Članki za dušo

Tu se dodaja članke, ki so povzeti po drugih internetnih straneh. Prosim, da se navedejo viri kje je bilo povzeto.

This entry was posted in Domov. Bookmark the permalink.

15.040 Responses to Članki za dušo

  1. Miro says:

    ZAKAJ SO MORALI LJUDJE UMIRATI OD SESTRADANOSTI

    ČE SO UBOGI MORALI KDAJ UMRETI ZARADI LAKOTE, NISO UMRLI ZATO,
    KER BOG NI POSKRBEL ZANJE, PAČ PA ZATO, KER JIM VI IN JAZ NISMO DALI,
    KER NISMO BILI ORODJE LJUBEZNI V BOŽJIH ROKAH, DA BI JIM DALI KRUHA,
    DA BI JIM DALI OBLEKO; KER GA NISMO PREPOZNALI, KO JE KRISTUS SPET
    PRIŠEL V BEDNI PREOBLEKI – V LAČNEM ČLOVEKU, V OSAMLJENEM ČLOVEKU,
    V BREZDOMNEM OTROKU IN ISKAL ZAVETJA … ZA TRPLJENJE ENIH MORE BITI
    KRIV POHLEP DRUGIH.

    Misli sv. Matere Terezije, Poslanstvo ljubezni, zbrala Dorothy S. Hunt, izdala Družina 1988

    Čisto srce, o Bog, mi ustvari, stanovitnega duha obnovi v moji notranjosti. (Ps 51,12)

  2. Miro says:

    KJER SE JE POMNOŽIL GREH, SE JE ŠE BOLJ POMNOŽILA MILOST

    Priporočimo se Svetemu Duhu s prošnjo, naj nas ob branju in premišljevanju Božje besede in Katekizma katoliške Cerkve uvaja v globoke skrivnosti vere, upanja in ljubezni do Boga in sočloveka.

    Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
    vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
    Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
    prenovil boš obličje zemlje.

    Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
    razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
    bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
    vselej radi sprejemali njegove spodbude.
    Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

    Katekizem katoliške Cerkve:

    386 Greh je prisoten v zgodovini človeka: zaman je poskušati ignorirati greh ali tej temačni stvarnosti dati drugačna imena. Pri poskusu razumevanja, kaj je greh, je treba najprej priznati globoko človekovo zvezo z Bogom, kajti zunaj tega odnosa zlo greha ni razkrinkano v njegovi resnični identičnosti odklanjanja Boga in nasprotovanja Bogu, čeprav še naprej pritiska na človekovo življenje in na zgodovino.

    387 Stvarnost greha, in še posebej greha na začetku, se razjasni samo v luči božjega razodetja. Brez spoznanja, kakršnega nam božje razodetje daje o Bogu, ni mogoče jasno prepoznati greha; in človek je brez tega spoznanja v skušnjavi, da bi ga razlagal edinole kot napako v razvoju, kot psihološko slabost, zmoto, nujno posledico neustrezne družbene strukture, itd. Samo s spoznanjem božjega načrta o človeku razumemo, da je greh zloraba svobode, ki jo je Bog dal ustvarjenim osebam zato, da bi mogle ljubiti Boga in vzajemno druga drugo.

    Več o tem na http://www.marija.si/gradivo/kkc/I-kjer-se-je-pomnozil-greh-se-je-milost/

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  3. Miro says:

    ŽIVETI, KAKOR JE ŽIVEL JEZUS, POMENI ŽIVETI V PONIŽNOSTI, V SLUŽENJU UBOGIM IN V ZVESTOBI RESNICI. ISKANJE POMEMBNOSTI, VRTENJE OKROG SAMIH SEBE IN UGAJANJE JE DRŽA, KI JE JEZUSA PRI FARIZEJIH TAKO RAZJEZILA, DA JIM JE NARAVNOST POVEDAL, DA BOGA NE POZNAJO. NAJ TOREJ ŽIVIMO, KAKOR JE ŽIVEL ON, DA BOMO DELEŽNI POLNOSTI ŽIVLJENJA ŽE TU NA ZEMLJI IN SE BOMO VESELILI VEČNEGA ŽIVLJENJA V NEBESIH

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO JANEZU (Jn 5,17-30)

    Jezus pa jim je odvrnil: »Moj Oče dela do zdaj in tudi jaz delam.« Zato so si Judje še bolj prizadevali, da bi ga umorili, ker ni samo kršil soboto, ampak je tudi Boga imenoval za svojega Očeta in se tako delal enakega Bogu.

    Jezus jim je tedaj odvrnil in jim govoril: »Resnično, resnično, povem vam: Sin ne more delati ničesar sam od sebe, ampak le to, kar vidi, da dela Oče; kar namreč dela on, dela enako tudi Sin. Kajti Oče ima Sina rad in mu pokaže vse, kar dela sam, in še večja dela od teh mu bo pokazal, tako da se boste čudili. Kakor namreč Oče obuja mrtve in jim daje življenje, tako tudi Sin daje življenje, komur hoče. Kajti Oče nikogar ne sodi, ampak je dal vso sodbo Sinu, da bi vsi častili Sina, kakor častijo Očeta. Kdor ne časti Sina, tudi ne časti Očeta, ki ga je poslal. Resnično, resnično, povem vam: Kdor posluša mojo besedo in veruje njemu, ki me je poslal, ima večno življenje in ne pride v obsodbo, temveč je prestopil iz smrti v življenje. Resnično, resnično, povem vam: Pride ura in je že zdaj, ko bodo mrtvi slišali glas Božjega Sina, in kateri ga bodo slišali, bodo živeli. Kakor ima namreč Oče življenje v sebi, tako je dal tudi Sinu, da ima življenje v sebi. Oblast mu je dal, da sodi, ker je Sin človekov. Ne čudite se temu, kajti pride ura, v kateri bodo vsi, ki so v grobovih, slišali njegov glas. In tisti, ki so delali dobro, bodo odšli v vstajenje življenja, tisti pa, ki so delali húdo, v vstajenje obsodbe. Jaz sam od sebe ne morem ničesar storiti: kakor slišim, sodim, in moja sodba je pravična, ker ne iščem svoje volje, ampak voljo tistega, ki me je poslal.«

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Jn+5%2C17-30&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE (Ervin Mozetič)

    Večno življenje je v spoznanju Boga. Če je tako, potem ga že imamo v žepu, bi lahko rekli. O Bogu pa že nekaj vemo, mar ne!

    Spoznanje o Bogu, pomeni ostati v Jezusovi besedi, držati se Jezusovih besed oz. držati se Jezusovih zapovedi. Spoznati Boga pomeni tudi držati se Božje besede. Držati se Jezusovih besed ne pomeni delati po črki, ampak zaupati Bogu, ki je gospodar življenja in smrti.

    Večno življenje je v tem, da živimo, kakor je živel Jezus.

    Živeti, kakor je živel Jezus, pomeni torej živeti v Svetem Duhu, prepuščati njemu in Očetu, da vodita naše življenje. Pomeni živeti v popolnem zaupanju, da je Bog z nami in da skrbi za nas, da bo poskrbel, da bo vse prav, če mu bomo zvesti. Da bo vse prav, tudi, ko bo videti, da nas je pozabil dvigniti v življenje, razglasiti svetu, potolažiti itd.

    Drugi vidik, ki je zelo prisoten v Jezusovem življenju je, da je prišel da bi stregel in ne da bi mu stregli. Vse njegovo življenje je neverjetna skrb za uboge. Ne živi zase, ampak ves je za druge. Le kdor je pripravljen življenje izgubiti, ga bo našel, je njegovo vodilo.

    In še tretji vidik njegovega življenja. Jezus pravi o sebi: Jaz sem zato rojen in sem zato prišel na svet, da pričujem za resnico. Brezkompromisna zvestoba resnici, tudi za ceno smrti!

    Živeti, kakor je živel Jezus, pomeni torej živeti v ponižnosti, v služenju ubogim in v zvestobi resnici. Iskanje pomembnosti, vrtenje okrog samih sebe in ugajanje je drža, ki je Jezusa pri farizejih tako razjezila, da jim je naravnost povedal, da Boga ne poznajo. Naj torej živimo, kakor je živel On, da bomo deležni polnosti življenja že tu na zemlji in se bomo veselili večnega življenja v nebesih.

    Da se povzpnemo v nebesa, je za to Jezus pot, imeti torej živ odnos z Njim, posnemati ga v ljubezni, hoditi po njegovih stopinjah. Zato se lahko vprašamo: Po kateri poti hodim? So poti, ki ne vodijo v nebesa, kot so poti nadvlade, posvetnosti, samopotrjevanja. Je pa tudi Jezusova pot, ki je pot ponižne ljubezni, molitve, krotkosti, zaupanja. To je pot Jezusa, ki vodi moje življenje. Dobro je vprašati Jezusa, ki je pot, za napotke na poti proti nebesom.

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    Božje usmiljenje, v spreobrnjenju grešnikov, zaupamo vate!

  4. Miro says:

    KATEHEZA: SIMEON IN ANA – ZGLED STAREJŠIH, KI PREPOZNAVAJO BOŽJA ZNAMENJA

    Kateheza med današnjo splošno avdienco je v ospredje postavila Simeona in Ano, dva ostarela človeka, ki čakata, da bi videla Gospoda, in sta ga tudi sposobna prepoznati. Papež Frančišek je spregovoril o njuni duhovni občutljivosti ter dejal, da danes potrebujemo starost, ki je obdarjena z živimi duhovnimi čuti in sposobna prepoznati Božja znamenja. Samo starost, ki je duhovno živa in zrela, lahko ponižno in silovito pričuje ter tako postane verodostojna in zgledna za vse.

    SVETOPISEMSKI ODLOMEK: Lk 2,25-30

    Bil pa je v Jeruzalemu mož, ki mu je bilo ime Simeon; bil je pravičen in bogaboječ. Pričakoval je Izraelovo tolažbo in Sveti Duh je bil nad njim. In Sveti Duh mu je razodel, da ne bo videl smrti, dokler ne bo videl Gospodovega Mesija. V Duhu je prišel v tempelj. In ko so starši prinesli dete Jezusa, da bi zanj opravili vse po običaju postave, ga je tudi Simeon vzel v naročje, slavil Boga in rekel: »Gospodar, zdaj odpuščaš svojega služabnika po svoji besedi v miru, kajti moje oči so videle tvojo rešitev.«

    Kateheza z naslovom »Zvestoba z vidika Boga za prihodnjo generacijo« na:
    https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2022-03/kateheza-simeon-in-ana-zgled-starostnikov-ki-prepoznavajo-bo.html

    Božje usmiljenje, ki si nas poklicalo k sveti veri, zaupamo vate!

  5. Miro says:

    KRIŽEV POT KRISTUSA KRALJA
    (Molitvenik Križev pot 1983)

    PRIPRAVA

    O pridite, stvari, kaj, glejte, se godi:
    edini Božji Sin strašno za nas trpi.

    Križev pot – Odrešenikov pot od sodne
    palače Pilatove na Golgoto – je bil za
    Gospoda pot prestrašnega ponižanja in
    groznega trpljenja, za nas ljudi pa vir
    rešenja in knjiga življenja. Gospod Jezus,
    s svojim križevim potom si nam pokazal
    veliki pomen trpljenja in s svojo krvjo
    izpričal strahoto greha.

    Prosimo te, daj nam, da po pobožnosti
    križevega pota rastemo v spoznanju
    vrednosti trpljenja in žrtve in z vso dušo
    zasovražimo greh.

    Usmili se nas o Gospod!
    Usmili se nas!

    PRVA POSTAJA

    Razbičan, zapljuvan in kronan, zasram’van
    pred sodni stol zdaj gre, nedolžen v smrt izdan.

    PILAT OBSODI JEZUSA NA SMRT

    Pilata je bilo strah Judov in bal se je za cesarjevo
    prijateljstvo. Zato je sodil krivično, proti svoji vesti,
    kajti spoznal je, da je Jezus nedolžen.

    Molimo te, Kristus, in te hvalimo.
    Ker si s svojim križem svet odrešil.

    Kralj pravice, poslušal si najkrivičnejšo
    obsodbo, da zadostiš za krivične sodbe ljudi.

    Prosimo te, ne dopusti, da bi bili kdaj
    obsojeni, ker smo svojega bližnjega z mislijo
    ali besedo krivično ali predrzno sodili.
    Gospod, sodnik si ti in sodba je tvoja.

    Usmili se nas o Gospod!
    Usmili se nas!

    http://portal.rkc.si/uploads/0271/files/2003-03/vsebina-107/krievpotkristusakraljakopija_a036.pdf

  6. Miro says:

    JE KORONAVIRUS DEMONSKO DELOVANJE ALI PREPROSTO ČLOVEŠKA NEODGOVORNOST? (revija Ognjišče)

    Iz pisma bralke: »Že od prvega vala epidemije se na različnih portalih pojavljajo tudi vsebine in posnetki posvečenih oseb o koronavirusu. Sprva so ljudje spraševali, ali gre za Božjo kazen. Odgovori so bili enotni, da epidemijo Bog dopušča, vsekakor pa ne gre za Božjo kazen. Potem so se v večjem številu začele pojavljati izjave in zapisi duhovnikov, da je virus hudičevo delo … Hvaležna bom, če mi boste pojasnili povezavo med človeško neodgovornostjo, delovanjem hudiča in da Bog to z namenom vse dopušča.«

    Celotno pismo bralke in odgovor na:
    https://revija.ognjisce.si/pisma/22249-je-koronavirus-demonsko-delovanje-ali-preprosto-cloveska-neodgovornost

    Božje usmiljenje, ki vedno in povsod spremljaš vse ljudi, zaupamo vate!

  7. Miro says:

    PRVI ČLOVEK NI BIL SAMO USTVARJEN KOT DOBER, AMPAK JE BIL POSTAVLJEN V TAKŠNO PRIJATELJSTVO S SVOJIM STVARNIKOM IN V HARMONIJO SAM S SEBOJ TER S STVARSTVOM OKOLI SEBE, DA BO TO TROJE PRESEŽENO ŠELE S SLAVO NOVEGA STVARJENJA V KRISTUSU

    Priporočimo se Svetemu Duhu s prošnjo, naj nas ob branju in premišljevanju Božje besede in Katekizma katoliške Cerkve uvaja v globoke skrivnosti vere, upanja in ljubezni do Boga in sočloveka.

    Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
    vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
    Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
    prenovil boš obličje zemlje.

    Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
    razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
    bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
    vselej radi sprejemali njegove spodbude.
    Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

    Katekizem katoliške Cerkve:

    374 Prvi človek ni bil samo ustvarjen kot dober, ampak je bil postavljen v takšno prijateljstvo s svojim Stvarnikom in v harmonijo sam s seboj ter s stvarstvom okoli sebe, da bo to troje preseženo šele s slavo novega stvarjenja v Kristusu.

    375 Ko Cerkev avtentično razlaga simbolizem svetopisemske govorice v luči Nove zaveze in izročila, uči, da so naši prvi starši Adam in Eva bili postavljeni v stanje prvotne “svetosti in pravičnosti” (tridentinski koncil: DS 1511). Ta milost prvotne svetosti je bila “deležnost pri božjem življenju” (C 2).

    Več o tem na http://www.marija.si/gradivo/kkc/IV-clovek-v-raju/

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  8. Miro says:

    OZDRAVLJENJE V KOPELI BETÉSDA – KO JEZUS VSTOPI V BETESDO, POKRITO KOPEL PRI OVČJIH VRATIH JERUZALEMSKEGA OBZIDJA, JE TAM ČLOVEK, KI JE ŽE 38 LET BOLAN. NATO SE ZGODI NEKAJ, KAR NAS PREVZAME. JEZUS GA OPAZI IN OZDRAVI. ČEPRAV SE NAM NA PRVO ŽOGO ZAZDI, DA GRE LE ZA TELESNO OZDRAVLJENJE, PA BOG NIKOLI NE POZDRAVI SAMO ENEGA DELA ČLOVEKA, AMPAK ČLOVEKA V CELOTI

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO JANEZU (Jn 5,1-3.5-16)

    Potem je bil judovski praznik in Jezus je šel v Jeruzalem. V Jeruzalemu je pri Ovčjih vratih kopel, ki se po hebrejsko imenuje Betésda in ima pet pokritih stebrišč. V njih je ležalo veliko bolnikov: slepih, hromih in sušičnih. Čakali so na valovanje vode. Med njimi je bil tudi človek, ki je bil bolan osemintrideset let. Jezus ga je videl, kako leži tam, in ker je vedel, da je že dolgo bolan, mu je rekel: »Bi rad ozdravel?« Bolnik mu je odgovoril: »Gospod, nimam človeka, ki bi me dal v kopel, kadar se voda vzburka. Medtem ko grem tja, se spusti pred menoj kdo drug.« Jezus mu je rekel: »Vstani, vzemi svojo posteljo in hôdi!« In mož je takoj ozdravel. Vzel je posteljo in hodil. Tisti dan pa je bila sobota. Zato so Judje govorili ozdravljenemu: »Sobota je. Ne smeš prenašati postelje!« On pa jim je odgovoril: »Tisti, ki me je ozdravil, mi je rekel: ›Vzemi svojo posteljo in hôdi!‹« Vprašali so ga: »Kdo je tisti človek, ki ti je rekel: ›Vzemi jo in hôdi!‹« Ozdravljeni pa ni vedel, kdo je tisti; Jezus se je namreč umaknil, ker je bila tam množica. Pozneje ga je Jezus srečal v templju in mu rekel: »Vidiš, ozdravel si. Ne gréši več, da se ti ne zgodi kaj hujšega!« Mož je odšel in sporočil Judom, da je Jezus tisti, ki ga je ozdravil. Zaradi tega so Judje preganjali Jezusa, ker je takšne reči delal na soboto.

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Jn+5%2C1-3.5-16&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE (Ervin Mozetič)

    Ko Jezus vstopi v Betesdo, pokrito kopel pri Ovčjih vratih Jeruzalemskega obzidja, je tam človek, ki je že 38 let bolan. Nato se zgodi nekaj, kar nas prevzame. Jezus ga opazi in ozdravi. Čeprav se nam na prvo žogo zazdi, da gre le za telesno ozdravljenje, pa Bog nikoli ne pozdravi samo enega dela človeka, ampak človeka v celoti. Človek je lahko namreč bolan na veliko načinov in če se nam zdi, da smo telesno zdravi, kolikor smo pač lahko na tem nepopolnem svetu, pa smo nekje nekako zagotovo bolni, ranjeni, zlomljeni. Ni namreč človeka brez rane in ni človeka brez bolezni, bolečine. Če se nam zdi, da smo popolnoma zdravi in nam nič ne manjka, se zagotovo motimo. Ta zmotna misel je največkrat kriva, da zavrnemo Božjo milost. Kajti Jezus človeka ne ozdravi kar tako, ampak ga najprej vpraša, če bi rad ozdravel. Božja milost zahteva našo vero. Naša vera, zaupanje in prepustitev Bogu pa omogoči spoznanje, da smo ubogi, bolni, zlomljeni in polni ran.

    Poskusimo si predstavljati hromega človeka, kako 38 let leži samo nekaj korakov vstran od kopeli, za katero meni, da ga bo rešila, pa nima nikogar, ki bi mu pomagal. Njegova največja bolečina zagotovo ni v tem, da ni telesno zdrav, ampak čustvena bolečina, da je sam. Da je sam, odrinjen, pozabljen. Zato tudi njegov odgovor Jezusu vsebuje zgolj tožbo nad tem, da nima nikogar. A to je laž, ki se je ugnezdila v njem, ker nekoga ima. Ima Boga. Bog pride mimo, Bog ga vidi, Bog ga pozdravi. Ob Bogu se umiriš, ker nisi sam, ker te ljubi. Glavna bolečina bolnika je, da nima nikogar. Ne gre zgolj za pomoč pri prenašanju do kopeli, ampak bolj za to, da človek ne zmore in ne sme biti sam.

    Jezus je Bog in deluje iz prave ljubezni. K njemu stopi zaradi njega samega, ne zaradi sebe. To je prava ljubezen, ki sploh omogoči vsako drugo ozdravljenje. Ko dojamemo, kako nas Bog ljubi in to Božjo ljubezen sprejmemo, se lahko v nas začne proces ozdravitve.

    Zato se moramo tudi mi ustaviti ob Jezusovem vprašanju: “Bi rad ozdravel?“ Če me to vprašanje vznemiri, češ, saj nisem bolan, je odgovor: “Si, si.“ To vprašanje: “Bi rad ozdravel?“ je namenjeno vsakemu človeku. Vprašanje namreč ni, ali si ali nisi bolan. Nekje in nekako zagotovo si in zaradi tega trpiš. Najti svojo bolezen je namreč izziv, preden te sploh Jezus lahko ozdravi. On bo to zagotovo storil, ko boš na Njegovo vprašanje zmožen odgovoriti: “Da, Gospod, bolan sem, Ti pa resnično si in resnično samo Ti zmoreš. Brez Tebe ne morem, zato: “Ozdravi me.“

    Bog namreč želi človeku pomagati. Kot v svetopisemskih časih tudi danes želi ozdravljati, karkoli je bolnega. Bog nenehno ponuja ozdravljenje, nenehno sprašuje. Odzovi se.

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    Božje usmiljenje, studenec bolnim in trpečim, zaupamo vate!

  9. Miro says:

    TRPLJENJE ZARADI POMANJKANJA MIRU V DRUŽINI

    DANES JE PO SVETU TOLIKO TRPLJENJA IN MISLIM, DA SE VELIK DEL LE-TEGA
    ZAČENJA DOMA. SVET TAKO TRPI, KER NI MIRU. MIRU PA NI, KER GA NI V DRUŽINI
    IN IMAMO NA TISOČE IN TISOČE RAZBITIH DOMOV. IZ NAŠIH DOMOV MORAMO
    NAREDITI SREDIŠČA SOČUTJA, NEPRENEHOMA MORAMO ODPUŠČATI IN TAKO
    PRINAŠATI MIR.

    Misli sv. Matere Terezije, Poslanstvo ljubezni, zbrala Dorothy S. Hunt, izdala Družina 1988

    Čisto srce, o Bog, mi ustvari, stanovitnega duha obnovi v moji notranjosti. (Ps 51,12)

  10. Miro says:

    BOŽJE JAGNJE ZA REŠITEV SVETA

    »EVHARISTIČNI KRIŽEV POT«

    15. POSTAJA: JEZUS VSTANE OD MRTVIH

    Molimo te, Kristus, in te hvalimo, ker si s svojim križem svet odrešil.

    Neizmerna luč, neizrazna svetloba je razžarila grob in se razlila na odrešeno zemljo.
    V tej luči se je poveličani Jezus prikazal svojim izbranim. Presrečna mati je pila
    neizmerno tolažbo in radost ob pogledu na lepoto in sijaj svojega Sina zmagovalca.
    V učencih se je počasi prebujala vstajenjska vera.

    Jezus v evharistiji; vstali Kristus, ki z vsem vstajenjskim žarom, zmagoslavjem in
    močjo živiš med nami, veselimo se tvojega bivanja. Bela hostija zakriva tvojo veličino,
    svetost, božanstvo, zmagoslavje Vstalega, toda ko te častimo, ko te v veri molimo,
    nas obdarjaš z vsemi svojimi darovi. Upodabljaš nas po sebi, saj si nas ti sam ustvaril
    in nas želiš imeti sebi podobne, želiš, da bi se v nas odražala tvoja podoba.

    Jezus, naš zmagoslavni kralj, zakraljuj v naših srcih, v naših družinah, v svoji sveti
    Cerkvi in vseh njenih služabnikih, v našem narodu!

    Usmili se nas, o Gospod. Usmili se nas.

    Avtor: Marcel Bories, Ma vie par la croix, Pariz, 1951; prevedel p. Martin Perc, 1972;
    posodobil p. Silvin Krajnc, 2005

    Božje usmiljenje, ki se na nas izlivaš iz Kristusovih ran, zaupamo vate!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja