan Turnšek

    Dodatek št. 2:

    Vabilo k molitvi v času epidemije koronavirusa COVID-9

    V času epidemije škofje vabijo vse duhovnike, redovnike, redovnice in vernike, da molijo naslednjo molitev:

    Molitev za zdravje v času epidemije koronavirusa COVID-19

    Oče usmiljenja in tolažbe,
    tvoj Sin Jezus Kristus
    nam je s križem pokazal vrednost trpljenja.
    Pomagaj našim bratom in sestram,
    ki že nosijo križ bolezni in so preizkušani.
    Nakloni jim izboljšanje zdravja,
    njihovim svojcem pa pogum in zaupanje.
    Vsem zdravstvenim delavcem daj moč in zdravje,
    da bodo vztrajali v ljubezni do bolnikov,
    raziskovalcem pa, da bodo čim prej odkrili uspešno zdravilo.
    Nam in vsemu svetu daj svoj blagoslov,
    da bomo rešeni bolezni
    in se ti bomo mogli s tvojo Cerkvijo zahvaljevati.
    Amen.

    Sv. Marija, zdravje bolnikov – prosi za nas.
    Sv. Rok, zavetnik zoper kužne bolezni – prosi za nas.
    Vsi božji svetniki in svetnice – prosite za nas.

    Duhovniki pri svetih mašah, ki jih obhajajo zasebno, brez udeležbe vernikov, pri prošnjah za vse potrebe dodajo tri prošnje:

    1. Gospod Jezus Kristus, usmili se vseh obolelih s koronavirusom Covid-19 in drugih bolnikov v naši domovini in njihovih svojcev.
    2. Gospod Jezus Kristus, podpiraj vse zdravstvene delavce, da bodo skrbeli za bolnike in jim pomagali.
    3. Gospod Jezus Kristus, prosimo te za državne voditelje in njihove sodelavce, da bodo v teh težkih časih modro in odgovorno vodili svoje ljudstvo.

  66. Janez says:

    Radio Ognjišče 10.03.2020, 17:15
    Bo novi koronavirus prepolovil svetovno prebivalstvo?
    Če spremljamo medije, lahko glede na senzacionalistično poročanje dobimo takšen občutek. Vsakodnevno videvamo podobe mest in provinc v karanteni. Če so sprva takšne slike prihajale iz Kitajske ali širše Azije, je to danes realnost sosednje Italije, kjer je premier Giuseppe Conte včeraj za celotno državo razglasil karanteno. Panika je zaradi medijskega poročanja postala vsesplošna, ne samo v Italiji, tudi v Sloveniji smo lahko videli, da so se ljudje že ob prvih novicah potrjenih okužb v naši soseščini začeli zalagati s hrano z daljšim rokom trajanja, praktično nemogoče pa je tudi danes v trgovinah ali lekarnah dobiti razkužila in zaščitne maske. Zakaj takšen odziv ljudi, če pa oblasti mirijo, da panika ni potrebna? Razloge za to bi lahko iskali v prikrivanju določenih informacij, njihovem pomanjkanju, odzivu institucij, ki delujejo na področju boja proti širjenju različnih bolezni in pa v številnih dezinformacijah, ki krožijo po spletu. Kitajska naj bi z letalom poslala kot pomoč maske in drugo zaščitno opremo v Italijo, kjer je najhuje v EU.

    Nam Kitajci lažejo?
    Začelo se je že na Kitajskem. Oblasti, ki imajo praktično absolutno politično moč, so želele izbruh virusa prikriti. To se je izkazalo za nerealno, saj je bilo širjenje izjemno hitro, razsežnosti pa vseeno večje, kot so jih pričakovali. Zaradi teh prvih prikrivanj lahko danes podvomimo tudi v resničnost podatkov, ki kažejo, da se število na novo okuženih na Kitajskem zmanjšuje. Prav tako je vprašljivo dejansko število umrlih. Lastnik nemškega podjetja, ki izdeluje teste za odkrivanje okužb z novim koronavirusom, Olfert Landt je za Tagesspiegel ocenil, da na Kitajskem zaradi okužbe z novim virusom umre morda desetkrat več ljudi, kot želijo prikazati oblasti. Na kar po njegovem kažejo tudi podatki o nadurah zaposlenih v krematorijih na območjih, kjer se je virus najbolj razširil. Landt sodi sicer v skupino bolj pesimističnih strokovnjakov v zvezi z uspešnostjo omejevanja širjenja virusa, zato je ostarelim staršem naročil, naj si pripravijo zaloge hrane, otrokom pa je prepovedal obiskovanje nočnih klubov in drugih prireditev. V Sloveniji smo na začetku lahko v medijih slišali, da se zdravstveno osebje boji virusa, da na izbruh nismo pripravljeni, da v zdravstvenih institucijah primanjkuje zaščitne opreme in da ne vemo, ali je učinkovita. Nekatera od teh opozoril so prišla tudi s strani Zdravniške zbornice Slovenije. Precej pozornosti pa je bila deležna informacija, da so predavanja med prvimi odpovedali na ljubljanski Fakulteti za farmacijo, izobraževalni ustanovi, ki bi po pričakovanjih morala biti v skupini ustanov, ki imajo največ informacij v zvezi s širjenjem virusa in se najbolj zavedajo njegove dejanske nevarnosti. Težava je tudi, da je virus nov, strokovnjaki pa vsak teden odkrijejo še kaj, kar ni bilo znano. Nekateri podatki so tako presenetili, denimo o inkubacijski dobi, po spletu pa so se v zvezi z virusom pojavile tudi določene dezinformacije. Na Kitajskem naj bi se število novih primerov okužb začelo postopni zmanjševati zaradi sprejetih državnih ukrepov.

    Bi nas zaradi omenjenega moralo skrbeti?
    Glede na ukrepe, ki jih sprejemajo države, zagotovo vsaj nekoliko. Gre za najbolj restriktivna ravnanja, ki smo jim bili priče v zadnjem obdobju. Uvaja se karantena, številni se morajo samoizolirati, odpovedujejo se večji dogodki, sosednja Italija je zaprla javne ustanove, slovenske in avstrijske oblasti pa na njeni meji vzpostavljajo nadzor, v sklopu katerega potnikom merijo tudi telesno temperaturo. Omenjeno so že pred časom uvedle kitajske oblasti, ukrep pa je bil sprejet tudi na nekaterih večjih letališčih. Drugi pomembni elementi, ki lahko še nekoliko povečajo strah, pa so, da je virus nov in zanj še nimamo cepiva, strokovnjaki pa so že poročali tudi o mutaciji v nov sev, ki naj bi bil še agresivnejši. To lahko vzbuja nekaj strahu, vendar nam ne preostane drugega, kot da upoštevamo preventivne ukrepe, kamor sodijo osnovni higienski koraki, ter omejevanje zadrževanja v večjih skupinah, zlasti v zaprtih prostorih ter omejeno gibanje javnega življenja državljanov z predvidenimi izjemami za zdravnike, policiste, civilno zaščito idr.poklice. Ti delavci bodo morali biti ustrezno zaščiteni pred okužbo. Druženje in športne prireditve, tako Vitranc in Planica sta odpovedani.

    Vsesplošna panika ni koristna
    Prevelika panika v splošni javnosti bi lahko povzročila zgolj nove težave, razmere pa bi se lahko še poslabšale. Že zdaj zaradi vseh omejitvenih ukrepov, delno pa tudi zaradi strahu prebivalstva nastaja velika gospodarska škoda. Azijska razvojna banka je ocenila, da bi novi koronavirus lahko povzročil globalno škodo v višini do 350 milijard dolarjev, samo trenutni ukrepi Slovenije za soočenje s posledicami novega koronavirusa pa so vredni slabo milijardo evrov. Molimo in se pokesajmo grehov in prosimo Boga za Usmiljenje, da nas obvarje pred okužbo koronavirusa.

    • hvala says:

      V tej težki situacijo se je potrebno še bolj zahvaljevati Bogu in Ga slaviti. Kako se čez noč življenje spremeni, mogoče bomo bolj cenili potem osnovne dobrine in duhovne. BOG vodi svet, Njemu zaupajmo in ga prosimo!

  67. Miro says:

    O JEZUS, PO TVOJEM USMILJENEM SRCU PRIHAJAJO DO NAS ŽARKI TVOJEGA USMILJENJA!

    Priporočimo se Svetemu Duhu in premišljujmo misli sv. Favstine Kowalske iz njenega Dnevnika. To nam je lahko po Božji milosti v veliko duhovno korist, za kar je potrebna tudi odprtost človekovega srca. In to je še toliko bolj pomembno v času, ko se človeštvo sooča z izjemno hudimi preizkušnjami ob širjenju koronavirusa.

    – Z molitvijo se duša oboroži za katerikoli boj; duša mora moliti.

    – Čista in lepa duša mora moliti, da ne izgubi svoje lepote.

    – Duša, ki hrepeni po tej čistosti, mora moliti, ker je drugače ne more doseči.

    – Moliti mora pravkar spreobrnjena duša, ker bo drugače znova padla.

    – Moliti mora grešna duša, da bo vstala iz svojih grehov.

    – Duša mora moliti v kateremkoli stanju. Samo z molitvijo prejmemo razne milosti.

    – Vsaka stvar ima začetek in konec v Tvojem Usmiljenju. Vsaka milost pride iz Tvojega Usmiljenja in poslednja ura je polna Tvojega Usmiljenja do nas.

    – Moj Jezus, v tem življenju in v večnosti imam eno samo nalogo – častiti Tvoje neizmerno Usmiljenje.

    – Ob uri Tvoje smrti, o Jezus, je privrel vrelec življenja. Usmiljenje se je izlilo po vsem svetu.

    – Želim biti odsev Tvojega Usmiljenega Srca, želim častiti Tvoje Usmiljenje.

    – O Jezus, po Tvojem usmiljenem Srcu prihajajo do nas žarki tvojega Usmiljenja.

    – Po Božji milosti moje srce ni nikoli tako srečno kot takrat, ko trpi za Jezusa, ki ga ljubim z vsakim utripom svojega srca.

    – Nič se ne more primerjati z mirom v duši. Brez tega se vse zruši.

    – Bolj ko se duša poniža, bolj Bog uporabi svojo vsemogočnost, da jo poviša.

    – O moj Jezus, trpljenje bi bilo res strašno, če ne bi bilo Tebe. Tako pa si ravno Ti na križu, ki mi daješ moč.

    – Trpljenje je največja milost. Po njem duša postane podobna svojemu Odrešeniku. V trpljenju se prečisti ljubezen. Čim večje je trpljenje čistejša postane ljubezen.

    (navedene misli sv. Favstine povzete po knjižici »Sporočilo Božjega usmiljenja sveti Favstini Kowalski«, izdal žup. urad Deskle)

    MOLITEV ZA GREŠNIKE (sv. Favstina Kowalska)

    Bog velikega usmiljenja, ki si nam blagovolil poslati svojega edinorojenega Sina kot največji dokaz nepojmljive ljubezni in usmiljenja, ti ne zavračaš grešnikov.

    S svojim nepojmljivim usmiljenjem si jim odprl zaklad, iz katerega lahko črpajo v izobilju ne le opravičenje, ampak vsakršno svetost, ki jo duša lahko doseže.

    Oče velikega usmiljenja, hrepenim po tem, da bi se vsa srca z zaupanjem obrnila k tvojemu neskončnemu usmiljenju.

    Nihče se ne opraviči pred teboj, če ga ne bo spremljalo tvoje nepojmljivo usmiljenje. Ko nam odkriješ skrivnost svojega usmiljenja, bo večnost prekratka, da bi se ti za to primerno zahvalili (Dnevnik sv. Favstine Kowalske, št. 1122).

    Božje usmiljenje, v spreobrnjenju grešnikov, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, studenec bolnim in trpečim zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, ki vedno in povsod spremljaš vse ljudi, zaupamo vate!

    http://www.sticna.com/Dnevnik_Svete_Favstine_Kowalske.pdf

  68. Janez says:

    Radio Ognjišče Molitev za zdravje v času epidemije koronavirusa
    Slovenski škofje vabijo slovenske katoličane k molitvi za zdravje in upoštevanju navodil za preprečevanje epidemije koronavirus covid-19

    Oče usmiljenja in tolažbe,tvoj Sin Jezus Kristus
    nam je s križem pokazal vrednost trpljenja.
    Pomagaj našim bratom in sestram,
    ki že nosijo križ bolezni in so preizkušani.
    Nakloni jim izboljšanje zdravja,
    njihovim svojcem pa poguma in zaupanja.
    Vsem zdravstvenim delavcem nakloni moči in zdravja,
    da bodo vztrajali v ljubezni do bolnikov;
    raziskovalcem pa, da bodo čim prej odkrili uspešno zdravilo.
    Nam in vsemu svetu daj svoj blagoslov,
    da bomo rešeni bolezni
    in se ti bomo mogli s tvojo Cerkvijo zahvaljevati.
    Amen.

    Sv. Marija, zdravje bolnikov – prosi za nas.
    Sv. Rok, zavetnik zoper kužne bolezni – prosi za nas.
    Vsi božji svetniki in svetnice – prosite za nas.

    https://radio.ognjisce.si/sl/224/novice/31184/molitev-za-zdravje-v-casu-epidemije-koronavirusa.htm

    Verniki in molilci na tem medmrežju preberitev najnovejša navpdila SŠK, ki veljajo od jutri petek 13. 3. 2020:
    Slovenski škofje spremljajo ukrepe države na področju preprečevanja virusnih okužb in širjenja koronavirusa COVID-19. Glede na zaostrene razmere, po posvetu s strokovnjaki in z željo, da se zaščiti zdravje in življenja vernikov, škofje določajo izredne ukrepe, ki stopijo v veljavo v petek, 13. marca 2020, ob 00.00 in trajajo do preklica. Tu je ena točka obvestila SŠK. Preberitev vse na medmrežju SŠK.

    5. Župniki na vrata cerkva pritrdijo obvestilo, na katerem naj bo napisano: »Svete maše so do nadaljnjega odpovedane. Možna je osebna molitev zdravih vernikov pod pogojem, da v cerkvi/kapeli ni več kot 10 oseb in so med seboj oddaljene vsaj 1,5 metra.«

  69. Janez says:

    Radio Ognjišče Molitev za zdravje v času epidemije koronavirusa
    Slovenski škofje vabijo slovenske katoličane k molitvi za zdravje in upoštevanju navodil za preprečevanje epidemije koronavirus covid-19

    Oče usmiljenja in tolažbe,tvoj Sin Jezus Kristus
    nam je s križem pokazal vrednost trpljenja.
    Pomagaj našim bratom in sestram,
    ki že nosijo križ bolezni in so preizkušani.
    Nakloni jim izboljšanje zdravja,
    njihovim svojcem pa poguma in zaupanja.
    Vsem zdravstvenim delavcem nakloni moči in zdravja,
    da bodo vztrajali v ljubezni do bolnikov;
    raziskovalcem pa, da bodo čim prej odkrili uspešno zdravilo.
    Nam in vsemu svetu daj svoj blagoslov,
    da bomo rešeni bolezni
    in se ti bomo mogli s tvojo Cerkvijo zahvaljevati.
    Amen.

    Sv. Marija, zdravje bolnikov – prosi za nas.
    Sv. Rok, zavetnik zoper kužne bolezni – prosi za nas.
    Vsi božji svetniki in svetnice – prosite za nas.

    https://radio.ognjisce.si/sl/224/novice/31184/molitev-za-zdravje-v-casu-epidemije-koronavirusa.htm

    Verniki in molilci na tem medmrežju preberitev najnovejša navpdila SŠK, ki veljajo od jutri petek 13. 3. 2020:
    Slovenski škofje spremljajo ukrepe države na področju preprečevanja virusnih okužb in širjenja koronavirusa COVID-19. Glede na zaostrene razmere, po posvetu s strokovnjaki in z željo, da se zaščiti zdravje in življenja vernikov, škofje določajo izredne ukrepe, ki stopijo v veljavo v petek, 13. marca 2020, ob 00.00 in trajajo do preklica. Tu je ena točka obvestila SŠK. Preberitev vse spodaj!

    5. Župniki na vrata cerkva pritrdijo obvestilo, na katerem naj bo napisano: »Svete maše so do nadaljnjega odpovedane. Možna je osebna molitev zdravih vernikov pod pogojem, da v cerkvi/kapeli ni več kot 10 oseb in so med seboj oddaljene vsaj 1,5 metra.«

    https://katoliska-cerkev.si/izredna-navodila-slovenskih-skofov-za-preprecevanje-sirjenja-koronavirusa-covid-19-odpoved-svetih-mas-do-preklica

  70. Miro says:

    SVETA EVHARISTIJA – VSESTRANSKO ZDRAVILO, DREVO ŽIVLJENJA, BOGAT ZAKLAD!

    Čeprav sem v zvezi s sveto mašo že omenjal sv. Klavdija La Colombiera, priporočam, da se se ponovno poglobimo v njegove besede o evharistiji: »Kakšna nesreča, da imamo v svoji sredi neizmeren in neizčrpen zaklad, pa zaradi tega, ker ga premalo poznamo, živimo v pomanjkanju; da imamo v svoji oblasti zdravilo za vse vrste bolezni, drevo življenja, ki nam lahko posreduje ne samo zdravje, ampak celo nesmrtnost, pa nas težijo slabosti, živimo bolehno in vse dni umiramo za najbolj pogubonosno od vseh smrti. Maša je to vsestransko zdravilo, drevo življenja, bogat zaklad.«

    Poleg tega pod vodstvom Svetega Duha razmišljajmo še o nekaterih drugih mislih, ki na kratko izražajo bistvo svete evharistije oz. bolje rečeno, se skušajo približati njenemu bistvu; gre namreč za velike božje skrivnosti, pred katerimi je človekovo umevanje zelo nebogljeno. Kako se bližati tem skrivnostim? Predvsem z globoko vero in velikim čudenjem srca!

    -Evharistija je zakrament ljubezni,
    ki dosega svoj vrhunec v Kristusovi smrti
    za odrešenje sveta.
    (Gaetano Bonicelli)

    -Evharistija je vrhunec Božje ljubezni!
    Tu nam Jezus ne daje samo svojih zaslug
    in bolečin, ampak samega sebe v celoti.
    (Elizabeta od Svete Trojice)

    -V evharistiji je korenina edinosti
    in bratstva. Vsaka razdeljenost je zaprtost
    vase, vsaka enostranskost jo umaže
    v korenini.
    (Italijanska škofovska konferenca)

    -Evharistija vceplja v zgodovino
    prihodnji večni praznik s pomočjo
    spremenjenega in razlomljenega kruha
    ter spremenjenega in prelitega vina,
    ki sta resnična simbola Jezusovega daru.
    (Philip J. Rosato)

    Iz knjige: Kruh, ki daje življenje; misli o evharistiji, zbral Wilhelm Mühs.

    Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!

  71. hvala says:

    NA SPLETNI STRANI JE DR. DANIELE MACCHINI V BERGAMU (dela v HUMANITAS Gavazzeni bolnišnici) OBJAVIL PRETRESLJIVO POROČANJE O DELU IN ŽIVLJENJU SEDAJ ZARADI KORONAVIRUSA.

    Samo nekaj njegovih stavkov napišem.
    VOJNO STANJE JE DOBESEDNO EKSPLODIRALO IN BORIMO SE NOČ IN DAN. EDEN ZA DRUGIM PRIHAJAJO NESREČNI REVEŽI NA URGENCO. NE DIHAJO DOVOLJ POTREBUJEJO KISIK. TERAPIJ IN ZDRAVIL ZA TA VIRUS PRAKTIČNO NI. MI LAHKO BOLNIKA SAMO PODPIRAMO, KO SAM NE ZMORE VEČ.
    NI VEČ IZMEN, NI VEČ URNIKOV, ZA NAS IZVEN BOLNICE NI VEČ DRUŽABNEGA ŽIVLJENJA.

    SAM SEM ŽE NEKAJ MESECEV LOČEN IN ZAGOTAVLJAM VAM, DA SEM SE VEDNO TRUDIL, DA BI SVOJEGA SINA NENEHNO VIDEVAL TUDI TAKRAT, KO NISEM BIL V NOČNI IZMENI, IN SEM RAJE ŽRTVOVAL NEKAJ UR SPANCA, DA BI BIL Z NJIM. A ZDAJ ŽE DVA TEDNA TEGA PROSTOVOLJNO NE POČNEM VEČ. NITI SVOJEGA SINA, NITI DRUŽINSKIH ČLANOV NE VIDIM ZARADI STRAHU, DA BI JIH OKUŽIL IN POSLEDIČNO OKUŽIL STAREJŠO BABICO ALI SORODNIKE Z DRUGIMI ZDRAVSTVENIMI TEŽAVAMI.
    ZADOVOLJEN SEM Z NEKAJ FOTOGRAFIJAMI MOJEGA SINA, KI JIH VEDNO ZNOVA GLEDAM V SOLZAH IN NEKAJ VIDEO KLICI.
    RAZUMEM POTREBO PO TEM, DA SE NE USTVARJA PANIKA, A ČE SPOROČILO O NEVARNOSTI TEGA, KAR SE DOGAJA, NE DOSEŽE LJUDI IN ČE ŠE VEDNO SLIŠIM, DA JIM JE VSEENO ZA PRIPOROČILA, DA SE ŠE VEDNO DRUŽIJO IN DA SE NEKATERI PRITOŽUJEJO , KER NE MOREJO V FITNES ALI NOGOMETNE TURNIRJE, ME DOBESEDNO ZMRAZI.

  72. Janez says:

    SVETI OČE, USMILI SE NAS IN NAS REŠI HUDOBIJE
    Dragi Bog, ki si dal življenje vsemu, kar živi in kar obstaja,
    ki si postavil svetove v Stvarstvu na svoja mesta, jim dal smoter, trdnost in določil pot.
    Poglej nas, svoje uboge in slabotne otroke, na Zemlji,
    ki nas bičajo bolezni, težave, preizkušnje, sile narave,
    ki jih je vzel v roke Tvoj hudobni sovražnik, da nas skuša in zapeljuje v greh.
    O, Sveti Oče, usmili se nas in prosim ne dopusti, ne dopusti,
    da se zaradi naših grehov pretrga nebo in Zemlja odpre svoje žrelo,
    od koder bo bruhala žareči ogenj zla in hudobije na vse ljudi.
    Prosimo odpusti nam vse grehe in nas varji pred hudobcem, ki nas zalezuje.
    Položi svoje usmiljeno srce v nas Božje Otroke in v Zemeljsko nedrje,
    da bodo vse Stvarstvo, vse človeške Duše in Zemlja pomirjene in da se bodo ravnale po Tvoji volji.
    Sveti Oče, naš preljubi Stvarnik in Bog,
    le tebi se v Zaupanju Vere izročamo in upamo, da bo vedno vse tako,
    kot Ti želiš in hočeš.
    Podari nam Božji Mir in Ljubezen, vodi nas in pomagaj nam, da ne zaidemo..
    Zato te prosimo, usmili se nas, varuj in vodi nas.
    Amen.

    (Dopolnjena molitev sv. Hieronima)

    SVETI DUH, TI SI LUČ NAŠEGA ŽIVLJENJA
    Sveti Duh, Ti si luč našega življenja. Ti hočeš vse narediti novo v naši sredi. Pridi in uniči vse, kar se zoperstavlja Tvojemu delovanju v naši skupnosti. Uniči predsodke, zavist, obrekovanja na različnih ravneh, iskanja moči in prevlade ter vso zlaganost, ki smo ji povsod priča. Ustvari v nas čisto srce in razsvetljen razum, da bomo lahko spoznali to, kar Ti želiš; in bomo pripravljeni hoditi po poti, ki si nam jo Ti pokazal.
    Amen.

  73. Janez says:

    MOLITEV K MARIJI
    Spomni se, o premila Devica Marija,
    da še nikdar ni bilo slišati, da bi ti koga zapustila,
    ki je pod tvoje varstvo pribežal, tebe pomoči prosil in
    se tvoji priprošnji priporočal.
    S tem zaupanjem hitim k tebi,
    o devic Devica in Mati.
    K tebi pridem in pred teboj zdihujoč grešnik stojim.
    Nikar ne zavrzi, o Mati Besede,
    mojih besed, temveč milostno jih poslušaj in usliši. Amen.

    Molitev cistercijani Stična

  74. hvala says:

    POGLEJMO SEDAJ, KAKO SMO LJUDJE NEMOČNI, ZAMISLIMO SE NAD TEM, PONIŽAJMO SE PRED GOSPODOM, PROSIMO ODPUŠČANJE IN POMOČ!

    • Miro says:

      BOŽJA BESEDA: »Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vam bom dal počitek. Vzemite nase moj jarem in učite se od mene, ker sem krotak in v srcu ponižen, in našli boste počitek svojim dušam; kajti moj jarem je prijeten in moje breme je lahko« (Mt 11, 28-30).

      Naš Odrešenik Jezus Kristus nam poleg božje besede, s katero nas nenehno vabi k sebi, podarja tudi druga močna sredstva za dosego božje pomoči, ozdravljenja, odrešenja. Ko si prizadevamo za srečanje z Njim, za posvečenje srca, za odrešenje, ne pozabimo na redno molitev (sveti rožni venec, rožni venec Božjega usmiljenja, molitev križevega pota …), sveto spoved, sveto Evharistijo, obisk Najsvetejšega, post, pokoro, miloščino, duhovna in telesna dela usmiljenja …

      Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!

  75. Miro says:

    SV. SOFRONIJ, JERUZALEMSKI PATRIARH, JE POSTAL POMEMBNA LUČ ZA VSO KRISTUSOVO CERKEV!

    Danes goduje sv. Sofronij, jeruzalemski patriarh, ki je slovel po veliki učenosti, razgledanosti po krščanskem svetu in še zlasti po veliki bogoljubnosti. Gospod ga je izbral za velikega duhovnika in ga obdaril z mnogimi darovi. Sv. Sofronij ima velike zasluge za utrditev prave vere. V njej naj tudi nas utrdi njegova priprošnja pri Kristusu. Da bomo svete skrivnosti vredno obhajali, najprej obžalujmo vse svoje slabosti in napake (iz knjige Kristusove priče, Stanko Lorber).

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

    http://svetniki.org/sveti-sofronij-jeruzalemski-patriarh

  76. Janez says:

    Kaj je in kaj pomeni resnično življenje v Bogu za Ljudi?
    Resnično življenje v Bogu pomeni, da želimo srečati in se učiti spoznavati Boga, takšnega kakršen v resnici je. To pomeni, da se mu odpremo ter gojimo poseben in zaupen odnos z njim.
    Brez te notranje zaupljivosti se mu ne moremo približati. On bo tako ostal tujec, daleč proč,
    nekje »tam visoko«. S takšne razdalje ga ne moremo resnično ljubiti. Kar Bog danes zahteva od nas, je pogovor z njim, preprost pogovor od srca do srca. Želi, da ga vključujemo v svoje vsakdanje življenje, se vedemo do njega kot do najboljšega prijatelja, a kljub temu pa nikoli ne pozabimo, da je On Sveti.
    Resnično življenje v Bogu pomeni, da se naučimo tekom dneva ob premorih iskreno moliti. Moliti tekom dneva pomeni, da smo v popolni edinosti z Bogom in v Bogu, da torej dnevno živimo, kakor nas je naučil Jezus. Tako in da zvečer spokojno zaspimo ter da se naučimo, da govorimo z Bogom od srca do srca. Zato je zelo pomembno, da dnevno molimo, zakaj to je sad naše ljubezni do Boga, da hrepenimo, da bi bili stalno z njim. Ta ljubezen se bo iz naših src prelivala v srca naših bližnjih in jih milostno božala in blagoslavljala. S tem ljudem tiho in nevsiljivo pokažemo svojo ljubezen in tako spolnjujemo Božjo zapoved, ljubezen do bližnjega. Zato moramo biti pripravljeni, da vsak dan izročamo Bogu svojo voljo in se mu popolnoma predamo. Tako se bo zgodilo, da bomo sicer s svojimi nogami stali na zemlji, toda s srcem in dušo bomo mogli živeti že v nebesih. Jezus odklanja mlačnost, On si želi naše iskreno srce.
    Če se Bogu ne predamo popolnoma, pomeni, da smo zvezali njegove roke. Njegova volja se tako ne more izvrševati nad nami. Biti moramo povsem zakoreninjeni vanj. To pomeni, da mu postanemo podobni, da ga posnemamo, torej ljubimo Boga in svojega bližnjega. Ne moremo govoriti o miru in edinosti, če nismo ukoreninjeni v Bogu.
    Resnično življenje v Bogu pomeni, da razširjamo Božje kraljestvo in pospešujemo spoznavanje Troedinega Boga. Pomeni, da prava podoba Boga, našega Očeta, postaja vedno bolj vidna, tako da ga bo lahko naš duh klical:
    »Abba! Oče!«
    Resnično življenje v Bogu pomeni, da bomo v dejanju uresničevali ljubezen do njega in do bližnjega, kar je Bogu všeč. Jezus pravi: »Na dan sodbe boste sojeni po meri svoje ljubezni.«
    Resnično življenje v Bogu pomeni, da postanemo priče Najvišjega, priče Božje ljubezni, da povemo svetu, da ga On v svoji zvesti ljubezni in usmiljenju nikoli ne pozabi,
    čeprav ljudje pozabljajo njega, in bi brez milosti Boga lahko postali manj dobri ljudje
    na svetu. Njegova ljubezen do nas nima konca.
    »Pridite! Pridite in sklenite mir z menoj, svojim Bogom, in imeli boste moj blagoslov. Vrnite se k meni in živeli boste večno.« Vse sem vam daroval, kar potrebujete Otroci moji. Ko Ljubite Boga ljubite tudi Ljudi in bodite podobni Sinu Jezusu. Amen.

    Resnično življenje v Bogu medmrežje za navdih in duhovno življenje (dopolonjeno in nekoliko razširjeno)

    P.s.: Bratje in sestre v Kristusu, bodimo pogumni in verujmo v Boga; vse imamo od Njega, kot dar, da smo lahko dobri in ljubeči otroci Očeta v Nebesih. Bodimo hvaležni, delovni, pošteni in skromni kot apostoli in ali misionarji ljubezni do drugih. Dajmo drugim tihi zgled. In nikoli ne obupajmo, saj imamo Očeta, ki skrbi za nas. Brez Njega nam ne zraste noben nov las na glavi in nič novega se ne zgodi brez Njega na Zemlji. So stvari pa, katere lahko spreminjam in popravim in so stvari, na katere nimam vpliva, za kar prosim Boga, da me poduči in razsvetli. Bog pridi in bodi ter ostani pri nas in v nas na Veke Vekov. Amen. Janez

  77. Miro says:

    BLAGRI SO KOT MOGOČNA UVERTURA V JEZUSOV GOVOR NA GORI!

    BOŽJA BESEDA: Ko je zagledal množice, se je povzpel na goro. Sédel je in njegovi učenci so prišli k njemu. Odprl je usta in jih učil:

    Blagri

    »Blagor
    ubogim v duhu,
    kajti njihovo je nebeško kraljestvo.
    Blagor žalostnim,
    kajti potolaženi bodo.
    Blagor krotkim,
    kajti deželo bodo podedovali.
    Blagor lačnim in žejnim pravičnosti,
    kajti nasičeni bodo.
    Blagor usmiljenim,
    kajti usmiljenje bodo dosegli.
    Blagor čistim v srcu,
    kajti Boga bodo gledali.
    Blagor tistim, ki delajo za mir,
    kajti imenovani bodo Božji sinovi.
    Blagor tistim, ki so zaradi pravičnosti preganjani,
    kajti njihovo je nebeško kraljestvo.
    Blagor vam, kadar vas bodo zaradi mene zasramovali, preganjali in vse húdo o vas lažnivo govorili. Veselite in radujte se, kajti vaše plačilo v nebesih je veliko. Tako so namreč preganjali že preroke, ki so bili pred vami.«
    (Mt 5, 1-12; besedilo iz Slovenskega standardnega prevoda)

    Bog je ustvaril človeka za srečo, za polnost. Tako vsakdo hrepeni po sreči; kristjani tej polnosti pravimo svetost. Bog nas po krstu kliče k svetosti. Svetnik pa je, kdor v svojem življenju čim bolj uresničuje zgled Jezusa Kristusa; je človek, ki živi ves za Boga in za druge – je torej človek blagrov. Svetnik živi v sedanjosti Jezusovo pot križa in zazrt v Gospoda sveti kakor luč ljudem na njihovi poti življenja in delovanja.

    Sv. Janez Pavel II. je posvečene še posebej vabil, naj si prizadevamo, da bodo postale svete naše celotne skupnosti, ne le posameznik. To je naloga vsakega krščanskega občestva.

    Jezus svojim učencem zagotavlja: »vaše plačilo v nebesih je veliko« (Mt 5,12). Pove pa tudi, kakšna je pot do tega cilja – pot blagrov.

    Evangelist Matej je zapisal osem blagrov, ki so kot mogočna uvertura v Jezusov govor na gori. Kot Jezusov življenjski program postanejo vodilo vsakogar, ki hoče slediti Učitelju na poti k cilju, za katerega smo ustvarjeni. Ta cilj pri Mateju (Mt 5,3-10) zaobjame blagre z besedami: »njihovo je nebeško kraljestvo« (prvi in osmi blagor). Blagri tako oznanjajo gotovost, da bo Bog v večnosti polno izpolnil naše najgloblje hrepenenje po sreči. Našemu iskrenemu vsakodnevnemu prizadevanju, da živimo blagre sredi preizkušenj in tudi trpljenja skupaj z Jezusom, pa bo vtisnil pečat najglobljega smisla.

    (vir: Jezusovi blagri, pot resničnega veselja, mirenski-grad.si)

    Več o tem na:

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?set=2&l=sl&pos=1&qall=1&idq=14&idp0=14&m=%4D%74%20%35&hl=%4D%74%20%35%2C%34

    Božje usmiljenje, ti veselje in neizmerna radost vseh svetih, zaupamo vate!

  78. Janez says:

    Tvoje srce Jezus je sočutno za vso bedo ljudi, ki jih srečuješ in vidiš v življenju.
    Ti ne zavrneš prav nikogar, ko prihajajo predte s prošnjami za ozdravitev in pomoč.
    Dotikaš se gnojnih ran gobavcev, jezika nemih in gluhonemih ter ušes teh, ki so gluhi in jih zdraviš.
    In preženeš hudobne duhove iz obsedenih ljudi, ki so jih napadli in jih mučijo, dokler hudobce ne izženeš iz teh revežev.
    Jezus Ti si neskončna dobrota, ki ne pozna nobene nevoščljivosti in hudobije,
    temveč si poln usmiljenja, dobrote in strpnosti do vseh ljudi.
    V Tebi premorem vse, ki mi daješ upanje in moč in me vodiš po Poti k Tebi.
    Prosim pridi in nam pomagaj, ki se k Tebi zatekamo, da nas obvaruješ bolezni in greha.
    Amen. Janez

  79. Janez says:

    Jezus se ni nikoli obrnil stran od bolnika
    V evangelijih je veliko strani, ki pripovedujejo o srečanjih Jezusa z bolniki in njegovem prizadevanju, da bi jih ozdravil. Sam se javno predstavlja kot nekdo, ki se bori proti bolezni in ki je prišel, da bi ozdravil človeka od vsakega zla. Zares ganljiv je evangeljski prizor iz Markovega evangelija: ‘Ko pa se je zvečerilo in je sonce zašlo, so prinašali k njemu vse bolnike in obsedene’ (Mt 1,32). Kje imajo velika sodobna mesta vrata, pred katera bi prinašali bolnike, da bi ozdraveli. Jezus se ni nikoli izognil skrbi zanje. Nikoli ni šel naprej, nikoli ni obrnil glavo v drugo stran. In ko so oče ali mati ali tudi prijatelj prinesli bolnika pred njega, se ga je dotaknil in ga ozdravil, ne glede na čas. Ozdravitev je bila pred postavo, tudi pred svetim pravilom kot je bil sobotni počitek (Mr 3,1-6). Učitelji postave so Jezusa grajali, ker je ozdravljal v soboto; v soboto je delal dobro. Jezusova ljubezen je bila v tem, da je ozdravljal in delal dobro, to je bilo vedno na prvem mestu.

    Papež Frančišek: Družina in bolezen

    Družina kot bolnišnica
    Današnja kateheza je posvečena družinam, ki se soočajo z boleznijo. Gre za izkušnjo šibkosti, ki jo oseba največkrat živi znotraj družine, najprej kot otrok, zatem pa predvsem kot starostnik. Bolezen oseb, ki jih imamo radi, se v okviru družinskih vezi prenaša z večjim trpljenjem in bridkostjo. Ta ‘več’ čutimo zaradi ljubezni. Velikokrat je za očeta in mater težje prenašati bolezen sina ali hčerke kot pa svojo lastno. Lahko rečemo, da je družina bila vedno najbližja bolnišnica. Tudi danes je na mnogih koncih sveta bolnišnica privilegij nekaterih in je pogosto daleč. Mama, oče, bratje in sestre so tisti, ki zagotavljajo skrb in pomoč za ozdravitev.

    Naloga Cerkve je pomagati bolnim
    Jezus pošlje učence, naj opravljajo ista dela kot on, dá jim moč ozdravljanja, lahko se bodo približali bolnikom in zanje v celoti skrbeli. Dobro moramo razumeti to, kar pravi Jezus učencem glede človeka, ki je bil slep od rojstva. Učenci so razpravljali, kdo je grešil, on ali njegovi starši, da se je rodil slep (Jn 9,1-5). Gospod pa jasno pove: ne on ne njegovi starši, tako je zato, da se na njem razodenejo Božja dela. In ga je ozdravil. To je Božja slava! To je naloga Cerkve! Pomagati bolnikom in se ne izgubljati v klepetanju. Vedno pomagati, tolažiti, dvigati, delati dobro.

    Neprenehoma moliti za bolnike
    Cerkev vabi k stalni molitvi za naše drage, ki jih je prizadela bolezen. Molitev za bolnike ne sme nikoli izostati; nasprotno, še bolj moramo moliti, tako osebno kot v skupnosti. Spomnimo se evangeljskega prizora s kanaansko ženo (Mt 15,21-28). Je poganka, ki Jezusa prosi, naj ozdravi njeno hčer. Jezus pa, da bi preizkusil njeno vero, najprej osorno odgovori: ‘Ne morem, najprej moram misliti na Izraelove ovce.’ A žena ne neha – ko mama prosi pomoč za svoje otroke, se nikoli ne vda, bori se za otroka – in mu odgovori: ‘Ko se gospodarji najejo, se dá tudi kaj psičkom.’ Kot da bi mu rekla: ‘Vsaj kot psičko me poglej.’ In Jezus ji odgovori: ‘Žena, velika je tvoja vera! Zgodi naj se ti, kakor želiš!’

    Otroke vzgajati za solidarnost v bolezni
    Sredi bolezni tudi v družini prihaja do težav zaradi človeške šibkosti. A na splošno čas bolezni prispeva h krepitvi družinskih vezi. Pomembno je otroke od vsega začetka vzgajati za solidarnost v času bolezni. Vzgoja, ki hoče zaščititi pred občutljivostjo za človeško bolezen, povzroča otopelost srca. Otroci so ‘anestezirani’ pred trpljenjem drugih, nesposobni soočiti se s trpljenjem in živeti izkušnjo meje.

    Čas trpljenja v družini kot šola življenja
    Šibkost in trpljenje naših najljubših in najsvetejših čustev je lahko za naše otroke in vnuke šola življenja, da bodo razumeli medsebojno bližino v času bolezni v družini. In to je mogoče, ko se trenutke bolezni spremlja z molitvijo ter naklonjeno in pozorno bližino družinskih članov. Krščanska skupnost dobre vé, da se družine, ki je preizkušana z boleznijo, ne sme pustiti same. Gospodu se moramo zahvaliti za vsa lepa doživetja cerkvenega bratstva, ko se pomaga družini v težkih trenutkih bolečine in trpljenja. Ta krščanska bližina družine družini je pravi zaklad za župnijo. Je zaklad modrosti, ki družinam pomaga v težkih trenutkih in daje razumeti Božje kraljestvo bolje kot kopica govorov. To so ljubkovanja Boga.«

    (Papež Frančišek v katehezi med splošno avdienco na Trgu sv. Petra, 10.6.2015)

  80. Janez says:

    USMILJENI IN SOČUTNI ODREŠENIK JEZUS
    Gospod Jezus, usmiljeni in sočutni Odrešenik Sveta.
    Ti si Luč, ki je zasijala v Svet in v našo temo, ti si Samarijan, ki se sklanja nad našimi ranami, boleznimi in bolečinami.
    Nekaterim trpečim in žalostnim si rekel: »Ne jokajte in ne bodite žalostni; pridite k meni in jaz vas bom poživil«!.
    Oče, poln dobrote in ljubezni čakaš na izgubljenega sina, da se vrne nazaj k Tebi.
    Tvoje srce brez kančka zamere sprejema nazaj učenca Petra, ki te je zatajil, preden je petelin trikrat zapel pred svitom novega dne.
    In Savla, ki Te je kot rimski državljan preganjal v svoji nevednosti in ki je postal po razsvetljenju apostol Pavel.
    Ti si tisti prijatelj preprostih navadnih ljudi, ki se jeziš, če zaničujejo »male« ljudi in pretiš mogočnikom, ki jih zatirajo.
    Očeta prosiš na križu usmiljenja za svoje morilce in obljubljaš raj skesanemu razbojniku preden izdihneš in oddideš od nas k Očetu, povrneš vid slepemu Bartolomaju, čigar pomoč so hoteli nekateri utišati.
    Tvoje srce je sočutno za vso bedo ljudi, ki jih srečuješ in vidiš v življenju.
    Ti ne zavrneš prav nikogar, ko prihajajo predte s prošnjami za ozdravitev in pomoč.
    Dotikaš se gnojnih ran gobavcev, jezika nemih in gluhonemih ter ušes teh, ki so gluhi in jih zdraviš.
    In preženeš hudobne duhove iz obsedenih ljudi, ki so jih napadli in jih mučijo, dokler hudobce ne izženeš iz teh revežev.
    Jezus Ti si neskončna dobrota, ki ne pozna nobene nevoščljivosti in hudobije,
    temveč si poln usmiljenja, dobrote in strpnosti do vseh ljudi.
    Imaš Dobrotno Srce, ki mu je tuja vsaka sebičnost,
    ki pozablja krivice in je vedno odprto, nežno in obzirno do vseh, ki ga ljubijo,
    kar je apostolom in vernikom zagotovilo trdnega prijateljstva in ljubezni.
    Ob smrti Lazarja jokaš nad preminulim prijateljem ter ga obudiš od smrti,
    prav tako se žalostiš nad Jeruzalemom, ki Te ni sprejel.
    Položi prosim v moje srce svojo ljubezen, svojo dobroto, svojo milino, svoje odpuščanje,
    da s Teboj delim vse modrosti, nauke, radosti in želje Življenja, ki jih učiš s preprostimi prilikami.
    Bodi v mojem srcu, na ustnicah in v pogledu ter pomagaj mi, da bom dober človek.
    Poslušaj prosim mojo skromno molitev moj Bog, ki si Luč mojih Oči in mojega Srca.
    Naj bom tak, kot hočeš Ti, da bi bil, podoben Tebi in da bi vedno zajemal nauke iz Tvojega Evangelija.
    Vse moje upanje je spravljeno v Tvojem srcu.
    To svojo prošnjo Ti izročam preko rok Tvoje Matere Device Marije, katere sin sem tudi jaz.
    Gospod, Ti si svetlo, toplo Sonce Očetove Ljubezni,
    ti si naše Večno Upanje naše Sreče in Odrešenja.
    Jezus Ti si Ogenj plameneče ljubezni vseh nas, ki te goreče prosimo in iščemo.
    Jezusova Milost in Dobrota naj bo naša Moč.
    Naj bo On med nami kot tista trdna vez Miru, Edinosti in Ljubezni, ki vodi po Poti Odrešenja k Njemu.

    Prirejena srednjeveška molitev iz Prošnje za pravo Besedo, Ognjišče Koper 1998.

    SVETI DUH, TI SI LUČ NAŠEGA ŽIVLJENJA
    Sveti Duh, Ti si luč našega življenja.
    Ti hočeš vse narediti na novo in nas prenoviti v naši sredi.
    Pridi in spremeni ter prenovi vse, kar se zoperstavlja Tvojemu delovanju v naši skupnosti.
    Uniči predsodke, zavist, obrekovanja na različnih ravneh, iskanja moči in prevlade ter vso zlaganost, ki smo ji povsod priča.
    Ustvari v nas čisto srce in razsvetljen razum, da bomo lahko spoznali to, kar Ti želiš;
    in bomo pripravljeni hoditi po poti, ki si nam jo Ti pokazal. Amen.

    Nikoli se ne bomo dovolj zahvalili Njemu, od katerega smo vse prejeli. Hvala Ti Gospod. Molimo k Bogu in se spokorimo za vse grehe in napake, s katerimi smo žalili Neskončno Božjo Ljubezen do nas Ljudi. Prosimo Nebeškega Očeta za odpuščanje in spreobrnitev. Bog nam hoče dobro in nas ne preizkuša brez razloga. Skrivnostna so Njegova Pota in mnogokrat nerazumljivo nam ljudem, ki razmišljamo po človeški pameti. Prosimo Svetega Duha, da nas bo Vodil, razsvetlil in Podučil, kaj je prav in kaj ne. Z Njim premoremo vse, kar potrebujemo. Brez Boga ni nič, On je naše Vse. Amen. Janez

  81. hvala says:

    KNJIGA MODROSTI(Mdr 6,12-16)

    MODROST ČLOVEKU POMAGA

    BLESTEČA IN NEUGASLJIVA JE
    MODROST, Z LAHKOTO SE DA SPOZNATI TISTIM,
    KI JO LJUBIJO,
    NAJTI TISTIM, KI JO IŠČEJO,
    VNAPREJ SE DA SPOZNATI TAKIM, KI
    PO NJEJ HREPENIJO,
    KDOR SE BO K NJEJ ZGODAJ
    ODPRAVIL, SE NE BO UTRUDIL,
    KER BO ODKRIL, DA SEDI PRI
    NJEGOVIH VRATIH.
    ČE SE KDO ZANJO NAVDUŠI, DOSEŽE
    POPOLNO PREUDARNOST,
    KDOR BO ZARADI NJE BEDEL, BO
    KMALU BREZ SKRBI .
    KAJTI SAMA HODI OKLI IN IŠČE
    TAKE, KI SO JO VREDNI,
    DOBROHOTNO SE JIM PRIKAŽE NA
    NJIHOVIH POTIH
    IN PRI VSAKI MISLI JIM PRIDE
    NAPROTI

    • Miro says:

      Krasno, čudovita objava. BOŽJA BESEDA naj bo v naših srcih vedno na prvem mestu! Priporočimo se Svetemu Duhu in če nam bo dano, bomo v zgoraj zapisanih vrsticah odkrivali tisto, kar Beseda ta trenutek govori meni/tebi – v moji/tvoji konkretni življenjski situaciji. Molimo, da nas Sveti Duh nauči pravilnega branja in razumevanja božje besede, potem pa življenja v njeni moči!

      Ob tem prilagam še čudovito pesem. Naj nam pomaga, da se bomo pod vodstvom Svetega Duha lažje poglabljali v zgoraj navedeni svetopisemski odlomek.

      MODROST

      Modrost,
      čista in sveta,
      od veka do veka,
      za vekomaj.

      Sveti Duh jo spočenja,
      ji daje rast
      in jo ohranja
      od roda do roda.

      Vsako srce
      hrepeni po njej,
      jo išče in kliče
      in vabi – sled Harmonije.

      Pridi, večna Modrost,
      napolni praznino srca,
      razsonči temo,
      bodi moj Dan!

      V tebi, s teboj
      bom našel svojo pot,
      ti bodi moj Vodnik
      in moja moč.

      Skupaj bova preganjala zlo,
      skupaj bova sejala
      Pravičnost in Dobrost
      in polnost Ljubezni.

      O sveta Modrost,
      razvej meglo,
      razkrij brezumje sveta,
      na svetilnik postavi Luč – Boga!

      Zazrti v veliki Cilj
      naj romamo s teboj,
      ti naše Upanje,
      naš Mir in naše Veselje.

      (Stanko Janežič, Klicanje, Sveto pismo v pesmih)

      Naj bo deležno obilnega Božjega blagoslova vsako hrepeneče srce, ki se s pomočjo Svetega Duha potrpežljivo poglablja v neizmerne globočine in duhovne zaklade večne Modrosti!

  82. Miro says:

    VIDENJE SV. FAVSTINE KOWALSKE – DUŠE V VICAH SO JI DEJALE, DA JE NJIHOVO NAJVEČJE TRPLJENJE …

    Sv. Favstina Kowalska, velika glasnica Božjega usmiljenja: Zagledala sem angela varuha, ki mi je naročil, naj mu sledim. Nenadoma sem se znašla na zamegljenem kraju, polnem ognja, v njem pa je bila množica trpečih duš. Te duše zelo goreče molijo, a zase zaman, samo mi jim moremo pomagati. Plameni, ki so jih žgali, se me niso dotaknili. Moj angel varuh me niti za trenutek ni zapustil. Te duše sem vprašala, v čem je njihovo največje trpljenje. Soglasno so mi odgovorile, da je njihovo največje trpljenje hrepenenje po Bogu. Videla sem Božjo Mater, ki je obiskovala duše v vicah. Duše naslavljajo Marijo z »Morska zvezda«. Ona jim prinaša olajšanje. Želela sem se z njimi pogovoriti še več, a angel varuh mi je dal znamenje za odhod. Za vrati te ječe, polne trpljenja, sem zaslišala notranji glas, ki je rekel: Moje usmiljenje tega noče, a pravičnost to zahteva. Od takrat sem s trpečimi dušami v vicah tesno povezana (Dnevnik sv. Favstine Kowalske, št. 20).

    Božje usmiljenje, ki lajšaš trpljenje dušam v vicah, zaupamo vate!

    http://www.sticna.com/Dnevnik_Svete_Favstine_Kowalske.pdf

  83. hvala says:

    BOG GOVORI PO PREROKU SIRAHU _GLEDE DUHOVNIKOV (Sir. prvi del 7, 29-31)

    Z VSO DUŠO SE BOJ GOSPODA
    IN OBČUDUJ NJEGOVE DUHOVNIKE.
    Z VSO MOČJO LJUBI SVOJEGA STVARNIKA
    IN NE ZAPUŠČAJ NJEGOVIH SLUŽABNIKOV
    BOJ SE GOSPODA IN IZKAZUJ ČAST
    DUHOVNIKU,
    DAJ MU NJEGOV DELEŽ KAKOR TI JE
    BILO ZAPOVEDANO,
    PRVINO, DARITVE ZA GREHE , DAR
    PLEČ
    SVETO JEDILNO DARITEV IN PRVINE
    SVETIH REČI

  84. hvala says:

    VSAK OD NAS JE POKLICAN IN POSLAN NA SVET S TOČNO DOLOČENIM POSLANSTVOM, NALOGO.
    NA NAS PA JE , DA ODKRIJEMO POT IN NAČIN, KAKO URESNIČITI SVOJE POSLANSTVO, KI NAM GA JE ZAUPAL BOG, NE GLEDE NA ŽRTVE, KI NAS NA TEJ POTI ČAKAJO (revija brat Frančišek).

    POKLICAN SEM, DA NA SVETU POSTORIM TISTO, KAR NA MESTO MENE NE MORE NAREDITI NOBEN DRUG IN DA V SVETU POSTANEM TO, KAR V SVETU NE MORE POSTATI NIHČE DRUG.

    BOG ME JE VKLJUČIL V SVOJ ODREŠENJSKI NAČRT IN MOJ DELEŽ PRI TEM VELIKEM DELU JE NENADOMESTLJIV.
    NAJSI SEM BOGAT ALI REVEN, UGLEDEN IN VPLIVEN ALI PA SAMO PREPROST ČLOVEK- GOSPOD ZAME VE IN ME POKLIČE PO IMENU (misel Johna Henriya-napisal Andrej Saje).

    Gospod pokliče človeka, da opravlja v svetu, ki ga je On ustvaril, določeno nalogo in funkcijo. Zato dobi tudi darove, talente, da opravi nalogo. Bog je Bog reda in ne zmede, zato tudi skrbi, da bi bilo vse v ravnovesju. Naši grehi pa vplivajo na ravnovesje.
    Tako je vsako delo častno, od čiščenja, okopavanja, do vodstvenega, zdravstvenega opravljanja in vseh drugih poklicev.

    Tako kot je v naravi pomembna miniaturna mravlja , enako je pomemben več tonski slon itd..Brez enega in drugega ne moremo , ker mora biti vse v ravnovesju.

    Tako tudi čebela ne more biti orel, ali pa vrtnica ne more želeti, da bi postala trobentica. Če bomo Gospoda prosili za modrost, umnost ,nam bo to dal, da bomo znali pravilno ceniti vse, kar je On ustvaril, ne glede na” velikost. “

  85. Mirjam says:

    Prosim Božjega usmiljenja, da se zaustavi širitev koronavirusa.

  86. Janez says:

    BOŽJE KRALJESTVO
    Božje kraljestvo je tu in naj vedno ostane med nami takrat,
    kadar se ljudje med seboj imajo radi, se razumejo in se ljubijo,
    ko se spoštujejo, so strpni in se vzajemno osrečujejo,
    kadar ljudje medseboj prijazno govorijo, se poslušajo in slišijo,
    kadar se med seboj podajo roke in se objamejo,
    kadar se ljudje radi družijo in si pomagajo,
    kadar ljudje ustvarajo pogoje in možnosti za Božji Mir in razumevanje med seboj,
    kadar so ljudje veseli in radostni z odnosom, besedo in pogledom,
    kadar se ljudje zavzemajo za dobroto v velikih in malih stvareh,
    kadar se ljudje darujejo ljubezen, nasmeh, srečo, ubranost, dobro voljo, sočutje, človečnost za vse ljudi,
    tedaj je tu in bo vedno ostalo med nami Božje Kraljestvo.
    Ker smo ga z Božjo pomočjo in njegovim blagoslovom ljudje takega želeli in naredili med seboj.
    Kadar nam Vera in molitev ter zakramenti dejavno pomagajo tako, da smo dobri ljudje in kristjani,
    da si pomagamo in služimo drug drugemu,
    da spolnjujemo Božjo Voljo in Jezusov Evangelij Bogu v Čast in Veselje,
    ko bo na Zemlji zavladal Božji Mir, Dobrota, Ljubezen ter Usmiljenje,
    tedaj bo Božje kraljestvo lahko že tu med nami zdaj in za vekomaj
    ter ob koncu slednjih dni tudi za vse pravične v Nebeški Domovini.

    Prirejeno in delno dopolnjeno po Prihajam k Tebi, molitve in premišljevanja, kapucini 1995.

  87. Miro says:

    GODUJE IZJEMNA ŽENA: SV. FRANČIŠKA RIMSKA – KOT ANGEL MIRU JE VPLIVALA NA MED SEBOJ SPRTE LJUDI!

    Ena značilnih kreposti pravih kristjanov je ljubezen do bližnjega. V tej kreposti se je izredno odlikovala tudi sveta Frančiška Rimska, redovnica, ki se je danes spominjamo. Zato naj njena priprošnja pri Bogu izpolni naše prizadevanje za to čednost in za druge kreposti. Da pa bomo svete skrivnosti vredno obhajali, najprej priznajmo in obžalujmo svojo grešnost (iz knjige Kristusove priče, Stanko Lorber).

    http://svetniki.org/sveta-franciska-rimska-redovnica

    Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!
    Sv. Frančiška Rimska, prosi za nas!

  88. Janez says:

    MOLIMO BOGA, DA PRIDE K NAM BOŽJE KRALJESTVO
    Taizé: Kaj pomeni »sprejeti Božje kraljestvo kot otrok?
    Nekega dne so ljudje pripeljali otroke k Jezusu, da bi jih blagoslovil. Učenci so bili nezadovoljni. Jezus je postal nejevoljen in jim je rekel, naj pustijo otroke k njemu. Nato je rekel: »Kdor ne sprejme Božjega kraljestva kakor otrok, nikakor ne pride vanj« (Mr 10,13-16). Pomembno se je spomniti, da je pred tem Jezus istim učencem rekel: »Vam je dana skrivnost Božjega kraljestva« (Mr 4,11). Zaradi Božjega kraljestva so pustili vse in šli za Jezusom. Iščejo Božjo navzočnost, hočejo biti del njegovega kraljestva. Zdaj pa jih Jezus opozori, da si z zavračanjem otrok zapirajo edini vhod v Božje kraljestvo, kamor si tako zelo želijo. Toda kaj pomeni »sprejeti Božje kraljestvo kot otrok«?

    V splošnem si to razlagamo kot »sprejeti Božje kraljestvo, kakor ga sprejme otrok«. To se ujema z nekaterimi drugimi Jezusovimi besedami v Matejevem evangeliju: »Če se ne spreobrnete in ne postanete kakor otroci, nikakor ne pridete v nebeško kraljestvo« (Mt 18,3). Otrok zaupa brez razmišljanja. Otroci ne morejo živeti, ne da bi zaupali ljudem okoli sebe. Njihovo zaupanje ni vrlina, je življenjska nuja. Najboljše, kar imamo za srečanje z Bogom, je naše otroško srce, ki se spontano odpre, ki si preprosto upa spraševati, ki hoče biti ljubljeno. Toda stavek bi lahko pomenil tudi »sprejeti Božje kraljestvo, kakor sprejmeš otroka«. Uporabljeni glagol »sprejeti« ponavadi pomeni »sprejeti nekoga«, kar je razvidno nekaj vrstic pozneje, ko Jezus govori o »sprejemanju otroka« (Mr 9,37). V tem primeru bi Jezus primerjal sprejemanje Božje navzočnosti s sprejemanjem otroka. Med Božjim kraljestvom in otrokom obstaja neka povezava.

    Sprejeti otroka pomeni sprejeti obljubo. Otrok raste in se razvija. Na enak način tudi Božje kraljestvo na zemlji ni nikoli zaključeno dejstvo, ampak bolj obljuba, dinamičen in nezaključen proces rasti. In otroci so nepredvidljivi. V evangeljski zgodbi pridejo, kadar pridejo, v nobenem primeru pa ne ob pravem času za učence. Toda Jezus vztraja, da jih morajo sprejeti, saj so tam. Na enak način moramo sprejeti Božjo navzočnost, ko se nam razkrije, ne glede na to, ali je trenutek pravi ali ne. Moramo igrati igro. Sprejeti Božje kraljestvo tako, kot sprejmemo otroka, pomeni ostati čuječi in moliti, da ga bomo lahko sprejeli, ko bo prišlo, vedno nepričakovano, ob primernem trenutku ali ne.

    Zakaj je bil Jezus tako pozoren do otrok?
    Nekega dne se je dvanajstero apostolov prerekalo o tem, kdo je največji (Mr 9,33-37). Jezus je uganil, o čem govorijo, in izrekel nekaj presenetljivih besed, ki so obrnile njihovo razmišljanje na glavo: »Če kdo hoče biti prvi, naj bo izmed vseh zadnji in vsem služabnik.« Nato je naredil nekaj v skladu s svojimi besedami. Odšel je iskat otroka. Je bil to zapuščen otrok na eni izmed ulic Kafarnáuma? Vzel je otroka, ga postavil na sredo med bodoče voditelje Cerkve in jim rekel: »Kdor sprejme enega takih otrok v mojem imenu, mene sprejme.« Jezus se je poistovetil z otrokom, ki ga je vzel v svoje naročje. Potrdil je, da ga »eden takih otrok« najbolje predstavlja in da je sprejetje takega otroka enakovredno sprejetju njega, Kristusa.

    Malo pred tem je Jezus izrekel težko razumljive oziroma zagonetne besede: »Sin človekov bo izročen v človeške roke« (Mr 9,31). »Sin človekov« je Jezus sam in istočasno vsi »sinovi človeka«, vsi ljudje. Jezusove besede lahko pomenijo, da »smo ljudje izročeni v oblast drug drugega«. Še posebej med aretacijo in krutim ravnanjem z Jezusom je znova postalo jasno, da ljudje z nemočnimi soljudmi ravnajo, kot se jim zdi. Zato ni presenetljivo, da se Jezus prepozna v otroku, ki ga je šel iskat, saj so otroci pogosto popolnoma predani v milost tistih, ki imajo moč nad njimi. Jezus je pokazal posebno skrb za otroke, ker je hotel, da bi bili njegovi nasledniki posebej pozorni do ubogih in nemočnih. Do konca časov bodo ti ljudje njegovi predstavniki na zemlji. Kar bo storjeno njim, bo storjeno njemu, Kristusu (Mt 25,40). »Najmanjši bratje«, ti, ki skoraj nič ne veljajo in se z njimi nekaznovano grdo ravna, ker nimajo ne moči ne prestiža, so pot, ki jo je treba prehoditi, da bi zaživeli v skupnosti s Kristusom.

    Če je Jezus postavil otroka med svoje učence, je to storil tudi zato, da bi oni sami postali majhni in se pomirili s tem. To jim razloži z besedami, ki sledijo: »Kdor vam da piti kozarec vode zaradi imena, ker ste Kristusovi – resnično, povem vam –, zagotovo ne bo izgubil svojega plačila.« (Mr 9,41) Ko bodo hodili po svetu in razglašali Božje kraljestvo, bodo tudi apostoli »izročeni v oblast drug drugega«. Nikoli ne bodo vnaprej vedeli, kako bodo sprejeti. Toda tudi za tiste, ki jih bodo sprejeli s preprostim kozarcem vode, brez da bi jih jemali zelo resno, bodo prinašalci Božje navzočnosti.

    Pismo iz Taizéja


    ADDENDUM Odlomki: Papež Frančišek o Božjem kraljestvu
    Jezusovo kraljestvo ni od tega sveta
    Jezus je najprej odgovoril, da njegovo kraljestvo »ni od tega sveta« (v. 36). Potem pa je potrdil: »Ti praviš: Kralj sem« (v. 37). Iz vsega Jezusovega življenja je razvidno, da On nima političnih ambicij. Spomnimo se, da je bila po pomnožitvi kruha množica navdušena nad čudežem in ga je hotela razglasiti za kralja, da bi vrgla rimsko oblast in vzpostavila izraelsko kraljestvo. Toda za Jezusa je kraljestvo nekaj drugega, ki se prav gotovo ne udejanji z uporom, nasiljem in močjo orožja. Zato se je sam umaknil na goro, da bi molil (prim. Jn 6,5-15). Sedaj, ko odgovarja Pilatu, mu da vedeti, da se njegovi učenci niso bojevali in ga branili. Pravi: »Ko bi bilo moje kraljestvo od tega sveta, bi se moji služabniki bojevali, da ne bi bil izročen Judom, toda moje kraljestvo ni od tod.«

    Božje kraljestvo je utemeljeno na ljubezni
    Jezus hoče dati razumeti, da je nad politično oblastjo še ena druga veliko večja in se je ne doseže s človeškimi sredstvi. On je prišel na zemljo, da bi izvajal to oblast, ki je ljubezen in bi pričeval za resnico (prim. v. 37). Gre za božansko resnico, ki je dejansko osrednje sporočilo evangelija: »Bog je ljubezen« (1Jn 4,8) in hoče vzpostaviti na svetu svoje kraljestvo ljubezni, pravičnosti in miru. Jezus je kralj tega kraljestva, ki se razteza vse do konca časov. Zgodovina nas uči, da so kraljestva, utemeljena na moči orožja in goljufije, krhka in prej ali slej razpadejo. Toda Božje kraljestvo pa je utemeljeno na ljubezni ter se zakorenini v srce. Božje kraljestvo se zakorenini v srce in tistemu, ki ga sprejme, podeli mir, svobodo in polnost življenja. Vsi mi hočemo mir, vsi mi hočemo svobodo, vsi mi hočemo polnost. Kako se to stori? Pusti, da se Božja ljubezen, Božje kraljestvo, Jezusova ljubezen ukorenini v tvojem srcu in imel boš mir, imel boš svobodo in imel boš polnost. Toda ne smemo pozabiti, da Jezusovo kraljestvo ni od tega sveta. On bo lahko dal novi smisel našemu življenju, ki je včasih postavljeno na težko preizkušnjo tudi zaradi naših napak ter naših grehov, vendar samo pod pogojem, da ne sledimo logikam tega sveta in njegovim »kraljem«.

    Kaj je nebeško kraljestvo?
    Jezus se ne trudi, da bi to razložil. Oznanja ga od začetka svojega evangelija. ‘Nebeško kraljestvo je blizu.’ Tudi danes je blizu. Vendar ga nikoli naravnost ne pokaže, temveč posredno preko delovanja gospodarja, kralja, desetih devic… Preko prilik in primer nam pusti, da ga zaslutimo. Pokaže pa na učinke, da je nebeško kraljestvo sposobno spremeniti svet; kot kvas, ki je skrit v testu, kot majhno in ponižno gorčično seme, ki pa postane veliko kot drevo. Po dveh prilikah, o katerih želimo razmišljati, lahko razumemo, da je Božje kraljestvo navzoče v Jezusu osebno. On je skriti zaklad in dragoceni biser. Razumljivo je kmetovo in trgovčevo veselje: našla sta! To je veselje vsakega od nas, ko odkrijemo Jezusovo bližino in navzočnost v našem življenju. To je navzočnost, ki spreminja bivanje in nas odpira za potrebe bratov. To je navzočnost, ki nas vabi sprejeti vsako drugo navzočnost, tudi tisto od tujca in begunca. Je sprejemajoča navzočnost, vesela navzočnost, rodovitna navzočnost. Tako je kraljestvo v nas.

    Kako najti Božje kraljestvo?
    Vi bi me lahko vprašali; lahko bi me kdo vprašal: ‘Toda oče, kako najti Božje kraljestvo?’ Vsak od nas ima posebno pot. Vsakdo ima v življenju svojo pot. Za nekoga je srečanje z Jezusom dolgo pričakovano, želeno in iskano, kakor je predstavljeno v priliki o trgovcu, ki kroži po svetu, da bi našel nekaj vrednega. Drugim se zgodi nenadoma, skoraj po naključju, kakor v priliki o kmetu. To nas spominja, da se Bog vsekakor pusti srečati, saj je on tisti, ki se prvi želi srečati z nami in je prvi, ki išče, da bi nas srečal. Prišel je namreč, da bi bil ‘Bog z nami’. In Jezus je med nami, danes je tu. On je namreč rekel: ‘Kadar ste zbrani v mojem imenu, sem jaz med vami.’ Gospod je tukaj, je z nami, je med nami. On je, ki nas išče in se pusti najti tudi tistemu, ki ga ne išče. On je, ki nas išče in se pusti najti. Včasih se pusti najti na nenavadnih krajih in v nepričakovanih trenutkih. Ko pa najdemo Jezusa, smo očarani, prevzeti in z veseljem opustimo naš običajen, včasih pust in brezvoljen način življenja, da objamemo evangelij in se pustimo voditi novi logiki ljubezni ter ponižnemu in nesebičnemu služenju.

    Papež Frančišek

  89. hvala says:

    Nekaj mojih doživetij in misli:

    Ko sem jaz stopila na pot z Gospodom, oziroma sem se mu v celoti izročila, je pomenilo, da prevzame krmilo mojega življenja Jezus. Po tem mora biti tako kot želi On, oziroma ima načrt za mene oz. za vsakega človeka.

    1. Hoja Izraelcev po puščavi, je tudi naša pot oz. moja. Na tej poti sem opazila, da Gospod res posega vsak dan, tako kot je posegal pri Izraelcih, vsak dan so dobili mano, ampak niso bili zadovoljni z ničemer. To pot je potrebno prehoditi, koliko časa pa traja je odvisno od človeka, kako sodeluje z Bogom in od Božjega načrta. To je osebno doživetje, in če boste tesno povezani z Gospodom, boste to tudi videli oz. vam bo pokazal.

    2. Gospod ničesar ne skriva ali prekriva. Če Ga boste prosili naj vam pokaže vzrok, problem oz. če ga boste prosili in molili za to, vam bo Sveti Duh razkrival kakšna je Božja volja in načrt za vas. Morate pa biti vztrajni.
    Jaz sem na začetku in še po daljši hoji z Gospodom res imela kot se temu reče”klecava kolena, “to pomeni, da nisem bila stabilna, razmišljala sem velikokrat zakaj, zakaj meni to in to….jokala, prosila, molila . Ampak sem opazila, da je Sveti Duh vedno prisoten, On je Tolažnik res v pravem pomenu besede, meni je pokazal to v Svetem pismu, ali v kaki drugi knjigi ali pa preko določenega človeka itd. Gospod ima veliko načinov, da tolaži, hrabri, pomaga, da mi res ne obupamo. Zato tudi svetujem, takrat, ko bo najhuje, ko se vam bo zdelo, da ni rešitve, pojdite mimo tega, ne ozirajte se nato, ne odstopajte od poti z Gospodom v nobenem primeru. Res vam to svetujem, NE in še enkrat NE, ne odstopajte s poti, ampak se še bolj oklenite Gospoda.

    Predstavljajte si, da ste v črnem tunelu, avto drvi, vi nič ne vidite, vse je v temi, ne veste ne kod in kam, nikjer ni svetlobe, zdi se vam , da ni nobene rešitve, ampak rešitev bo, ker ta avto pelje GOSPOD. Če mu dovolite, vas bo odpeljal na varno.

    3. Zelo pomembno je, da ne obupamo, če traja stiska dalj časa. Gospod res določa rešitev v svojem času, ker ON točno ve, zakaj.
    Ko molimo v veri da bomo uslišani za določene milosti , če je to v skladu z Božjo voljo, je molitev takoj uslišana, kdaj se bo pa to kot rečemo fizično zgodilo, določi Gospod; lahko čez nekaj minut, ur, mesecev ali let.

    4. Najvažnejše od vsega pa je, da se Gospodu popolnoma predamo in zaupamo. Ne bojte se, je rekel Jezus, jaz sem vse dni z vami do konca sveta.

    • Miro says:

      Ga. Hvala, zahvaljujem se vam še za eno čudovito pričevanje, kako vas je Gospod odrešil oz. vas še odrešuje. Upajmo, da bo vaše pričevanje še komu pomagalo, da se bo pogumno podal na pot popolnega zaupanja v Gospoda. Tudi sam se na tej poti ves čas učim; to je nikoli dokončana visoka šola zaupanja v Božjo milost.

      Ob tem še prispodoba: Glede (ne)zaupanja smo podobni otroku na okenski polici v visoki zgradbi, kamor so ga pregnali goreči plameni v stanovanju. Spodaj ga čaka zaskrbljeni oče in mu kliče, naj vendarle že skoči, saj ga bo zanesljivo ujel v roke. Mi pa se bojimo skočiti in se popolnoma prepustiti Božjim rokam. Obotavljamo se in nezaupljivo razmišljamo: Kaj pa, če nas Oče ne bo ujel?

      Naj vas Gospod še naprej obilno blagoslavlja!

  90. Miro says:

    PO KRALJEVEM NAROČILU JE PREDSEDNIK KOMISIJE UČENJAKOV NAPOSLED SKRČIL BISTVO ZGODOVINE V EN SAM STAVEK, KI SE GLASI …

    Nekoč je kralj naročil svojim modrecem, naj zapišejo vse, kar je na svetu pomembnega. Po štiridesetih letih so modreci končali delo in kralju predložili tisoč knjig. Kraj, ki je medtem dopolnil že šestdeseto leto, jim je rekel: »Toliko knjig ne morem prebrati. Skrajšajte jih in mi prinesite najbistvenejše izsledke.« Po desetih letih so modreci izpolnili kraljevo naročilo in vsebino zgodovine človeštva zapisali v sto knjigah. Kralj jim je rekel: »Tudi to je preveč. Star sem že sedemdeset let in nimam dovolj časa, da bi vse to prebral. Napišite samo bistvo!« Učenjaki so ponovno začeli z delom in bistveno zbrali v eni sami knjigi. Z njo so stopili pred kralja,
    ki pa je ležal na smrtni postelji. Bilo je jasno, da ne bo mogel prebrati knjige, zato je prosil učenjake, naj povedo bistvo v enem samem stavku. Tako je predsednik komisije učenjakov skrčil bistvo zgodovine človeštva v en sam stavek: Živeli so, trpeli in umrli; kar je vredno in preživi, je ljubezen (poučna zgodba iz knjige Živite v ljubezni, p. Anton Nadrah).

    Do kraljevih ušes je prispela najpomembnejša beseda, in to je – ljubezen. O tem nam Božja beseda govori v nedoumljivi polnosti: »Mi smo spoznali ljubezen, ki jo ima Bog do nas, in verujemo vanjo. Bog je ljubezen, in tisti, ki ostaja v ljubezni, ostaja v Bogu in Bog ostaja v njem« (1 Jn 4,16).

    Slavimo Gospoda in ga prosimo: Slava tebi, Jezus, Ti si neizmerno veličastvo Božje ljubezni! Ponižno Te prosimo, očisti naša srca v zakramentu svete spovedi, da bomo pri sv. maši vredno obhajali najsvetejše skrivnosti. Naj nam Tvoja milost pomaga, da bomo vse naše molitve in besede ljubezni prelivali v duhovna in telesna dela usmiljenja!

    Božje usmiljenje, nedoumljiva skrivnost Presvete Trojice, zaupamo vate!

  91. Janez says:

    Izpolnjevanje Božje volje ne pomeni sebe ponižati, ampak sebe v največji meri izpolniti (Škof Turnšek, Ognjišče)

    Želja izpolniti Božjo voljo, je nadvse hvale vredna in naj bi bilo pravzaprav nekaj najbolj osnovnega, oziroma temeljnega v življenju kristjana – na svoj način pa vsakega človeka (pa naj to svoje hrepenenje tako imenuje ali ne). Ta izraz sorazmerno pogosto tudi uporabljamo, saj rečemo “naj se zgodi Božja volja”, v očenašu molimo, da bi se zgodila “Očetova volja”; ali pa pripomnimo, da je “pač bila takšna Božja volja”, ko se zgodi kaj nerazumljivega.
    Hkrati pa je prav, da se zavedamo, da je takšno izražanje tudi skrivnostno. Največ nam je o tej resničnosti razodel Jezus z učlovečenjem. Sorazmerno že zgodaj je Cerkev učila, “da ima Kristus dve naravni volji in dve naravni dejavnosti, Božjo in človeško, ki si ne nasprotujeta, ampak sodelujeta tako, da je učlovečena Beseda v pokorščini svojemu Očetu človeško hotela vse, kar je skupaj z Očetom in Svetim Duhom po Božje odločila za naše zveličanje. Kristusova človeška volja ‘je pokorna; ne upira se in ne nasprotuje, temveč se podreja njegovi Božji in vsemogočni volji’.” (KKC 475) Iz tega verskega prepričanja Cerkve lahko zaznamo, da izpolnjevanje Božje volje ne pomeni “sebe ponižati, zavreči”, ampak prav nasprotno, sebe v največji meri izpolniti. Reči, da se “človek uresniči, če izpolni svoje želje v življenju, oz. svojo voljo”, če je to mišljeno v nasprotju s tem, kar želi Bog za nas, bi pomenilo, da sebe postavljamo nad Boga in tako sebe, svoja spoznanja in odločitve postavljamo za malika. Kajti v nobenem primeru, tudi če bi tako mislil in ravnal, človek ni Bog. Ob Jezusu pa lahko zaznamo, da je mogoče človeška hrepenenja, želje in odločitve uskladiti s tem, kar je Bog pripravil za nas, ko nas je ustvaril. To zahteva določeno prečiščevanje naše notranjosti, a potem pride do tega, da resnično želimo to, kar je po Božje prav za nas, saj je vse drugo zmota, laž o človeku. Hudobni duh in zlo, ki je aktivno navzoče v svetu, nas želi zvabiti prav v takšno mišljenje in ravnanje, ki bi bilo nasprotno Božjemu hotenju.

    Vendar je vse skupaj še malo bolj zagonetno. Ko govorimo o Bogu, vedno uporabljamo analogno govorico, s katero, ko izrazimo podobnost, hkrati izrazimo še večjo nepodobnost z Bogom. Kajti o Bogu ne moremo enoznačno govoriti z našim človeškim jezikom, niti ga dokončno domisliti s svojim razumom. Lahko pa ga dovolj spoznamo, ker se nam sam razodeva kot Oseba osebi, da se lahko odločimo zanj in mu sledimo. Kaj to pomeni glede razumevanja človeške in Božje volje? Poudarimo najprej, da Bog seveda nima takšne ‘volje’, kot jo ima človek. Če je človeška volja nekaj, kar se dogaja na ravni duše v telesu, potem seveda česa takšnega ni v Bogu, ki duše in telesa nima. Zato si ne moremo dobesedno predstavljati, da moramo najprej odkriti vzorec ‘volje’ v Bogu in ga nato primerjati z našo trenutno voljo, ter jo začeti usklajevati in ‘obdelovati’, dokler ne postane kopija Božje. Bog kratko malo nima česa takšnega, kot je omejena, ustvarjena človekova volja. Zato je Cerkev stoletja modro učila, da je odgovor na katekizemsko vprašanje, “kaj je Božja volja”: “da bi se vsi ljudje zveličali in prišli do spoznanja resnice”. Konkretno to pomeni, da ne iščemo Božje volje tako, da se ob konkretni stvari sprašujemo, kaj hoče Bog: npr. ali naj grem na križišču levo ali desno, naj izberem ta ali oni poklic … To bi namreč pomenilo lahko tudi zanikanje svobode, ki nam jo je Bog dal, saj bi pričakovali, da se bo Bog odločil namesto nas. Še posebej ob odločitvah, ki predpostavljajo svobodo in ljubezen, bi na tak način težko prišli do svobodne odločitve. Učenje Cerkve o Božji volji je mnogo širše in vključuje tudi človekovo svobodo in ljubezen. Vabi nas, da z voljo in z ljubeznijo usmerimo naše delovanje v tisto smer, ki vodi v ‘zveličanje’ po poti razodete ‘resnice’ o človeku. In to nas same in vse druge. Božja volja je torej, da izberemo v konkretnem primeru tisto ‘varianto’, ki bo omogočala prav to odrešenjsko dogajanje. Povejmo to s primero hoje na vrh gore. Če je ‘vrh gore’ zveličanje, je Božja volja, da se povzpnemo na ta vrh; ker pa na ta vrh vodi več poti, nekatere pa na vrh sploh ne vodijo, izpolnimo Božjo voljo takrat, ko izberemo eno izmed tistih, ki vodijo na vrh; katero pa bomo izbrali, pa nam Bog prepušča in je ne izbere namesto nas. Torej ni Božja volja, da izberemo točno določeno pot, ampak da pridemo na vrh. Seveda nam Bog lahko sugerira kakšno izmed poti, ki bi bila najprimernejša za nas, kot lahko pot svetujemo tudi ljudje drug drugemu; a izpolnimo Božjo voljo tudi, če pridemo na vrh po kateri drugi.

    Še en vidik iskanja Božje volje je pomemben. Najdemo jo lahko vedno le v občestvu in samo občestvo Cerkve nam jo lahko potrdi. Posameznik se lahko tudi zmoti pri presoji, kaj je zanj Božja volja. Nevarno je reči: “Spoznal sem, da je to Božja volja zame.” In potem za vsako ceno, brez preverjanja v skupnosti Cerkve, trmasto pri tem vztrajati. Ob tem lahko hitro svojo samovoljo utemeljujemo v Bogu in jo predstavljamo kot ‘Božjo voljo’. Način, kako prihajamo do čim večje jasnosti glede Božje volje je razločevanje duhov. K tej veščini, ki se je v verski vzgoji in samovzgoji moramo naučiti, pogosto spodbuja papež Frančišek v svojem učenju. Dobro se je te veščine kar najbolje naučiti.

    TURNŠEK, Marjan, škof (Pisma). Ognjišče, 2019, leto 55, št. 12, str 90-92.

    Addendum:
    Kaj je Božja volja glede mojega življenja v Svetem Pismu, kjer nam govori Bog?

    V Svetem pismu nam Bog odgovarja
    Bog hoče, da spoznamo Njega, se z njim zbližamo, nato pa ga ljubimo in mu služimo z vso dušo in z vsem svojim srcem. (Matej 22:37, 38; Jakob 4:8) Kaj pomeni izpolnjevati Božjo voljo? To se lahko naučimo iz Jezusovega življenja in njegovih naukov. (Janez 7:16, 17) Jezus ni samo govoril o Božji volji – po njej je tudi živel. Gospod Tvoja in ne moja Volja naj se spolni, je rekel Očetu. Pravzaprav je rekel, da njegov cilj v življenju ni, »da bi delal svojo voljo, temveč voljo« tistega, ki ga je poslal. (Janez 6:38)

    Ali potrebujemo posebno znamenje, videnje ali klic, da bi vedeli, kaj je Božja volja glede mene?
    Ne, saj Božje sporočilo za človeštvo najdemo v Svetem pismu. V njem je zapisano vse, kar vsakdo od nas potrebuje, da bi bil »popolnoma usposobljen za vsako dobro delo«. (2. Timoteju 3:16, 17) Bog hoče, da med drugim uporabljamo Sveto pismo in svoj »razum«, da bi izvedeli, kakšna je Božja volja glede nas. (Rimljanom 12:1, 2; Efežanom 5:17)

    Ali res lahko izpolnjujem Božjo voljo?
    Seveda, saj v Svetem pismu piše: »Božje zapovedi pa niso pretežke za nas.« (1. Janezovo 5:3, Zaživi: Sveto pismo – celotna Nova zaveza) To ne pomeni, da je Božje zapovedi vedno lahko izpolnjevati. Toda koristi, ki jih boste imeli od tega, bodo odtehtale vloženi trud. Jezus je celo rekel: »Srečni tisti, ki Božjo besedo poslušajo in se po njej ravnajo!« (Luka 11:28)

    »Brez Vere je nemogoče biti Bogu po volji,« piše v Svetem pismu. (Hebrejcem 11:6) Vredno je omeniti, da je bil Abraham po tem, ko »je veroval v Boga«, imenovan »Božji prijatelj«. (Jakob 2:23) Tudi Jezus Kristus je poudaril, kako pomembno je verovati v Boga, če želimo biti deležni Božjega blagoslova. (Janez 14:1) Kako si torej lahko pridobimo vero, ki jo Bog išče v ljudeh, s katerimi želimo biti prijatelj? Začnemo lahko tako, da redno molimo k Bogu za navdih in podučitev Svetega Duha in preučujemo Božjo Besedo, Sveto pismo, kjer nam govori Bog, da se spovemo in očistimo svojo dušo, se udeležimo svete maše, ljubimo in odpuščamo, izkazujemo usmiljenje kot Samaritani in delamo dobra dela in služimio bližnjim. S preučevanjem si bomo pridobili »točnejše spoznanje njegove volje« in tako ugotovili, kako bi mu lahko »v vsem ugajali in spolnjevali Božjo Voljo, ki ni v nasprotju z Božjimi Nauki in Svetim pismom«. Bolj ko bomo molili k Bogu, Boga in ljudi ljubili in bolj ko bomo spoznavali Boga in v življenju udejanjali to, kar se bomo naučili o Božjih naukih in pravičnih Božjih zahtevah, močnejša bo naša vera vanj in vedno bolj nam bo blizu, če bomo sponjevali Božjo Voljo in živeli kot je živel Kristus. (Kološanom 1:9, 10)

    Verjemem, da je tema o Božji Volji obširna in bogoslovno zelo zahtevna, zato je prav, da bi se oglasili in kaj napisali tudi drugi verniki in bogoslovci z več teološke izobrazbe. Sveti Duh razsvetli nas in poduči nas, da bomo vedeli kaj je Božja Volja za nas in kaj je prav in kaj ne v Božjih Očeh prosim. Brez Boga ni nič. Z Njim pa premoremo vse. Amen. Janez

    • hvala says:

      Poseben vpliv Božje milosti je imela oz. je prejela sveta Favstina Kowalska , ki je imela osnovno šolsko izobrazbo, oz, še te ne končane.

      “Njeni spisi vsebujejo čudovit nauk, vendar, ko jih beremo se je treba zavedati, da BOG govori filozofom v jeziku filozofov, preprostim ljudem pa v jeziku preprostih ljudi–toda samo tem razodeva resnice, ki ostanejo zakrite modrim in razumnim tega sveta”, je povedala sestra Speranzo, ki je v kraju Colle Valenza, zasnovala svetišče Amore Misericordioso( Iz dnevnika Favstine Kowalske).

      Salomon je prosil Boga naj mu da, da bo znal vladati ljudstvu in razločevati med dobrim in hudim. Prosil je za razumnost. Gospod Bog mu je rekel:”Ker si prosil za to in si nisi prosil dolgega življenja, ne bogastva in ne smrti svojih sovražnikov, ampak si prosil za razumnost za pravo razsojanje, glej bom storil po tvoji besedi”.
      In Bog je Salomonu dal modrost in ni mu bilo enakega pred njim in ne za njim. Pa tudi tisto je prejel kar ni prosil.
      Bogastvo in slavo, da mu ni bilo enakega pod nebom.

      Bog je Modrost edina, največja,Njemu ni enakega, zato Ga prosimo za ta dar, da bomo lahko pravilno živeli in spoznali edini pravi cilj v življenju.

  92. Janez says:

    Papež Frančišek: Mati Terezija je bila vse življenje velikodušna delivka Božjega usmiljenja
    »Kdo more razločiti, kaj hoče Gospod?« (Mdr 9,13). To vprašanje iz Knjige modrosti, ki smo ga slišali v prvem berilu, nam prikaže naše življenje kot skrivnost, katere ključ za razumevanje ni v naši lasti. Protagonista zgodovine sta vedno dva: z ene strani Bog, z druge pa ljudje. Naša naloga je, da zaznamo Božji klic in potem sprejmemo njegovo voljo. Toda, da bi jo sprejeli brez oklevanja, se vprašajmo: kakšna je Božja volja?« S temi besedami je papež Frančišek začel homilijo med sveto mašo na Trgu sv. Petra potem, ko je Terezijo iz Kalkute razglasil za sveto.
    V istem modrostnem odlomku najdemo odgovor: »Ljudje so poučeni o tem, kaj ti je po volji (Mdr 9,18). Da bi preverili Božji klic, se moramo vprašati in razumeti, kaj mu je všeč. Preroki tolikokrat oznanjajo, kaj je všeč Gospodu. Njihovo besedilo najde posrečeno sintezo v izrazu: »Usmiljenja hočem in ne daritve« (Oz 6,6; Mt 9,13). Bogu je všeč vsako delo usmiljenja, saj v bratih, ki jim pomagamo, prepoznamo obličje Boga, ki ga nihče ne more videti (prim. Jn 1,18). Vselej, kadar se sklonimo k potrebam bratov, damo jesti in piti Jezusu; oblečemo, podpiramo in obiskujemo Božjega Sina (prim. Mt 25,40). S tem smo se konkretno dotaknili Kristusovega mesa.
    Poklicani smo torej, da v oprijemljivo govorico prevedemo to, kar kličemo v molitvi in izpovedujemo v veri. Dobrota nima alternative. Vsi, ki vstopijo v službo bratov – pa čeprav se tega ne zavedajo –, ljubijo Boga (prim. 1 Jn 3,16-18; Jak 2,14-18). Vendar pa krščansko življenje ni zgolj pomoč, ki jo nudimo v trenutku potrebe. Ko bi bilo tako, bi bilo to seveda lépo čutenje človeške solidarnosti, ki prinese neposredno olajšanje, bilo pa bi jalovo, ker bi bilo brez korenin. Zavzetost, ki jo zahteva Gospod, je – nasprotno – poklicanost za dejavno ljubezen, s katero vsak Kristusov učenec postavi v njegovo službo vse svoje življenje, da bi vsak dan rasel v ljubezni.
    V evangeliju smo slišali, da »so z Jezusom potovale velike množice« (Lk 14,25). Danes te »velike množice« predstavlja širni svet prostovoljstva, ki se je zbral tukaj ob jubileju usmiljenja. Vi ste tista množica, ki hodi za Učiteljem in ki njegovo oprijemljivo ljubezen do vsakega človeka dela vidno. Ponavljam vam besede apostola Pavla: »Tvoja dejavna ljubezen me je navdala z velikim veseljem in s tolažbo, o brat, kajti po tebi so se srca svetih odpočila« (Flm 7). Koliko src potolažijo prostovoljci! Koliko rok podprejo; koliko solza obrišejo; koliko ljubezni je izlite v skrito, ponižno in nesebično služenje! Tako hvalevredno služenje ponudi glas veri in izrazi usmiljenje Očeta, ki se tako približa tistim, ki so v potrebi.
    Hoditi za Jezusom je resna in obenem vesela naloga. Zahteva korenite odločitve in pogum, da prepoznamo božanskega Učitelja v najbolj ubogem in škartiranem od življenja in da stopimo v njegovo službo. Zato prostovoljci, ki služijo najbolj odrinjenim in potrebnim iz ljubezni do Jezusa, ne pričakujejo nobene zahvale in nobene usluge, ampak se temu odpovedujejo, ker so našli pravo ljubezen. Vsak od nas lahko reče, kakor mi je Gospod prišel naproti in se sklonil k meni v trenutku, ko sem ga potreboval, tako grem tudi jaz naproti Njemu in se sklanjam k tistim, ki so izgubili vero ali pa živijo, kot da Boga ne bi bilo, k mladim brez vrednot in idealov, k družinam v krizi, k bolnikom in jetnikom, k beguncem in pregnancem, k šibkim in izpostavljenim v telesu in duhu, k mladoletnikom, prepuščenim sebi, pa tudi k zapuščenim starostnikom. Kjerkoli se roka steguje po pomoč, da bi se človek postavil na noge, tam moramo biti navzoči, tam mora biti navzoča Cerkev, ki podpira in daje upanje. To govorim z živim spomniom na Gospodovo roko, ki se je stegnila k meni, ko sem ležal na zemlji.
    Mati Terezija je bila vse življenje velikodušna delivka Božjega usmiljenja, saj je bila vsem na voljo, tako da je sprejemala in branila človeško življenje, tudi nerojeno, zapuščeno in zavrženo. Zavzela se je za obrambo življenja, ko je nenehno oznanjala, da je »tisti, ki še ni rojen, najšibkejši, najmanjši, najbolj potreben usmiljenja.« Sklanjala se je nad umirajoče, ki so jih pustili umirati na robu ceste, in jim priznavala dostojanstvo, ki jim ga je dal Bog; njegov glas je dala slišati mogočnikom tega sveta, da bi priznali svojo krivdo za kriminalno revščino, ki so jo ustvarili oni sami. Usmiljenje je bilo zanjo »sol«, ki daje okus vsakemu njenemu delu, in »luč«, ki je razsvetljevala temo tistih, ki niso imeli več niti solza, da bi objokovali svojo revščino in trpljenje.
    Njeno poslanstvo na obrobjih mest in na obrobjih življenja ostaja v naših dneh kot zgovorno pričevanje Božje bližine najrevnejših med revnimi. Danes izročam to vidno podobo žene in redovnice vsemu svetu prostovoljstva: ona naj bo vaš zgled svetosti! Mislim, da bomo imeli težave reči ji sveta Terezija, saj je tako blizu nam, da jo bomo še naprej spontano klicali Mati Terezija. Ta neutrudna delavka usmiljenja naj nam pomaga, da bomo vedno bolj razumeli, da je edino merilo za naše ravnanje zastonjska ljubezen, osvobojena vsake ideologije in vsake vezi, ki se razliva na vse, ne glede na jezik, kulturo, raso ali vero. Mati Terezija je rada rekla: »Morda ne govorim njihovega jezika, lahko pa se nasmehnem.« Nosímo v srcu njen nasmeh in ga dajmo vsem, ki jih srečamo. Tako bomo odprli obzorja veselja in upanja tolikim ljudem, ki so izgubili zaupanje in potrebujejo razumevanje in nežnost.

    Papež Frančišek

    Mati Terezija ni imela časa za nič drugega kot za molitev, evharistijo, pomoč in služenje ubogim v Kalkuti in izgorevanju za bolne in uboge, vse v večjo Božjo Čast in Slavo, zaradi Ljubezni do Boga in Ljudi. Ni imela časa za kritiziranje in filozofiranje kljub vsem nasprotovanjem nekaterih ter križem in težavam tudi zato, ker je sledila iz Ljubezni in Usmiljenja Samaritanskemu poslanstvu in Jezusovim besedam: “Pojdi in služi ubogim”. Gandhi je rekel, da če bi verjeli in delali tako kot Jezus Kristus, v Indiji ne bi bilo budistov in Hindujcev. Mati Terezija je tiho in z neskončno Ljubeznijo dejavno pomagala ubogim in v Indiji mnogim drugovercem pokazala, da iz Ljubezni do Boga in Ljudi uresničuje Jezusov Evangelij. Amen. Janez

  93. Janez says:

    BOG ME NE OBSOJA NIKOLI!
    Želji, da bi bil zvest načelom in zadanim ciljem, da bi v polnosti izpolnjeval Božjo voljo, sta v meni vedno bolj prisotni, hkrati pa me realnost vedno bolj pritiska k tlom, kjer se moram soočiti s spoznanjem, da me bodo notranji boji spremljali, dokler bom živ.
    Tako moj »idealizem« velikokrat pade na izpitu, ko se soočim s svojo nemočjo in s svojo slabotnostjo, ko že mislim, da sem kaj dosegel, pa mi »zmanjka tal pod nogami« in se znajdem v globoki luknji razočaranja ves »popraskan« od svoje slabotnosti, in medtem ko si ližem rane, vpijem s Petrom: »Gospod, reši me!« (Mt 14,30) In me reši. Pošlje mi Jacquesa Philippe-a, po katerem mi pove: »Nujni pogoj za notranji mir je to, kar imenujemo dobrohotnost!« (Išči mir in mu sledi, Založba Emanuel, str. 23) Potem mi govori o »trajni naravnanosti« človeka, ki se je odločil, da bo bolj kot vse ljubil Boga in bo iskreno želel vselej dajati prednost Božji volji pred svojo … In prav ta misel je bila in je zame osvobajajoča in odrešilna. Bog dobro ve, da nisem in ne morem biti popoln (vsaj na tej strani večnosti ne). Bog pozna moje srce in ve, da si nad vse želim, da bi mu bil všeč: »Zakaj on pozna našo sestavo, spominja se, da smo prah.« (Ps 103,14) Po apostolu Pavlu je celo zapisal: »Vem namreč, da v meni, hočem reči v mojem mesu, ni nič dobrega; kajti dobro hoteti je sicer v moji môči, dobro delati pa ni.« (Rim 7,18) In če Bog ve, da sem prah, in če ve, da hoteti je v moji moči, delati pa ne, potem me on sprejema takšnega, kakršen sem, in me ljubi takšnega, kakršen sem. Kako osvobajajoče in odrešujoče!

    Bog me ne obsoja nikoli!
    Kaj se zgodi, ko sem nezvest svojim idealom in svojim mnogoterim obljubam (samemu sebi, Bogu, ženi, sodelavcem …)? Bog me ne obsoja! Kaj se zgodi, če nisem vedno nasmejan in dobre volje, čeprav vem, da drugi prav to od mene pričakujejo? Bog me ne obsoja! Kaj se zgodi, če zjutraj ne vstanem ob uri, kot sem upal, da bom, ali pa je upala moja žena? Bog me ne obsoja! Kaj se zgodi, ko tolikokrat ne morem zadržati kritične besede ali navala jeze, ki se v meni sproži, ko je moje pričakovanje neuresničeno? Bog me ne obsoja! Kaj se zgodi, ko se razočaran zaprem v svoj svet in mislim, da se je ves svet zgrnil name – kaj se takrat dogaja v meni in kaj si takrat želim? Takrat si nikakor ne želim, da bi me kdo obtoževal ali obsojal. Pa se prav to dogaja. Apostol Janez nas poučuje v Razodetju: »Zakaj vržen je bil obtoževalec naših bratov, ki jih je dan in noč obtoževal pred našim Bogom.« (Raz 12,10) V resnici se ne obsojam in ne pomilujem sam – še najmanj me obsoja Bog – , pač pa me obsoja in obtožuje »obtoževalec«. In kdo je ta obtoževalec? To je »veliki zmaj, stara kača, ki se imenuje Hudič in Satan in ki zapeljuje vesoljni svet« (Raz 12,9). Njemu ni všeč, da se jaz počutim dobro, da se počutim ljubljenega in sprejetega, da sem miren, vesel in zadovoljen … Njemu ni všeč, da sem srečen in izpolnjen. Ni mu všeč, da me moj Bog tako ljubi, da je dal zame svojega edinorojenega Sina (Jn 3,16) … Zato si izmišlja vedno nove zvijače in mi nastavlja zanke, v katere me želi ujeti … In na žalost se mu jaz v svoji nemoči in brezbrižnosti dam ujeti in zapeljati – padem v temo greha … Začnem se ozirati po napakah drugih in kmalu pozabim, da imam tudi svoje. Največkrat in najraje se mi to zgodi v odnosu do meni najljubše in najbližje osebe – do moje žene. Zakaj? Kako je to mogoče? Zakaj me včasih na njej vse moti? Zakaj me včasih vsaka njena beseda (ne le izrečena, tudi neizrečena) zaboli in se nanjo odzovem z napadom? Pravijo, da je napad najboljša obramba. Je to res tudi v tem primeru? Prepričan sem, da ni. Jezus je na križu, ko je trpel največje bolečine in ponižanje, rekel: »Oče, odpústi jim, saj ne vedo, kaj delajo.« (Lk 24,34) Kako si želim, da bi mi Bog dal spoznati »njegova pota« (njegovo voljo za moje življenje – mojo osebno poklicanost v čas in prostor in bi to poklicanost v polnosti živel – pravijo, da je v tem resnična sreča in resnična svoboda), njegovo ljubezen, odpuščanje, mir in veselje. Saj zame je moj osebni Bog vir veselja, miru, pravičnosti, ljubezni … In prav po tem hrepeni moje srce. In če mu dovolim, da me do skrajnih kotičkov srca presvetli s svojo prisotnostjo in z lučjo svoje Besede (Sveto pismo), vem, da sem na pravi Poti. Sicer pa vem, da Bog ve, iz »česa me je naredil« (da sem prah in da se v prah spet povrnem), in ve, da brez Njega ne morem ničesar storiti (Jn 15,5). Zato sem mu še bolj hvaležen, da me opogumlja po besedah Jacquesa Philippe-a, da je zadovoljen z mojo dobrohotnostjo. Verjamem, da bom v tem zavedanju našel še več moči za dobra dela, še več poguma za pričevanje o njegovi zvestobi in ljubezni, še več navdušenja nad dejstvom, da je moj Bog živ in da me nikoli ne bo zapustil, da On ostaja zvest, četudi sem jaz nezvest (2 Tim 2,13).

    Avtor: Dani Siter, 23. julija 2015 najdeno na medmrežju.

  94. Janez says:

    Naša pot proti svetosti je nenehen boj. Za ta boj imamo na razpolago močna orožja, ki nam jih daje Gospod: vero, ki se izraža v molitvi, premišljevanje Božje Besede, obhajanje svete maše, češčenje Najsvetejšega, zakramentalno spravo, dela dejavne ljubezni, skupnostno življenje, misijonarsko prizadevanje.

    (papež Frančišek, GE 162)

    • hvala says:

      Res je , naša pot je nenehni boj, zato prosimo Gospoda, naj nam pomaga in uravnava naša klecava kolena, da bomo vsi skupaj nekoč pri Njem.

      Sveti Duh naj nas uvede v spoznanje resnice o Bogu in svetu in v resnico o nas samih, kot reče Vojtech Kodet v Devetdnevnica k Svetemu Duhu.

      Božje usmiljenje, ki si višje od nebes, vate zaupamo!

  95. hvala says:

    PRINCE DEREK- KNJIGA- POT DO RESNIČNEGA ODNOSA Z BOGOM-(Iz odlomka Zakonska zaveza)

    BOG NAS JE USTVARIL Z UPRAVIČENO ŽELJO PO NJEM, TODA NEKATERI IZMED NAS HOČEJO IZPOLNITI TO ŽELJO PO BOGU NA NEZAKONIT NAČIN.

    JANEZOV EVANGELIJ 10,9-11-“JAZ SEM VRATA. KDOR STOPI SKOZME, SE BO REŠIL, HODIL BO NOTER IN VEN IN BO NAŠEL PAŠO. TAT PRIHAJA…………….

    ČE HOČETE VSTALEGA JEZUSA KOT SVOJEGA PASTIRJA, MORATE ITI SKOZI VRATA, KI JE KRIŽANI JEZUS. NOBENA DRUGA POT NE OBSTAJA. JEZUS JE REKEL, DA VELIKO LJUDI, TATOVI IN ROPARJI- SKUŠAJO PLEZATI PO KAKŠNI DRUGI POTI. TI LJUDJE KRADEJO. ZAHTEVATI HOČEJO BLAGOSLOVE IN PRESKRBO, KI JIM NE PRIPADATA.

    TO POJASNJUJE KLAVRNO STANJE MNOGIH LJUDI V NAŠIH CERKVAH DANES. ŽELIJO ODNOS Z BOGOM. MORDA SI CELO LASTIJO TAKŠEN ODNOS. A VENDAR NJIHOVA ŽELJA NI IZPOLNJENA. NJIHOVA ZAHTEVA NI UPRAVIČENA.

    VZROK ZA TO JE, DA SE NISO NIKOLI RESNO , BREZ PRIDRŽKOV OSEBNO PREDALI BOGU PO KRISTUSU, KI JE EDINI TEMELJ, NA PODLAGI ČIGAR JIH BO JEZUS SPREJEL V ODNOS, KI SI GA ŽELIJO.

    TAKŠNI LJUDJE SO SE MORDA RESNIČNO “ODLOČILI” NA EVANGELIZACIJSKEM SHODU. MORDA SO V CERKVI STOPILI NAPREJ IN POZDRAVILI PASTIRJA. MORDA SO CELO OPRAVILI VERSKI OBRED, PREJELI KRST ALI BIRMO.

    TODA VSA TA DEJANJA- IN MNOGO DRUGIH, KI JIH JE PREVEČ, DA BI JIH TUKAJ NAŠTEVALI- NIČ NE POMAGAJO, ČE NE PRIPELJEJO LJUDI V ŽIVLJENJA POLN , PREDAN ODNOS Z BOGOM.

    BREZ TEGA NE MORE BITI RESNIČNE INTIMNOSTI Z BOGOM. BOG SE NE PREDA TISTIM, KI SE NISO PREDALI, NE SPREJEMA OBVEZNOSTI DO TISTIH, KI SE NISO OBVEZALI.

    ZA TISTE PA, KI SO PRIPRAVLJENI STOPITI V TAKŠNO ZAVEZANO PREDANOST BOGU, JE NAGRADA VELIKA. TO LEPO IZRAŽAJO BESEDE , KI JIH JE JEZUS SPREGOVORIL OČETU V JANEZOVEM EVANGELIJU (17,3):

    “VEČNO ŽIVLJENJE PA JE V TEM, DA SPOZNAVAJO TEBE, EDINEGA RESNIČNEGA BOGA, IN NJEGA , KI SI GA POSLAL, JEZUSA KRISTUSA. ”

    TO JE DEJANSKO POSLEDNJI CILJ VSEGA ŽIVLJENJA- SPOZNATI ENEGA PRAVEGA BOGA. IZ TEGA SPOZNANJA PRIHAJA VEČNO ŽIVLJENJE, BOŽJE ŽIVLJENJE, ŽIVLJENJE SAMEGA BOGA, KI GA BOG DAJE V DELEŽ VERUJOČEMU.

    IN SPET, TOVRSTNO SPOZNANJE NI SAMO INTELEKTUALNO. TO NI SAMO TEOLOGIJA ALI NAUK. NI SPOZNANJE O BOGU. V RESNICI JE SPOZNANJE BOGA SAMEGA. ; NEPOSREDNO IN INTIMNO SPOZNAVANJE BOGA , SPOZNAVANJE BOGA, SPOZNAVANJE BOGA KOT OSEBE. TO JE ODNOS OSEBE Z OSEBO. JE DUHOVNO ZEDINJENJE.

    ZA DUŠO, KI JE RESNIČNO ŽEJNA, LAHKO OBSTAJA EN SAM VIR DOKONČNE ZADOVOLJITVE: TO JE SAM BOG.

    DA BI SE USTAVILI PRI MANJ KOT JE RESNIČNA ZVEZA Z BOGOM, BI POMENILO, DA SMO ZGREŠILI RESNIČNI NAMEN ŽIVLJENJA. POMENI, DA OSTANEMO ZA ZMERAJ FRUSTRIRANI, ZA ZMERAJ NEIZPOLNJENI.

    V IZAIJU 1,22 JE BOG UPORNIŠKEMU, ODPADLEMU IZRAELU REKEL: “TVOJE SREBRO SE JE SPREVRGLO V ŽLINDRO, TVOJE VINO JE ZMEŠANO Z VODO”.

    ISTO BI BILO MOGOČE REČI O ŠTEVILNIH KRŠČANSKIH SKUPNOSTIH DANES. IZGUBILE SO SVOJO ČISTOST, SVOJ RESNIČNI ZNAČAJ, RAZREDČUJEMO, RAZVODENIMO, ZNIŽUJEMO STANDARDE. NAŠE SREBRO NIMA VEČ SVOJE VREDNOSTI, NAŠE VINO NIMA VEČ SVOJEGA OKUSA.

    V TAKŠNEM DUHOVNEMU OZRAČJU MORE BITI ČLOVEK PRECEJ MOČNEGA ZNAČAJA, DA SE DA SE ODLOČI ZA NIČ MANJ KOT ZA NAJBOLJŠE , KAR IMA BOG ZANJ.

    TAK ČLOVEK MORA BITI PRIPRAVLJEN REČI: “DRUGI LAHKO DELAJO , KAKOR JIM JE VŠEČ, JAZ PA BOM DELAL NA BOŽJI NAČIN. HOČEM RESNIČEN, ODNOS Z BOGOM. HOČEM ZAKON , KI DELUJE, HOČEM DOM, KI POVELIČUJE BOGA, IN OTROKE, KI RASTEJO SREČNO IN VARNO”!

    “DA , TE STVARI HOČEM—IN PRIPRAVLJEN SEM PLAČATI CENO!”

    BOG JE PRECEJ JASNO POVEDAL, KAJ JE CENA: : JE ZAVEZNA PREDANOST_____________ NA NAVPIČNI RAVNI S SAMIM BOGOM, NA VODORAVNI RAVNI Z NAŠIM ŽIVLJENJSKIM SOPOTNIKOM ( + )

    NARAVNA POT, KAKO SE BOSTE IZROČILI BOGU JE Z MOLITVIJO, TAKO IZRAZITE, KAJ JE V VAŠEM SRCU.

    KO SE BOSTE IZROČILI, BO VAŠ GLAVNI CILJ, DA GOJITE SVOJ NOVI ODNOS Z BOGOM.

    JEZUS IMA ZDAJ POPOLN NADZOR NAD VAŠIM ŽIVLJENJEM.

    KO BERETE SVOJE SVETO PISMO, VAM BO GOVORIL BOG, KO MOLITE BOSTE VI GOVORILI BOGU.(Prepis- Prince Derek))

  96. Miro says:

    SVETO OBHAJILO NI BILO POSTAVLJENO ZATO, DA BI NAGRAJEVALO VRLINE, AMPAK ZATO, DA BI JIH ROJEVALO IN MNOŽILO! (Jean Bouvet)

    Kot je lani v enem od nagovorov dejal papež Frančišek, sprejmimo čudovit Gospodov dar – sveto evharistijo, s hvaležnostjo, ne pasivno, iz navade. Ne smemo se navaditi evharistije in iti obhajati se, kakor iz navade, ne! Vsakič, ko se približamo oltarju, da bi prejeli evharistijo, moramo obnoviti naš »amen« Kristusovemu telesu. Ko duhovnik reče »Kristusovo telo«, mi rečemo: »Amen«. Naj bo to »amen«, ki prihaja iz srca, iz prepričanja. Jezus je, Jezus nas je zveličal in Jezus je, ki prihaja dati mi moč za življenje. Jezus je, živi Jezus. Ne navadimo se, vsakič naj bo, kot bi bilo prvo obhajil, je poudaril sveti oče.

    – Jezus se preko evharistije
    spušča iz nebes do tebe
    in po isti poti moraš iti ti,
    da se boš dvignil z zemlje v nebesa.
    (Wilhelm Mühs)

    – Ni se mogoče hraniti s tem mesom življenja
    in hrati doživljati občutke smrti.
    (Frančišek Saleški)

    – Obhajilo ni bilo postavljeno zato,
    da bi nagrajevalo vrline,
    ampak zato, da bi jih rojevalo
    in množilo.
    (Jean Bouvet)

    – Kaj more koristiti Kristusu, če je
    njegova miza pokrita z zlatimi posodami,
    on sam pa umira od lakote v ubogih?
    (Janez Zlatousti)

    – Evharistija je skrivnost.
    Toda brez evharistije bi se skrivnosti vere
    pomnožile in bi jih bilo brez števila.
    (Piere Duvalier)

    – Evharistija nam daje Božjo energijo
    in nam predlaga model življenja
    občestva v Cerkvi.
    (Piero Coda)

    – Vse stvarstvo ima v sebi
    evharistični potencial,
    saj je namenjeno temu, da je privzeto v
    Gospodovo evharistijo, v njegovo veliko
    noč, ki je navzoča v oltarni daritvi.
    (Janez Pavel II.)

    – V oltarnem zakramentu je dana duhovna
    milost, v duši je na novo vzpostavljena
    izgubljena vrlina in vrača se nedolžnost,
    ki jo je umazal greh.
    (Hoja za Kristusom)

    Iz knjige: Kruh, ki daje življenje; misli o evharistiji, zbral Wilhelm Mühs

    Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!

  97. Janez says:

    MODRE MISLI DALAJLAME, KI NAM LAHKO SPREMENIJO ŽIVLJENJE
    Dalajlama velja za človeka modrosti, ljubezni in sočutja do ljudi. Znanje, ki ga prenaša na druge, spreminja njihovo življenje. Će boste veliko razmišljali o njegovih mislih, boste kmalu spoznali prijeten občutek, ki bo preplavil vaše telo. Vsekakor mu ne pravijo Dalajlama brez razloga, saj v dobesednem prevodu pomeni ocean modrost. ker je resnično človek, ki mu skromnost in dobrota predstavljata temelj v življenju. Njegove misli veljajo za najmodrejše na svetu, zato boste z razmišljanjem o njih korenito spremenili svojo dosedanjo miselnost zahodnjaškega sveta, ki je usmerjen predvsem na pohlep po materialnih dobrinah, zavisti in tekmovalnosti. Dalajlama je duhovni vodja Tibetancev, človek, ki znan po imenu Tenzin Gyatso. Njegove misli so rezultat dolgoročnih življenjih izkušenj in veliko vloženega dela pri duhovnem razvoju človeka. Lepoto mnogokrat ne spoznano, ker prihaja od znotraj, zato je potrebna modrost, ki krepi moralno življenje in nas uči, kako spoznati ljudi takšne, kakršni so v resnici.

    50 modrih misli Dalajlame
    1. “Odprto srce je odprt um.”
    2. “Nikoli ne moremo doseči miru v zunanjem svetu dokler ne dosežemo miru v nas samih.”
    3. “Cilj ni, da si boljši kot drugi človek, ampak kot nekdanji/prejšnji jaz.”
    4. “Ljubezen in sočutje so nujnost, ne luksuz. Brez njih človeštvo ne more preživeti.”
    5. “Žlica ne more okusiti hrane, ki jo nosi. Podobno, neumen človek ne more razumeti modrosti pametnega človeka, tudi če se druži z njim.”
    6. “Korenine vsega dobrega ležijo v tleh hvaležnosti.”
    7. “Tišina je včasih najboljši odgovor.”
    8. “Pravi junak je tisti, ki obvlada svojo lastno jezo in sovraštvo.”
    9. “V naši borbi za svobodo, je resnica edino orožje, ki ga imamo.”
    10. “Pravila poznaj dobro, da jih boš lahko učinkovito prelomil.”
    11. “Izberi, da boš optimističen, bolje se počutiš.”
    12. “Naš prvotni namen v tem življenju je pomagati drugim. In če jim ne moreš pomagati, jim vsaj škodi ne.”
    13. “Končni vir sreče ni denar in moč, ampak toplo srce”
    14. “To je moja preprosta vera. Ni potrebe po templjih. Ni potrebe po zapleteni filozofiji. Moj um, Moje lastno srce je vaš tempelj. Moja filozofija je preprosto dobrota.”
    15. “Če je problem rešljiv, če je situacija takšna, da lahko kaj storite pri tem, potem ni razloga za skrb. Če ni rešljiv, potem ni pomoči v zaskrbljenosti. V nobenem primeru ni koristi pri kakršnikoli zaskrbljenosti.”
    16. “Ocenite vaš uspeh po tem, čemu ste se morali odreči v zameno, da ste ga dobili.”
    17. “Zelo redko se zgodi oziroma je skoraj nemogoče, da je lahko dogodek negativen z vseh vidikov.”
    18. “Deli svoje znanje, to je način, da se doseže nesmrtnost.”
    19. “Ljudje izberejo različne poti za iskanje zadovoljstva in sreče. Samo zato, ker niso na vaši poti, ne pomeni, da so se izgubili.”
    20. “Celoten namen vere je olajšati ljubezen in sočutje, potrpljenje, strpnost, skromnost in odpuščanje.”
    21. “Če lahko gojite pravi odnos, so vaši sovražniki najboljši duhovni učitelji, ker vam njihova prisotnost zagotavlja priložnost, da okrepite in razvijete toleranco, potrpežljivost in razumevanje.”
    22. “Samo razvoj sočutja in razumevanja za druge nam lahko prinese umirjenost in veselje, ki jih vsi iščemo.”
    23. “Upoštevajte, da velika ljubezen in veliki dosežki vključujejo veliko tveganje.”
    24. “Poskusimo prepoznati dragoceno naravo vsakega dneva.”
    25. Ko ugotovite, da ste naredili napako, takoj ukrepajte, da jo popravite.
    26. “Vse trpljenje je povzročena zaradi nevednosti. Ljudje naložijo bolečine drugim zaradi sebičnega prizadevanja za svojo srečo ali zadovoljstvo.”
    27. “Svetovni mir se mora razviti iz notranjega miru. Mir ni samo odsotnost nasilja. Mir, jaz mislim, je manifestacija človeškega sočutja.”
    28. Sočutje ni verska dejavnost, to je človeško delo, to ni razkošje, to je bistvenega pomena za lasten mir in duševno stabilnost, je bistvenega pomena za preživetje ljudi.
    29. “Bodite prijazni, kadarkoli je to mogoče. Vedno je mogoče.”
    30. “Namen vseh glavnih verskih običajev ni zgraditi velike templje zunaj, ampak ustvariti templje dobrote in sočutja v notranjosti, v naših srcih.”
    31. “Daj tistim ki jih imaš rad krila za letenje, korenine, da se vrnejo in razloge, da ostanejo.”
    32. “Zapomnite si, da je najboljša zveza tista v kateri vaše ljubezen do drug drugega presega potrebo po drug drugemu.”
    33. “Če želite, da so drugi srečni, vadite sočutje. Če vi želite biti srečni, vadite sočutje. ”
    34. “Včasih nekdo naredi dinamičen vtis s tem, da nekaj reče, in včasih nekdo naredi izjemen vtis s tem, da molči.
    35. “Čeprav se morda ne boste mogli vedno izogniti težkim situacijam, lahko spremenite obseg do katerega lahko trpite s tem, da izberete, kako se odzovete na situacijo.”
    36. “Lahko živimo brez religije in meditacije, vendar ne moremo preživeti brez človeške naklonjenosti.”
    37. “Tematika sočutja sploh ni verska dejavnost. Pomembno je vedeti, da je človeška dejavnost, je vprašanje človeškega preživetja.”
    38. “Moja vera je zelo preprosta. Moja vera je ljubeznivost do vsega Stvarstva.”
    39. “Ljubezen in sočutje sta pravi veri zame. Toda, za razvoj tega, ne potrebujemo verjeti v nobeno vero.”
    40. “Dejanja nekoga drugega ne smejo določiti vašega odziva.”
    41. “Ljubezen je odsotnost sodbe.”
    42. “Največja nevšečnost je, da obstaja velik potencial, da delaš dobro, tako za sebe kot za druge.”
    43. “Če mislite, da ste premajhni, da bi naredili spremembe, poskusite spati s komarjem.”
    44. “Sočutje naravno ustvarja pozitivno vzdušje, in kot rezultat se počutite mirno in zadovoljno.”
    45. “Jeza je največji uničevalec vašega lastnega duševnega miru.”
    46. “Naša starodavna izkušnja na vsaki točki potrjuje , da je vse povezano med seboj, vse je neločljivo.”
    47. “Način, da spremenite misli drugih, je z naklonjenostjo, in ne z jezo.”
    48. “Namesto, da bi se spraševali ZAKAJ se to dogaja vam, razmislite zakaj se to dogaja VAM.”
    49. “Discipliniran um vodi v srečo, in nediscipliniran um vodi v trpljenje.”
    50. “V praksi tolerantnosti, je sovražnik nekoga najboljši učitelj.”

    Dalajlama

  98. Janez says:

    II./1. Življenjske modrosti Dalajlame ali zgraditi moramo mir v sebi
    “Izkušnje so me naučile, da je mir, notranji mir, glavna poteza pristne sreče. S tem ne mislim kakšnega občutka odmaknjenosti. Prav tako ne govorim o odsotnosti občutkov. Nasprotno, mir, ki ga želim opisati, izvira iz zanimanja za druge in vključuje veliko mero tenkočutnosti in sočutja.” (Dalajlama).
    Mir se začne v našem umu in v našem srcu. Njegova osnova je negovanje pozitivnih čustev, kot so ljubezen, spoštovanje in strpnost.
    Živeti bi morali kot bratje in sestre, svetu pa bi morali vladati ljubezen, sočutje in mir. Mir v umu in srcu posameznika vpliva na mir in srečo naše družine, soseske, mesta, države, sveta. Če skrbimo za dobro drugih, v našem življenju ni prostora za prevare, laži, izsiljevanje, izkoriščanje, uničevanje.
    Pozitivna čustva nas namreč zbližujejo in nas delajo samozavestne, medtem ko nas negativna čustva oddaljujejo od drugih. Zato je pozitivna čustva treba gojiti zavestno.
    Začeti moramo pri sebi, najprej razumeti in potem delovati – pomesti pred svojim pragom, tako bo vsak od nas prispeval k ustvarjanju nebes na Zemlji, kar bi moral biti cilj vseh nas.

    Večino težav, s katerimi se danes sooča svet, smo ustvarili sami, zato jih lahko tudi sam rešimo. Za to smo odgovorni vsi kot posamezniki. Religijski voditelji lahko molijo k Bogu, a le to brez sprememb srca in naših ravnanj ter sočutja nin strpnosti ne bo pomagalo. Zgraditi moramo mir v sebi, mir v družini in iz tega mir v skupnosti. To so misli, ki jih je ves čas poudarja Dalajlama, eden največjih moralnih avtoritet današnjega časa, ki že od leta 1959 živi v izgnanstvu v Indiji. Dalajlama navdihuje s svojim zgledom radostnega bivanja, z iskrivo duhovitostjo, izžarevanjem notranjega miru in s svojim neizmernim prizadevanjem po vzpostavitvi moralnih in etičnih temeljev v družbi.

    II/2. Vzgajati duševni mir
    Tako kot fizično telo potrebuje našo pozornost in skrb, da je zdravo in nam služi, tako naš um potrebuje pozitivna čustva, da je miren, srečen, zdrav.
    “Sreča ni nič drugega kot stanje umirjenega uma,” odgovarja Dalajlama na vprašanje kako ohraniti duševni mir?.
    Skrbeti moramo ne samo za naše materialno blagostanje, temveč tudi za naš čustveni mir.
    “Mlade dame trošijo veliko denarja za ličila in kozmetiko, čeprav so nekatere videti prav grozno. Recimo, ko si ustnice našminkajo v modro. Toda v zunanjem svetu ni prave lepote. Pomembna je notranja lepota.”
    Pravilno čustvovanje, razmišljanje in delovanje se odražajo na našem telesnem in duševnem zdravju. Um vlada vsem celicam telesa, zato se negativen odnos do sebe in okolice na zdravju odraža v obliki bolezni. Škodljiva čustva torej pogubno vplivajo na naše duševno in telesno zdravje, zato moramo nujno negovati pozitivna čustva, kot so ljubezen, spoštovanje in strpnost.
    Tako vzgajamo svoj notranji duševni mir. Človek, ki neguje ljubezen in iskreno skrbi za druge, ki je sočuten do soljudi in se počuti odgovornega do njih, zmanjšuje negativna čustva in krepi pozitivna, s tem pa posledično tudi svoje zdravje, samozaupanje in samozavest.
    Ljudje imamo na voljo inteligenco in znanje, da škodljiva čustva, kot so strah, ljubosumje, jeza, užaljenost preobrazimo v pozitivna. Analitična sposobnost našega uma nam omogoča razmišljati in razumeti, treba pa je tudi razlikovati med škodljivimi in zdravimi čustvi in seveda delovati. Ni dovolj le razumeti stvari in si jih želeti spremeniti. S težavami se je treba soočiti.
    “Mir se začenja v vašem srcu. Tega vam ne bodo zagotovili niti politični voditelji niti verski poglavarji, temveč vsak od vas sam v svojem lastnem življenju. In iz vas se bo razširil na vso družino in iz več družin v širšo skupnost. In ko bo na tisoče takšnih družin, bo to pripeljalo do velikih sprememb.”

    II/3 Ohraniti življenjski optimizem je nujno potrebno
    Vsi ljudje smo bratje in sestre. Čustveno, telesno in umsko smo isti. Imamo enak potencial za dobro in slabo. Kljub temu živimo v času, ko se prepad med bogatimi in revnimi poglablja in vodi v vedno večjo krizo globalne narave.
    Zaradi pomanjkanja moralnih vrednot, to je vrednot srca, ki se jih ne da kupiti z denarjem, trenutno živimo v enodimenzionalnem svetu, kjer se vse vrti okrog denarja, kjer je njegova moč zasenčila moč resnice. Kljub različnim težavam pa človek nikoli ne sme izgubiti upanja, temveč mora vedno ostati optimističen.
    “Človeštvo kljub vsemu postaja zrelejše, človeško mišljenje se izboljšuje. Zato ostajam optimist, kljub težavam. Tudi vi, bratje in sestre, morate ohraniti optimizem, upanje, samozavest,” poudarja Dalajlama, ki je za svojo politiko nenasilnega upora leta 1989 prejel Nobelovo nagrado za mir.
    V drugi polovici 20. stoletja je človeštvo po njegovih besedah že doseglo določen napredek. Ljudje smo začeli zavračati vojne, vse bolj se zavedamo okoljskih problemov, znanost in duhovnost, ki sta v prvi polovici minulega stoletja veljali za povsem nezdružljivi, se vse bolj približujeta druga drugi, več je tudi razumevanja med religijami.
    “Sedem milijard nas je z različnimi religijami, verujoči in neverujoči. Najti moramo medsebojni odnos, ki bo univerzalen. To je ključni problem človeštva, ki se srečuje z velikimi problemi zaradi pomanjkanja moralnih principov in etike. Ne glede na to, kako inteligenten je posameznik, je njegov razvoj odvisen od preostale skupnosti. In naša lastna prihodnost je odvisna od vseh sedmih milijard ljudi na planetu. Temu ne moremo ubežati.”
    Najti moramo način, da se približamo drug drugemu. Tudi nevernim. Prišel je čas, da končno presežemo koncept ločenosti, da pojem ‘mi in oni’ spremenimo v velik ‘mi’.
    Kajti vsi ljudje na svetu smo med seboj povezani in soodvisni. Ne moremo preživeti, če vsak misli le nase. Vsak prebivalec sveta je član ‘nas’, zato naj bo 21. stoletje stoletje dialoga in medsebojne solidarnosti namesto ekstremnega individualizma, ki smo mu priča zdaj.

    II/4 Graditi univerzalno etiko srca
    Moderna etika torej ne more temeljiti na religijskem delovanju, temveč je treba spodbujati univerzalno, sekularno etiko, ki spoštuje tako verujoče kot neverujoče. Gre za etiko, ki temelji na širini srca, na pomembnosti poštenja, odprtosti in harmonije. Šele ko mislite tudi na druga bitja, na povezanost celotnega planeta, lahko svoj inteligenco uporabite smiselno.
    Ljudje smo socialne živali, zato je za nas harmonija zelo pomembna. Tudi čebele in mravlje, ki ne poznajo ustave in policije, si pomagajo in delujejo usklajeno.
    K tej novi etiki lahko po mnenju tibetanskega vodje veliko prispevajo ženske s svojim osebnim prizadevanjem.
    Ženske so namreč po svoji naravi veliko bolj občutljive do dugih bitij, premorejo več altruizma in sočutja, zato je pomembno, da ozavestijo in sprejmejo to svojo vlogo in odgovornost, tudi v javnem življenju.
    Ženske so tiste, ki lahko okrepijo čut za medsebojno solidarnost pri reševanju težav, ki so zaradi naše soodvisnosti vedno naše skupne težave. Velika odgovornost pa stoji tudi na mladih generacijah.
    “Moja generacija pripada preteklosti, nova generacija pa ste mladi, ki morate zgraditi stoletje sočutja in harmonije. Pomembni sta le dve stvari, srce in zdrav razum, ki morata naš skupni trud pripeljati do cilja. Vi mladi ste tisti, ki resnično pripadate 21. stoletju. Vi lahko spremenite svet. A to je mogoče le z vizijo in dejanji, s pravo vizijo in pravimi dejanji.”

    II/5 Niz 10 nasvetov Dalajlame za pot do sreče
    1. Če bi radi prenašali svoje znanje, moramo najprej prenehati škoditi drugim.
    Tako se tudi obvarujemo pred težavami, saj s povzročanjem trpljenja drugim najbolj škodimo samim sebi. Če vam je težko pomagati drugim, se poskusite obnašati kot inteligentni egoist. Pomoč drugim ustvarja pozitivne odnose in ugodne okoliščine, ki bodo na koncu koristile tudi vam.
    2. Vsaj enkrat letno obiščite kraj, ki ga ne poznate.
    Le zakaj? Spoznavanje novih krajev in ljudi bogati življenje. Lepih trenutkov se spominjamo vse življenje.
    3. Izguba službe je lahko dobra priložnost za spremembo.
    Ko ljudje izgubijo službo, se počutijo brez volje, kot bi bili ohromljeni. Pogostokrat si mislijo: Situacija je brezupna, kaj naj vendarle naredim? Spet drugi ljudje pa izgubo službe doživljajo kot dobro priložnost za spremembe. Vse skupaj vzamejo kot izziv. To je pozitivni pristop, ki pa seveda ni tako zelo lahek.
    4. Če imamo nekoga radi, se veselimo njegovega uspeha.
    Tudi če do določenih ljudi ne gojite pretiranega spoštovanja, se morate veseliti njihovih uspehov – če ti koristijo celotni skupnosti. Za uspeh so velikokrat potrebni napori in talenti veliko ljudi.
    5. Za trajno srečo je treba izkusiti, da je tudi trpljenje del življenja.
    Po budističnih pojmovanjih trpljenje nikoli ne vodi v pesimizem ali obup. Z njegovo pomočjo prepoznamo dejanske vzroke za svojo nesrečo.
    6. Zlasti če ne pripadate nobeni religiji, si recite, da se nesreča, ki vas doleti (naj bo še tako strašna), ne dogaja le vam.
    Tudi če ne verjamete v prav nič, poskusite najti luč nad bolečo točko, ki blaži bolečino, in začutili boste pravo olajšanje.
    7. Če ste soočeni s težavami, poskusite vse, kar je v vaši moči, da jih premagate.
    Če pa so težave nepremagljive, pomislite na lastna dejanja v tem ali prejšnjem življenju, ki so povzročila, da te težave nikakor ne izginejo. To vam bo prineslo nekaj miru in spokojnosti. Drugače se vam bodo skrbi, trpljenje in bolečina zdeli nesmiselni.
    8. Če se boste urili v dobrih stvareh, prijaz¬nosti in toleranci, boste našli tudi več miru.
    Ni vam treba kupiti novega pohištva za stanovanje ali se preseliti v novo stanovanje. Vaš sosed je sicer lahko zelo glasen ali pa težak, toda vse dokler sta vaš lasten duh in srce mirna, vas tudi takšni sosedje ne bodo prav nič motili. Če se na splošno hitro razdražite, ne boste prav srečni niti, ko vas obiščejo vaši prijatelji. Če ste mirni in sproščeni, vas ne zmoti niti najmanjša malenkost.
    9. V prehrani, oblačenju in bivanjskih pogojih bodite zmerni.
    Življenje posameznega človeka je omejeno, enako pa velja tudi za količino tistega, kar lahko imamo v lasti. Zato je bolje, da ste zadovoljni že od samega začetka.
    10. Trajna sreča se skriva v duhovnem razvoju!
    Obstajata dve poti do iskanja vzrokov sreče. Prva je zunanja. Boljše stanovanje, boljša obleka in boljši prijatelji. Druga pot se skriva v duhovnem razvoju, ki prinaša notranjo srečo. Trajno srečo prinaša le druga pot!

    Sreča ni v glavi in ne v daljavi, ne pod palcem skrit zaklad. Sreča je, ko se delo dobro opravi in ko imaš nekoga rad!
    Tone Pavček

  99. Janez says:

    AUCH DU BIST EIN ENGEL FUER MICH ali PRIHAJA SPET VIGRED V DEŽELO K NAM
    Ali veš prijatelj, kam bežijo angeli, ko izgubijo svoja krila?
    Ko svetlo noč zapusti sijaj in ko nova jutra solze so žalostnih ljudi umila?
    Daj jim vendar človek ponovno svoja krila, daj jim nova krila svojih sanj in domišljije,
    pojdi tja, kjer valovi sreče in dobrote so doma,
    kjer je obilo dobrote in upanja;
    prinesi jim spet radost, upanje in strpnost,
    naj nam vsem spet hvaležno melodija Bogu v Čast v srcu veselo zaigra.
    Kadar vstaja sonce, prebuja se nov dan,
    vedi, ko nekdo te ljubi, odpira svojo toplo dlan.
    In ko človek išče radost, srečo, mir srca,
    je samo ljubezen, ki lahko osreči ga.
    O, daj Gospod, moj Stvarnik ljubezni polno mi srce,
    glej, zaman je drugo materialno, ker le skrb, nemir preveva me.

    Rad bi ponesel radost in dobroto v življenje vsem ljudem,
    z njima prosim podeli mi Gospod veselje in spodbudi ter opogumi me.
    Podari mi Božji Mir in Molitev k Tebi, ki z Ljubeznijo in Vero do Boga napolni mi srce.
    Kakor jutra rosa, ki ob soncu zgine in več je ni,
    kakor vrt pomladni na novo v naši vasi na Pancah oživi,
    človek se spreminja, ko Ljubezen v njem spet oživi,
    mrak postaja sonce, v njem veselje in upanje se spet zbudi,
    vedre in radostne, polne miline so človeške spet oči,
    v njih sledu nobene žalosti več ni,
    ker žalost so odnesli tja daleč, naši dobri Sveti angeli;
    in vedi, če si v srcu dober, si ta angel zame tudi ti.

    Ni slajših misli, kot je lep pogled na pomladne dolge, svetle, tople dni,
    ko zelenijo listi, poganja cvetje, zaslišiš spet otroški smeh in zaslišiš v gozdu ptic veselo petje;
    juhuhu, prihaja vigred spet in dušo objame sto radosti,
    vse je lepo, vse me veseli, kar v vigredi zeleni ino cveti,
    kot drobna impresija, ki v duši ostaja večno in nikdar ne zbledi!
    Prelep je Božji Svet, nam vsem si ga podaril iz Ljubezni Bog Ti.
    Vemo, da brez Tebe Gospod se na svetu nič ne zgodi.
    prosimo podari nam Vero, Dobroto, Ljubezen in Usmiljenje, ki naj večno živi.
    Obvaruj nas bolezni, problemov inn težkih stvari,
    naj Vse Ustvarjeno in Živo v Vesolju in na Zemlji naj Vedno hvaležno poje Ti.

    Janez AKA Dichter Hansi

    Smisel življenja je v tem, da se vzpostavi Božje kraljestvo na Zemlji, to je v tem, da egoistično, sovraštva polno, nasilno in nerazumno življenje polno razlik in egoizma mpogočnežev nadomesti življenje ljubezni, usmiljenja, odpuščanja, bratstva, svobode in razuma tako, kot nas uči Jezus Učenik in Odrešenik. Čeprav se morda zdi, da nasilje prevladuje, je resnica ta, da bolj kot je sila Božje Dobrote, Usmiljenja in Ljubezni učinkovita, bolj je tiha in subtilna ter Odrešujoča za vse ljudi. In največja Božja zapoved in najmočnejša sila na svetu je po Jezusovem Nauku ljubezen. Sojeni bomo kolikom smo Ljubili. Amen.

  100. Miro says:

    CARLO ACUTIS: »EVHARISTIJA JE MOJA AVTOCESTA V NEBESA!« V FOTOGALERIJI (ALETEIA) SI LAHKO PREBERETE ŠE NEKAJ NJEGOVIH MISLI, PRESENETLJIVO GLOBOKIH ZA NJEGOVO ROSNO MLADOST!

    Po zapisu na spletni strani Aleteia, je bil Carlo Acutis, častitljivi božji služabnik, najstnik našega časa, ki je vse svoje moči zastavil za en sam cilj: nebesa. Dosegel jih je po hudi bolezni po zgolj 15 letih življenja. Še danes vsemu svetu sporoča, da je bila evharistija zanj hrana in smisel življenja in da je po njej možno priti v nebesa. V mnogih je njegovo delo in življenje prebudilo vero in jih spodbudilo v novo življenje.

    Pri sedmih letih je bil Carlo duhovno tako zrel, da je s posebnim dovoljenjem pristopil k prvemu svetemu obhajilu. Od takrat dalje je sveto mašo obiskoval vsak dan, prav tako je vsak dan prejemal tudi obhajilo. Pred mašo ali po njej je nekaj trenutkov posvetil češčenju Najsvetejšega. Zaradi mamine službe so kot družina veliko potovali. Mama Antonia še danes z nasmeškom pripoveduje, kako je morala izbirati hotele blizu cerkva, da bi lahko Carlo vsak dan obiskal sveto mašo. Duhovnik, pri katerem se je Carlo redno tedensko spovedoval, pripoveduje, kako je iz tedna v teden …

    Več o tem na: https://si.aleteia.org/2019/10/27/obhajilo-avtocesta-v-nebesa

    Kako moliti, delati in ljubiti, skratka živeti v moči svete Evharistije? Gospod Jezus nam na zelo jasno govori: »Tedaj je Jezus rekel svojim učencem: »Če hoče kdo iti za menoj, naj se odpove sebi in vzame svoj križ ter hodi za menoj« (Mt 16,24).

    Slavimo Gospoda, zahvaljujmo se mu in ga prosimo: Slava tebi, Jezus, ti si resnični Kruh življenja, Živa voda, prava Trta … Hvala ti za dar svete Evharistije. Ponižno Te prosim za luč in moč, da bi se odpovedal sebi, vzel svoj križ in hodil za Teboj, ki si pot, resnica in življenje. Naj po Tvoji milosti živim v moči svete Evharistije!

    Božje usmiljenje, navzoče v postavitvi Cerkve, ki obsega vesoljni svet, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, navzoče v postavitvi in delitvi svetih zakramentov, zauapamo vate!
    Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja