Članki za dušo

Tu se dodaja članke, ki so povzeti po drugih internetnih straneh. Prosim, da se navedejo viri kje je bilo povzeto.

This entry was posted in Domov. Bookmark the permalink.

15.041 Responses to Članki za dušo

  1. Minako says:

    Gospa Hvala in gospod Miro, lahko tudi kdo drug, prosila bi pa vas za kakšen naslov dobro duhovne knjige, pričevanja..Vem, da nam nič ne nadomesti Svetega pisma..a vseeno, bi vas prosila. Brez zamere, če se vam zdi moja prošnja neumna.

  2. Hvala says:

    KRIŽEV POT NAŠEGA ŽIVLJENJA

    KRIŽ ZA JEZUSOM NOSITE TAKRAT, KO VAS VAŠ MUČITELJ PELJE V SMRT. KRIŽEV POT NAŠEGA ŽIVLJENJA NAS VSE ŽIVLJENJE SPOMINJA, DA SMO V KREMPLJIH GREHA, KI NAS VODI V SMRT, JEZUSOVO IN NAŠO.
    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    Jezus pravi: “Kdor ne nosi svojega križa in ne hodi za menoj, ne more biti moj učenec.” Pogosto izgubimo pomen fraze “nositi svoj križ”. Mislimo si, da to pomeni zgolj bremena, ki jih moramo nositi v življenju.

    To je res eden izmed pomenov, toda nikoli ne pozabite še drugega: križ za Jezusom nosite le takrat, ko vas vaš mučitelj pelje v smrt. Križev pot našega življenja nas vse življenje spominja, da smo v krempljih greha, ki nas vodi v smrt, Jezusovo in našo.

    Toda Jezus ni nemočen ali vdan v usodo. Dobro ve, kako se temu upreti.

    Njegovi prvi poslušalci so slišali besede “svoj križ nosite za menoj” in si pri tem predstavljali, kako so jih njihovi sovražniki ujeli in umorili. Vse Jezusove besede, ki so sledile, vse namige na vojsko, so razumeli v enakem kontekstu.
    …………
    https://si.aleteia.org/2019/09/07/jezusov-predlog-kako-naj-obvladamo-zivljenje/

  3. Miro says:

    ZAKAJ ČLOVEK BOŽJO LOGIKO DOŽIVLJA KOT ABSURD

    BOŽJA BESEDA:

    TEDAJ JE POKLICAL K SEBI MNOŽICO SKUPAJ Z UČENCI IN JIM REKEL: »ČE HOČE
    KDO HODITI ZA MENOJ, NAJ SE ODPOVE SEBI IN VZAME SVOJ KRIŽ TER HODI ZA
    MENOJ. KDOR NAMREČ HOČE REŠITI SVOJE ŽIVLJENJE, GA BO IZGUBIL; KDOR PA
    IZGUBI SVOJE ŽIVLJENJE ZARADI MENE IN ZARADI EVANGELIJA, GA BO REŠIL.«

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Mr+8%2C34-35&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    Razum mi kriči, da ni mogoče izgubljati, ko dobivaš in da ni mogoče dobivati, ko izgubljaš. Zakaj človek božjo logiko doživlja kot absurd. Že v raju, ko je bila njegova bližina z Bogom največja, se je začel pogovarjati s Skušnjavcem. Zato vse od raja naprej v svojem srcu doživlja čudno mešanico božjih vabil in Satanovih besed, in prav te besede v njem pogosto porodijo dvom nad resničnostjo tega, kar mu govori Bog.

    Gospod, daj mi ponižno srce, v katerem bo v velikem zaupanju rasla moja vera v tvojo besedo.

    Povzeto po: Duhovna oaza, franciskani.si

    Božje usmiljenje, v spreobrnjenju grešnikov, zaupamo vate!

  4. Miro says:

    PAPEŽ FRANČIŠEK O ŠTIRIH BLIŽINAH KOT STEBRIH DUHOVNIŠKEGA ŽIVLJENJA

    Sveti oče je sprejel v avdienco udeležence tridnevnega mednarodnega teološkega simpozija, ki od 17. do 19. februarja poteka na temo »Naproti fundamentalni teologiji duhovništva«. Organizira ga Kongregacija za škofe. (prispevek Andreje Červek)

    Papež je udeležencem simpozija o fundamentalni teologiji duhovništva, ki se je danes začel v Rimu, spregovoril o temeljnih držah, ki dajejo trdnost osebi duhovnika. Gre za »štiri stebre duhovniškega življenja«, ki jih je imenoval »štiri bližine«, saj sledijo »Božjemu slogu, ki je v osnovi slog bližine«. Gre za: bližino z Bogom, bližina s škofom, bližino med duhovniki in bližina z ljudstvom.

    Več o stebrih duhovniškega življenja na:
    https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2022-02/papez-francisek-stiri-blizine-stebri-duhovniskega-zivljenja.html

    Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!

    • Miro says:

      V zvezi s to temo je zanimiv tudi prispevek, v katerem so predstavljeni odgovori papeža Frančiška na štiri vprašanja, ki so se nanašala na duhovnikovo duhovno življenje in duhovniško bratstvo, na posvečeno življenje in na pojav upadanja duhovnih poklicev.

      https://nadskofija-ljubljana.si/pastorala/aprilska-meditacija-papez-francisek-duhovnikom/

      Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!

    • Miro says:

      MOLITEV ZA DUHOVNIKE

      Jezus, večni Veliki duhovnik,
      ohrani svoje duhovnike
      v zavetju svojega presvetega Srca,
      da jim nihče ne bo mogel škodovati.
      Ohrani neomadeževane njihove maziljene roke,
      ki se vsak dan dotikajo tvojega presvetega Telesa.
      Ohrani čiste njihove ustnice,
      ki jih je pordečila tvoja dragocena kri.
      Ohrani čisto in sveto njihovo srce,
      ki je zapečateno z vzvišenim znamenjem
      tvojega slavnega duhovništva.
      Naj rastejo v ljubezni in zvestobi do tebe!
      Obvaruj jih vsega posvetnega!
      Daj jim, skupaj z oblastjo spreminjat kruh in vino,
      tudi moč spreminjati srca.
      Blagoslovi njihovo delo z obilnimi sadovi
      in podeli jim nekoč krono večnega življenja.
      Amen.

      (sv. Terezija Deteta Jezusa)

  5. Miro says:

    KAJ OBSEGA CELOTNI SEZNAM SVETIH KNJIG

    Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
    vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
    Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
    prenovil boš obličje zemlje.

    Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
    razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
    bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
    vselej radi sprejemali njegove spodbude.
    Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

    Katekizem katoliške Cerkve (120): Prav na podlagi apostolskega izročila je Cerkev razpoznala, katere spise je treba prišteti v seznam svetih knjig (prim. BR 8). Ta celotni seznam se imenuje “kanon” Svetega pisma in obsega 46 (45, če štejemo Jer in Žal skupaj) spisov za staro zavezo in 27 za novo zavezo (prim. DS 179; 1334-1336; 1501-1504):

    Petero Mojzesovih knjig, Jozue, Sodniki, Ruta, dve Samuelovi knjigi, dve knjigi kraljev, dve Kroniški knjigi, Ezdra in Nehemija, Tobija, Judita, Estera, dve knjigi Makabejcev, Job, Psalmi, Pregovori, Pridigar, Visoka pesem, Modrost, Sirahova knjiga, Izaija, Jeremija, Žalostinke, Baruh, Ezekijel, Danijel, Ozej, Joel, Amos, Abdija, Jona, Mihej, Nahum, Habakuk, Sofonija, Agej, Zaharija in Malahija – za staro zavezo;

    Matejev, Markov, Lukov in Janezov evangelij, Apostolska dela; Pavlova pisma: Rimljanom, prvo in drugo Korinčanom, Galačanom, Efežanom, Filipljanom, Kološanom, prvo in drugo Tesaloničanom, prvo in drugo Timoteju, Titu, Filemonu; pismo Hebrejcem, Jakobovo pismo, prvo in drugo Petrovo pismo, tri Janezova pisma, Judovo pismo in Razodetje – za novo zavezo.

    Več o tem na http://www.marija.si/gradivo/kkc/IV-kanon-svetega-pisma/

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  6. Janez says:

    Papež Frančišek med kanonizacijo: Naj nam Gospod pomaga posnemati njihove zglede

    Naj nam Gospod pomaga posnemati njihove zglede »Drugo berilo nam je povedalo, da je “Božja beseda živa, učinkovita in ostra” (Heb 4,12). Prav tako je: Božja Beseda ni le skupek resnic ali spodbudna duhovna pripoved; ne, je živa Beseda, ki zadeva življenje, ki ga preoblikuje. Tam Jezus osebno, On, ki je živa Beseda Boga, govori na naše srce. Evangelij nas posebej vabi k srečanju z Gospodom, po zgledu ‘nekoga, ki je pritekel k njemu’ (prim. Mr 10,17). Lahko se poistovetimo s tistim človekom, čigar imena besedilo ne navede – skoraj kot bi predlagalo, da bi lahko predstavljal vsakega izmed nas. On vpraša Jezusa, kaj naj stori, da bo ‘deležen večnega življenja’ (v. 17). Sprašuje po življenju za vedno, po življenju v polnosti: kdo izmed nas ga ne bi želel? Vendar pa opazimo, da ga želi kakor dediščino, ki bi jo imel, kakor dobrino, ki se jo pridobi, osvoji z lastnimi močmi. Da bi posedoval to dobrino, je izpolnjeval zapovedi vse od svojega otroštva in za to, da bi dosegel cilj, je pripravljen izpolnjevati tudi druge; zato vpraša: ‘Kaj moram storiti, da bom imel?’

    Od izpolnjevanja zapovedi do zastonjske ljubezni in podaritve
    Jezusov odgovor ga potre. Jezus se ozre vanj in ga vzljubi (prim. v. 21) ter spremeni perspektivo: od izpolnjevanja zapovedi zato, da bi dobil plačilo, na zastonjsko in popolno ljubezen. Tisti nekdo je govoril v smislu povpraševanja in ponudbe, Jezus pa mu predlaga povest ljubezni. Reče mu, naj preide od izpolnjevanja zakonov na podaritev samega sebe; od tega, da bi delal zase, k temu, da bi bil z Njim. Poda mu oster predlog življenja: ‘Prodaj, kar imaš, in daj ubogim … in pridi ter hodi za menoj!’ (v. 21)

    Ne hodi za Jezusom le takrat, ko ti ugaja, išči ga vsak dan
    Tudi tebi Jezus pravi: ‘Pridi, hodi za menoj!’ Pridi: ne stoj na mestu, saj ni dovolj, da ne delaš nič slabega, za to, da bi bil Jezusov. Hodi za menoj: ne hodi za Jezusom le takrat, ko se ti ljubi ko ti ugaja, ampak ga išči vsak dan; ne bodi zadovoljen z izpolnjevanjem zapovedi, s tem, da daš malo miloščine in zmoliš kakšno molitev: najdi v Njem Boga, ki te vedno ljubi, smisel tvojega življenja, moč, da se daruješ.

    Pusti to, kar obtežuje srce, izprazni se dobrin
    Jezus pravi tudi: ‘Prodaj, kar imaš, in daj ubogim.’ Gospod ne teoretizira o revščini in bogastvu, ampak gre naravnost k življenju. Prosi te, da pustiš to, kar obtežuje srce, da se izprazniš dobrin. Saj če je srce polno dobrin, ne bo prostora za Gospoda, ki bo postal ena izmed drugih stvari. Zato je bogastvo nevarno in – Jezus pravi – da otežuje celo zveličanje. Ne zato, ker bi bil Bog strog, ne! Problem je z naše strani: to, da imamo preveč, da želimo preveč, nam duši srce in zato postajamo nesposobni ljubiti. Zato sv. Pavel spominja, da je ‘pohlep po denarju korenina vsega zla’ (1Tim 6,10). To vidimo: kjer se postavi v središče denar, ni prostora za Boga in ni prostora niti za človeka.

    Jezus da vse in zahteva vse
    Jezus je radikalen. On da vse in zahteva vse: da popolno ljubezen in zahteva nedeljeno srce. Tudi danes se nam daje kot živi Kruh; ali mu moremo dati v zameno drobtine? Njemu, ki je postal naš služabnik celo tako, da je šel za nas na križ, ne moremo odgovoriti le z izpolnjevanjem določenih zapovedi. Njemu, ki nam ponuja večno življenje, ne moremo dati le nekega delčka časa. Jezus se ne zadovolji z določenim ‘odstotkom’ ljubezni: ne moremo ga ljubiti 20, 50 ali 60-odstotno. Ali vse ali nič.

    Naše srce je kot magnet
    Dragi bratje in sestre, naše srce je kakor magnet: pusti se privlačiti ljubezni, vendar pa se lahko pritrdi le na enem mestu in mora izbrati: ali bo ljubilo Boga ali bo ljubilo bogastvo sveta (prim. Mt 6,24); ali bo živelo za to, da bo ljubilo ali pa bo živelo zase (prim. Mr 8,35). Vprašajmo se, na kateri strani smo. Vprašajmo se, na kateri točki smo v naši povesti ljubezni z Bogom. Ali se zadovoljimo s kakšno zapovedjo ali sledimo Jezusu kot zaljubljeni, resnično pripravljeni kaj pustiti zaradi Njega?

    Nam zadošča Jezus ali iščemo mnoge druge gotovosti sveta?
    Jezus sprašuje vsakega izmed nas in vse nas kot Cerkev na poti: ali smo Cerkev, ki le pridiga o dobrih predpisih ali smo Cerkev-nevesta, ki se za svojega Gospoda vrže v ljubezen? Ali mu resnično sledimo ali se vračamo na stopinje sveta, kakor tisti nekdo? Skratka, nam zadošča Jezus ali iščemo mnoge druge gotovosti sveta?

    Prosimo, da bi znali ‘pustiti’ zaradi ljubezni do Gospoda
    Prosimo za milost, da bi znali pustiti zaradi ljubezni do Gospoda: pustiti bogastvo, hrepenenje po vlogah in močeh, strukture, ki niso več primerne za oznanjevanje evangelija, bremena, ki zavirajo poslanstvo, zanke, ki nas privezujejo na svet. Brez skoka naprej, v ljubezni, naše življenje in naša Cerkev zbolita za ‘egocentrično samovšečnostjo’ (Veselje evangelija, 95): išče se veselje v nekaterih bežnih užitkih, zapira se v nerodovitno čvekanje; prepusti se enoličnosti krščanskega življenja brez zagona, kjer malo narcisizma zakrije žalost, ker ostanemo neizpolnjeni.

    Srce, ki svobodno ljubi Boga, vedno širi veselje
    Tako je bilo za tistega nekoga, ki – kot pravi evangelij – ‘je žalosten odšel’ (v. 22). Zasidral se je v zapovedi in v svoje mnoge dobrine, ni dal srca. In kljub temu, da je srečal Jezusa in prejel njegov ljubezniv pogled, je odšel žalosten. Žalost je dokaz neizpolnjene ljubezni. Je znamenje mlačnega srca. Medtem ko srce, ki je razbremenjeno dobrin, ki svobodno ljubi Boga, vedno širi veselje, tisto veselje, ki je danes zelo potrebno. Sveti papež Pavel VI. je zapisal: ‘Sredi svojih stisk morajo naši sodobniki poznati veselje in slišati njegov spev’ (Apostolska spodbuda O krščanskem veselju, I). Jezus nas danes vabi, naj se vrnemo k izvirom veselja, ki so srečanje z Njim, pogumna izbira, da bi tvegali za to, da bi mu sledili, zadovoljstvo, da bi nekaj pustili, da bi objeli njegovo življenje. Svetniki so prehodili to pot.

    Zgled Pavla VI. in ostalih svetnikov
    To je storil Pavel VI. po zgledu apostola, čigar ime je privzel. Kakor on je svoje življenje razdal za Kristusov evangelij, premoščal nove meje ter bil njegova priča pri oznanjevanju in dialogu, prerok ekstravertirane Cerkve, ki gleda oddaljene in skrbi za revne. Pavel VI. je tudi v naporu in sredi nerazumevanj z navdušenjem pričeval o lepoti in veselju o popolni hoji za Jezusom. Danes nas še vedno spodbuja, skupaj s koncilom, katerega modri krmar je bil, naj živimo svojo skupno poklicanost: vsesplošno poklicanost k svetosti. Ne k polovičarstvu, ampak k svetosti. Lepo je, da je skupaj z njim in drugimi današnjimi svetniki in svetnicami msgr. Oskar Romero, ki je zapustil gotovosti sveta, celo svojo varnost, da bi dal življenje, kot uči evangelij, blizu revnim in svojim ljudem, s srcem, ki je bilo namagneteno z Jezusom in z brati. Isto lahko rečemo za Frančiška Spinellija, Vincencija Romana, Marijo Katarino Kasper, Nazarijo Ignacijo sv. Terezije Jezusove in tudi za našega neapeljskega fanta Nuncija Sulprizia. Mlad, pogumen in ponižen svetnik je, ki je znal srečati Jezusa v trpljenju, v tišini in darovanju samega sebe. Vsi ti svetniki so v različnih okoliščinah z življenjem prevedli današnjo Besedo, brez mlačnosti, brez preračunavanja, z vnemo, da bi tvegali in pustili. Bratje in sestre, naj nam Gospod pomaga posnemati njihove zglede.«

    (Papež Frančišek med slovesno sv. mašo na Trgu svetega Petra, med katero je za svetnike razglasil sedem blaženih ter uporabil kelih papeža Pavla VI.; Vatikan, 14.10.2018)

  7. Miro says:

    KNJIGI, KI VAM BOSTA POMAGALI, DA BOSTE NA ŽIVLJENJE ZAČELI GLEDATI Z BOŽJE PERSPEKTIVE – BRANJE SEVEDA NI ZAMENJAVA ZA NAŠE DRUŽENJE Z BOGOM V MOLITVI IN V ZAKRAMENTIH, AMPAK JE VSAKODNEVNA SPODBUDA ZA ISKANJE BOŽJEGA OBRAZA V MOLITVI, ZAKRAMENTIH IN SLUŽENJU BLIŽNJIM (Aleteia)

    DVE KNJIŽICI, V KATERIH BOSTE NAŠLI NEKAJ KRATKIH IN POGLOBLJENIH DUHOVNIH SPODBUD ZA VSAK DAN V LETU

    Sarah Young je avtorica več knjig z duhovno tematiko. V slovenščino sta prevedeni dve: V Tvoji navzočnosti in Vedno z Jezusom.

    Avtorico je k pisanju vodilo predvsem iskanje smisla v najstniških letih, pozneje pa njena bolezen. Prav v času bolezni je posebej občutila Božjo navzočnost (od tod izvira tudi naslov njene prve knjige). Skupaj z družino se je večkrat selila po svetu, živela je tudi na Japonskem in se ukvarjala s problematiko zlorabljenih žensk.

    Osrednja tema obeh knjig je stalno zavedanje Božje navzočnosti, prisotnosti v svetu, v katero lahko vstopamo kadarkoli in kjerkoli, ko vso svojo pozornost usmerimo v Jezusa. Avtorica poudarja tudi stalno hvaležnost in zaupanje Bogu, saj je prepričana, da “obe lastnosti nujno potrebujemo, če želimo živeti v Jezusovi navzočnosti in miru”.

    Branje seveda ni zamenjava za naše druženje z Bogom v molitvi in v zakramentih, ampak je vsakodnevna spodbuda za iskanje Božjega obraza v molitvi, zakramentih in služenju bližnjim. Tako nas na nevsiljiv način globlje povezuje z Bogom, čeprav tega nikjer izrecno ne omenja.

    O tem, kako sta knjigi sestavljeni, več na:

    https://si.aleteia.org/2020/02/11/knjigi-ki-vam-bosta-pomagali-da-boste-na-zivljenje-zaceli-gledati-z-bozje-perspektive/

  8. KRISTINA says:

    Vsak dan berem zjutraj misel iz knjige V tvoji navzočnosti (Sarah Young), današnja pravi tako
    JAZ SEM S TEBOJ. TE ŠTIRI BESEDE SO ZAŠČITNA MREŽA, KI TE VARUJE PRED PADCEM V BREZUP. ČLOVEK SI, ZATO BOŠ VEDNO DOŽIVLJAL VZPONE IN PADCE. TODA OBLJUBA MOJE NAVZOČNOSTI TI ZAGOTAVLJA, DA NE BOŠ PADLA PREGLOBOKO. VČASIH SE TI MORDA ZDI, KOT DA IZGUBLJAŠ TLA POD NOGAMI, KER SE TI IZNEVERIJO LJUDJE ALI STVARI, NA KATERE SE S ZANAŠALA. TODA TAKOJ KO SE SPOMNIŠ, DA SEM JAZ S TEBOJ, SE TVOJ POGLED NA SVET RADIKALNO SPREMENI. NAMESTO DA JOKAŠ NAD STVARMI, KI SE TI DOGAJAJO, LAHKO POIŠČEŠ MOJO POMOČ. SPOMNI SE, DA JAZ NISEM LE NAVZOČ, AMPAK TE DRŽIM ZA DESNICO. S SVOJIM NASVETOM TE VODIM, NATO PA TE BOM VZEL V SLAVO. TAKŠEN POGLED POTREBUJEŠ-TRDNO PREPRIČANJE, DA SEM S TEBOJ, IN SLAVNO UPANJE NA PRIHOD V NEBESA. (SOFONIJ 3,17, PSALM 73, 23-26 )

    Molimo te Kristus in te hvalimo, ker si s svojim križem svet odrešil
    Presveto Srce Jezusovo upodobi naša srca po svojem Svetem Srcu

    • Miro says:

      Ga. Kristina, najlepša hvala za posredovanje misli iz omenjene knjige. Naj dobri Bog obilno blagoslavlja vas in vaše bližnje!

      • Miro says:

        Hvala za posredovanje zanimivih izkušenj glede branja duhovnih knjig. Je pa res, da Sveti Duh vsakega človeka vodi čisto drugače kot si mi predstavljamo. Če Bog nekega človeka vodi na določen način, sploh ni rečeno, da bo tako tudi mene in tebe. Na Goro v Njegovi luči vodijo številne poti in vsaka je po Božji volji drugačna, od človeka do človeka, cilj pa je isti, in sicer odrešenje in večna sreča v Bogu. Tu lahko v močni veri občudujemo nedoumljivo BOŽJO IZVIRNOST in v molitvi prosimo za potrebno luč in moč, da bi se na naši življenjski poti skrbno odpirali vsem navdihom Svetega Duha pri sprejemanju Božje volje – in jo z Njegovo pomočjo tudi dejansko uresničevali. Pridi, Sveti Duh!

        Slava tebi, Jezus, Ti si neizmerno veličastvo Božje modrosti!

        • Miro says:

          Oprostite, odgovor je pomotoma pristal na tem mestu. V bistvu je v zvezi z vsemi prejšnjimi že podanimi pojasnili o tem, kako Sveti Duh tudi s pomočjo branja duhovnih knjig vodi človeka.

    • Minako says:

      Gospa Kristina, jaz tudi. Kako sem vesela. Prav tako ste zadnjič omenili knjigo Moč pozitivnega mišljenja od Norman Vincet Peale, tudi jaz sem jo prebirala..

      • Miro says:

        Omenjene knjige sem tudi sam prebral. So zanimive, spodbudne, poučne, koristne, seveda le v nekaterih duhovnih pogledih. Še zdaleč pa to niso celovite duhovne spobude, kako živeti po Božji volji. V njih ni nič bistveno novega, kar ne bi že prej prejel iz bogate Evangeljske zakladnice. Nič nam ne more nadomestiti Svetega pisma, Božje besede, duhovnih del svetnikov, nauka Cerkve, Katekizma katoliške Cerkve, še zlasti pa ne svetih zakramentov in življenja iz njih.

        In kako v sebi prepoznati, kakšen je vpliv teh knjig na moje duhovno življenje? S pomočjo Svetega Duha in po sadovih v mojem življenju. Če nas te knjige morda oddaljujejo od Cerkve, od sv. Evharistije, drugih zakramentov, je to očitno znamenje, da nam nikakor niso v resnično duhovno korist. Mogoče le v nekem kratkoročnem pogledu, nikakor pa ne v dolgoročnem, še manj pa v odrešenjskem pogledu, z vidika naše večne sreče.

        Osebno moram reči, da so mi omenjene knjige v duhovnem življenju v marsičem pomagale. Priporočil bi jih le zrelim in odgovornim bralcem, ki na vse, kar berejo, zrejo skozi “očala” žive Božje besede, to je v luči Svetega Duha.

        Naj na vse iskalce resnice, ki je v Odrešeniku Jezusu, sije obilen Božji blagoslov!

        • Kristina says:

          Gospod Miro hvala za vaše misli. Vendar ne gre za oddaljitev od Evharistije, ampak skozi te knjige sem spoznala kje v moje življenje pri tekajo slabe stvari. V naši župniji smo vzpodbudili branje knjige Cudež zahvaljevanja in v cerkev bomo nosili svoje zah ale jih odlagali v za to dolceno kosarico in jih darovali med sveto mašo in tudi kako prebrali, seveda brez imena. Vse kar smo kar nas obdaja ni samoumevno prihaja od Boga. Zato mu hvala in slava
          ,

          • Hvala says:

            Spoštovani!

            Glede branja duhovnih knjig pa je pri meni takole: Življenje sem izročila Gospodu in v to spada tudi NJEGOVA IZBIRA KNJIG, KI SO POTREBNE, DA JIH PREBEREM. Vprašati je treba Svetega Duha, kaj misli, kaj je najprej nujno za prebrati. Na začetki hoje z Gospodom nisem spraševala, ker še o tem nisem kaj dosti vedela, vendar sem dobila v roke vse tisto, kar je po Gospodovi presoji bilo potrebno.

            Človek ne ve, kakšen načrt ima Gospod, kaj želi najprej pokazati, ZATO JE POTREBNO TUDI TO IZBIRO PREPUSTITI GOSPODU.

            Da je izbira literature Gospodova izbira, sem se prepričala že večkrat in sicer tako, da so mi prišle v roke knjige, ZA KATERE NISEM VEDELA DA OBSTAJAJO, NITI NASLOVA NISEM VEDELA, SKRATKA NIČESAR.

            Sem samo človek, ki bi morala biti POSLUŠNA GOSPODU TUDI V TEH ZADEVAH. Zato se s tem ne obremenjujem, KAJTI GOSPOD VSE VE, MI PA GLEDAMO S ČLOVEŠKIMI OČMI IN MISLIMO S ČLOVEŠKO MISLIJO.

            Res je, da na začetku duhovne poti je tudi duhovno branje drugačno, kot že pri izkušenem bralcu, ki je duhovno napredoval.

          • Hvala says:

            Ko človek zelo močno sodeluje s Svetim Duhom in se Njemu prepusti voditi, bo tudi opazil, ko bo naletel na prepovedano literaturo , kajti Sveti Duh da posebno, rahlo določeno vznemirjanje po katerem človek spozna, DA JE PREPOVEDANA LITERATURA.

          • Miro says:

            Ko je govora o tem, kako Sveti Duh vodi posameznega človeka, vedno imejmo pred očmi BOŽJO BESEDO, ki nam takole govori:

            “Kajti moje misli niso vaše misli in vaše poti niso moje poti, govori Gospod.” (Iz 55,8)

            Seveda pa je v Svetem pismu še vrsta odlomkov, ki jih je treba pri tem upoštevati.

  9. Hvala says:

    JEZUSU IZROČIMO VSE NA KRIŽ

    Tomislav Ivančič v knjižici MOLITEV , KI ZDRAVI svetuje molitve za notranje ozdravljenje.

    Pojdimo pogosto k Sveti spovedi. izročimo Jezusu bremena, stiske, krivde….GREHI, KI SMO JIH PRIZNALI PRI SPOVEDI , SO NAM ODPUŠČENI, A ZELO POGOSTO OSTAJA RANA, KI NAS ŠE DOLGO VZNEMIRJA, KAJTI NOSIMO JIH V SPOMINU.

    Dr Tomislav Ivančić čudovito opisuje, predlaga molitve itd.. Med drugim pove KO ČLOVEKA PEČE VEST-očitanje vesti povzroča, med ostalim, težke bolezni, napr, raka.
    …………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..

    Vedno ponavljam IZOČITI SE JEZUSU, DATI MU SVOJE ŽIVLJENJE NAJ ON SKRBI ZA VSE, MOLITI, POGOSTA SPOVED, PREJEMANJE SVETE EVHARISTIJE – TO JE ŽIVLJENJE , PUSTITI JEZUSU, DA DELUJE V ČLOVEKU!

    • Miro says:

      In očitno bo treba na to še opozarjati, saj včasih celo duhoven človek to zelo težko dojema in si zatiska oči in ušesa pred potrebo po notranjem ozdravljenju. Vse drugo, samo to ne. Sonce, energija, ptički in drugi božji darovi – to že, potem se pa neha. Vsi bi radi po prijetnih bližnjicah; priznam, tudi meni zelo prijajo. Pa vendar je duhovna realnost drugačna, saj je iz svetega Evangelija lepo razvidno, da je resno soočanje s težavami in stiskami ter njihovo premagovanje v moči Jezusovega križa kot nujen most, ki nam pomaga iti prek deroče reke na drugo stran. Tam nas čaka nepredstavljivo ljubeč in nežen objem našega Nebeškega Očeta. Ta Njegov objem, kljub stiskam, v dobršni meri doživljamo že na tem svetu. Bogu hvala za vse, tudi za preizkušnje.

      Bog vas obilno blagoslovi!

  10. Miro says:

    MISEL SVETNIKA, ASIŠKEGA UBOŽCA

    »KO RAZDAJAM, PREJEMAM;
    KO POZABLJAM NASE,
    SAMEGA SEBE NAJDEM;
    KO UMIRAM, VSTAJAM V ŽIVLJENJE.«
    (sv. Frančišek Asiški)

    Gospod Jezus, hvala Ti, ker nam po sv. Frančišku razodevaš globoke
    skrivnosti ljubezni, darovanja, trpljenja, vstajenja in večnega življenja.

Dodaj odgovor za Minako Prekliči odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja