Članki za dušo

Tu se dodaja članke, ki so povzeti po drugih internetnih straneh. Prosim, da se navedejo viri kje je bilo povzeto.

This entry was posted in Domov. Bookmark the permalink.

15.040 Responses to Članki za dušo

  1. Miro says:

    V DANAŠNJEM EVANGELJSKEM ODLOMKU BEREMO, DA JE TUDI JEZUS PISMOUKE SPOMNIL, KAKO SE JE ABRAHAM VZRADOSTIL V UPANJU, DA BO VIDEL NJEGOV DAN, IN JE BIL ZATO POLN VESELJA – PISMOUKI NISO RAZUMELI VESELJA OBLJUBE, VESELJA UPANJA, VESELJA ZAVEZE – VESELJE VERE, VESELJE EVANGELIJA JE PREIZKUSNI KAMEN VERE NEKE OSEBE!

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO JANEZU (Jn 8,51-59)

    Resnično, resnično, povem vam: Kdor se drži moje besede, vekomaj ne bo videl smrti.« Judje so mu torej rekli: »Zdaj smo spoznali, da imaš demona. Abraham je umrl in preroki so pomrli; ti pa praviš: ›Kdor se drži moje besede, vekomaj ne bo okusil smrti.‹ Si mar ti večji kot naš oče Abraham, ki je umrl? In tudi preroki so pomrli. Koga se delaš?« Jezus je odgovoril: »Če jaz poveličujem sebe, moja slava ni nič. Moj Oče je, ki me poveličuje, on, o katerem vi pravite: ›Naš Bog je.‹ Toda vi ga ne poznate, jaz pa ga poznam, in ko bi rekel, da ga ne poznam, bi bil lažnivec, podoben vam, toda poznam ga in se držim njegove besede. Vaš oče Abraham se je vzradostil, da bo videl moj dan; in videl ga je in se razveselil.« Judje so mu tedaj rekli: »Še petdeset let nimaš in si videl Abrahama?« Jezus jim je dejal: »Resnično, resnično, povem vam: Preden se je Abraham rodil, jaz sem.« Tedaj so pograbili kamenje, da bi ga vrgli vanj; Jezus pa se je skril in odšel iz templja.

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Jn+8%2C51-59&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE (Ervin Mozetič)

    Abraham se je vzradostil v upanju, da bo postal oče, kakor mu je obljubil Bog. Abraham in njegova žena Sara sta bila stara. A on vseeno verjame. Svoje srce odpre upanju in tako je napolnjen s tolažbo. V današnjem evangeljskem odlomku beremo, da je tudi Jezus pismouke spomnil, kako se je Abraham vzradostil v upanju, da bo videl njegov dan, in je bil zato poln veselja.

    To je bilo tisto, česar ti pismouki niso razumeli. Niso razumeli veselja obljube; niso razumeli veselja upanja; niso razumeli veselja zaveze. Niso razumeli! Niso se znali veseliti, ker so izgubili občutek za veselje, ki izhaja edinole iz vere. Naš oče Abraham se je nasprotno lahko veselil, ker je imel vero. Pismouki pa so jo izgubili. Bili so pismouki brez vere. Še več, niso izgubili samo vere, ampak tudi postavo. V središču postave je namreč ljubezen, ljubezen do Boga in do bližnjega.

    Oni pa so verjeli v nek sistem doktrin, ki je natančno določal njihove dni. Ljudje brez vere, brez postave, navezani na doktrine, ki postanejo tudi kazuistična drža: Se sme dajati cesarju davek ali se ne sme? Tista ženska, ki je bila sedemkrat poročena – ko bo umrla, bo nevesta vseh sedmih? To je kazuistika … To je bil njihov svet, abstrakten svet, svet brez ljubezni, svet brez vere, svet brez upanja, svet brez zaupanja, svet brez Boga. In zato se niso mogli veseliti!

    Pismouki so se morda sicer lahko zabavali, vendar brez veselja, oziroma celo s strahom. Srce tistih, ki živijo brez vere, zaupanja in upanja v Boga, je okamenelo. Žalostno je biti vernik brez veselja. Veselja pa ni, kadar ni vere, upanja in postave, kadar obstajajo samo predpisi. Ti predstavljajo hladen nauk.

    Veselje vere, veselje evangelija je preizkusni kamen vere neke osebe. Nekdo brez veselja ni pravi vernik. Prosimo Gospoda za milost, da bi se vzradostili v upanju; za milost, da bi lahko videli Jezusov dan, ko se bomo srečali z njim; in za milost veselja.

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  2. Miro says:

    KRIŽEV POT KRISTUSA KRALJA (Molitvenik Križev pot 1983)

    OSMA POSTAJA

    Usmiljene žene, ne jokajte za me,
    le zase in svoj rod točite zdaj solze.

    JEZUS NAGOVORI JERUZALEMSKE ŽENE

    Šla pa je za Jezusom velika množica ljudstva, tudi žene, ki so žalovale in jokale nad njim.
    Jezus se je obrnil k njim in jim rekel: ”Hčere Jeruzalemske, ne jokajte nad menoj, temveč
    jokajte nad seboj in svojimi otroki.”

    Molimo te, Kristus, in te hvalimo.
    Ker si s svojim križem svet odrešil.

    Kralj resnice, pokazal si ženam, da so zate važna dejanja, ne pa čustvena ganjenost.

    Prosimo te podpri nas, da bomo čutili s teboj v dejanju in ne samo v čustvu. Gospod,
    vemo ; ne pojde v nebeško kraljestvo, kdor ti pravi: ”Gospod, Gospod”, temveč kdor
    izpolnjuje voljo tvojega Očeta, ki je v nebesih.

    Usmili se nas o Gospod!
    Usmili se nas!

    http://portal.rkc.si/uploads/0271/files/2003-03/vsebina-107/krievpotkristusakraljakopija_a036.pdf

  3. Miro says:

    VERUJEM V JEZUSA KRISTUSA, EDINEGA SINA BOŽJEGA

    Priporočimo se Svetemu Duhu s prošnjo, naj nas ob branju in premišljevanju Božje besede in Katekizma katoliške Cerkve uvaja v globoke skrivnosti vere, upanja in ljubezni do Boga in sočloveka.

    Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
    vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
    Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
    prenovil boš obličje zemlje.

    Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
    razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
    bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
    vselej radi sprejemali njegove spodbude.
    Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

    Katekizem katoliške Cerkve:

    422 “Ko je nastopila polnost časa, je Bog poslal svojega Sina, rojenega iz žene, podvrženega postavi, da bi odkupil tiste, ki so bili pod postavo, da bi tako mi prejeli posinovljenje” (Gal 4,4-5). To je “evangelij Jezusa Kristusa, Božjega Sina” (Mr 1,1): Bog je obiskal svoje ljudstvo (prim. Lk 1,68), izpolnil je obljube, dane Abrahamu in njegovemu potomstvu (prim. 1,55); to je storil nad vse pričakovanje: poslal je svojega “ljubljenega Sina” (Mr 1,11).

    423 Verujemo in izpovedujemo: Jezus iz Nazareta, rojen iz Izraelove hčere v Betlehemu v času kralja Heroda Velikega in cesarja Avgusta, po svojem poklicu tesar, umrl križan v Jeruzalemu, pod cesarskim namestnikom Poncijem Pilatom, za vladanja cesarja Tiberija, je večni Božji Sin, ki je postal človek; “izšel je iz Boga” (Jn 13,3), “prišel iz nebes” (Jn 3,13;6,33), “prišel v telesu” (1 Jn 4,2), kajti “Beseda je človek postala in se naselila med nami. Videli smo njeno slavo, slavo, ki jo ima po Očetu kot edinorojeni Sin, poln milosti in resnice … Iz njegove polnosti smo vsi prejeli milost za milostjo” (Jn 1,14.16).

    Več o tem na http://www.marija.si/gradivo/kkc/drugo-poglavje-verujem-v-jezusa-kristusa/

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  4. Miro says:

    ZAKAJ KRISTJANI NE VERJAMEMO V REINKARNACIJO (Aleteia)

    REINKARNACIJA ZAGOVARJA, DA SE MORA DUH LOČITI OD FIZIČNEGA TELESA, V KATEREM PREBIVA

    Čeprav obstaja veliko različic verovanja v reinkarnacijo, jo lahko opredelimo kot “nauk, po katerem človekova duša prehaja skozi več teles, dokler se ne osvobodi vseh vezi s snovjo”. Reinkarnacija je verovanje, razširjeno v času new age smernic in z nekaterimi pridihi vesternizacije, zaradi katerih je postalo zanimivo tudi med kristjani, ki so se oddaljili od bistva katoliške vere.

    Ta koncept temelji na predpostavki, da se duše po smrti reinkarnirajo v drugo telo in se vrnejo v to življenje, da plačajo za dejanja, ki so jih storile v preteklosti (hinduizem) ali da si izboljšajo življenje po zemeljskem življenju (spiritizem) …

    To prepričanje je v nasprotju s krščanskim naukom in tradicijo ter popolnoma nezdružljivo z vero v vstajenje, ki je izpričano v Svetem pismu, in z vero v Jezusa Kristusa kot Odrešenika. Kristjan verjame v vstajenje, reinkarnacija pa s tem ni združljiva. (povzeti le nekateri odlomki članka)

    Celotno besedilo na:
    https://si.aleteia.org/2022/04/02/zakaj-kristjani-ne-verjamemo-v-reinkarnacijo/

    Božje usmiljenje, nedoumljiva skrivnost Presvete Trojice, zaupamo vate!

  5. Miro says:

    ČE OSTANETE V MOJI BESEDI, STE RESNIČNO MOJI UČENCI. IN SPOZNALI BOSTE RESNICO IN RESNICA VAS BO OSVOBODILA

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO JANEZU (Jn 8,31-42)

    Tedaj je Jezus govoril Judom, ki so verovali vanj: »Če ostanete v moji besedi, ste resnično moji učenci. In spoznali boste resnico in resnica vas bo osvobodila.« Odgovorili so mu: »Abrahamovi potomci smo in nikoli nismo bili nikomur sužnji; kako praviš ti: ›Postali boste svobodni.‹« Jezus jim je odgovoril: »Resnično, resnično, povem vam: Vsak, kdor dela greh, je suženj greha. Suženj pa ne ostane pri hiši za vekomaj; sin ostane vekomaj. Če vas torej Sin osvobodi, boste resnično svobodni. Vem, da ste Abrahamovi potomci, in vendar me skušate umoriti, ker za mojo besedo v vas ni prostora. Jaz govorim, kar sem videl pri Očetu, vi pa delate, kar ste slišali pri svojem očetu.«

    Odgovorili so in mu rekli: »Naš oče je Abraham.« Jezus pa jim je dejal: »Če bi bili Abrahamovi otroci, bi opravljali Abrahamova dela. Zdaj pa me hočete umoriti, človeka, ki sem vam povedal resnico, katero sem slišal od Boga. Česa takega Abraham ni storil. Vi opravljate dela svojega očeta.« Tedaj so mu rekli: »Mi se nismo rodili iz prešuštva; enega očeta imamo: Boga.« Jezus jim je dejal: »Če bi bil Bog vaš Oče, bi me ljubili, ker sem iz Boga izšel in prišel. Nisem prišel sam od sebe, temveč me je on poslal.

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Jn+8%2C31-42&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    DUHOVNA MISEL: Jezus pravi tistim Judom, ki verujejo, da če bodo sprejeli njegovo resnico, bodo zares osvobojeni. Božje sinovstvo prinaša svobodo, hudič pa ustvarja laž. Odprl se bom Jezusovi besedi in sprejemal, kar je slišal od Očeta. Gospod, pomagaj mi, da ne bom sledil le nekaterim trditvam vere, ampak življenju, ki je v tebi. Bodi resnica mojega življenja. (Luč Besede rodi življenje, Primož Krečič).

    Božje usmiljenje, tolažba in blagor vsem, ki so skesanega srca, zaupamo vate!

  6. Miro says:

    »NISI GA PUSTIL V OBLASTI SMRTI«

    Priporočimo se Svetemu Duhu s prošnjo, naj nas ob branju in premišljevanju Božje besede in Katekizma katoliške Cerkve uvaja v globoke skrivnosti vere, upanja in ljubezni do Boga in sočloveka.

    Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
    vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
    Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
    prenovil boš obličje zemlje.

    Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
    razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
    bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
    vselej radi sprejemali njegove spodbude.
    Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

    Katekizem katoliške Cerkve:

    410 Po padcu Bog človeka ni zapustil. Nasprotno, Bog ga pokliče (prim. 1 Mz 3,9) in mu na skrivnosten način oznani zmago nad zlom in dvig iz padca (prim.1 Mz 3,15). To mesto 1. Mojzesove knjige so poimenovali “protoevangelij”, ker je to prvo oznanilo odrešujočega Mesija, oznanilo o boju med kačo in ženo in o končni zmagi enega izmed njenih potomcev.

    411 Krščansko izročilo vidi v tem svetopisemskem mestu naznanilo “novega Adama” (prim. 1 Kor 15,21-22.45), ki s svojo pokorščino “do smrti, smrti na križu” (Flp 2,8) v preobilju popravi Adamovo nepokorščino (prim. Rim 5,19-20). V ženi, oznanjeni v “protoevangeliju”, vidijo številni očetje in učitelji Cerkve Kristusovo mater Marijo kot “novo Evo”. Ona je bila tista, ki je prva in na edinstven način deležna Kristusove zmage nad grehom: bila je obvarovana slehernega madeža izvirnega greha (prim. Pij IX.: DS 2803) in po posebni božji milosti ves čas svojega življenja ni storila prav nikakršnega greha (prim. tridentinski koncil: DS 1573).

    412 Toda zakaj Bog pri prvem človeku ni preprečil greha? Sv. Leon Veliki odgovarja: “Nedopovedljiva Kristusova milost nam je podarila boljše dobrine, kakor pa so tiste, ki nam jih je odvzela nevoščljivost hudobnega duha” (serm. 73,4). In sv. Tomaž Akvinski pravi: “Ničesar ni, kar bi nasprotovalo temu, da je bila človeška narava potem, ko je bil greh storjen, določena za dosego večjega cilja. Bog namreč dopušča, da se dogodi kaj zlega zato, da bi iz tega napravil nekaj boljšega. Odtod beseda sv. Pavla: ‘Kjer se je pomnožil greh, se je še veliko bolj pomnožila milost’ (Rim 5,20). In velikonočna hvalnica: ‘O srečna krivda, ki je bila vredna imeti takega in tako velikega Odrešenika’” (s.th. 3,1,3, ad 3).

    Več o tem na http://www.marija.si/gradivo/kkc/IV-nisi-ga-pustil-v-oblasti-smrti/

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  7. Miro says:

    PAPEŽ O POKOLU V BUČI: VEDNO BOLJ GROZNE OKRUTNOSTI. NAJ SE KONČA TA VOJNA!

    OB KONCU SPLOŠNE AVDIENCE, 6. APRILA 2022, JE PAPEŽ FRANČIŠEK PONOVNO SPREGOVORIL O VOJNI V UKRAJINI IN POZVAL K MOLITVI. POSEBEJ JE SPOMNIL NA POKOL V BUČI, KI JE PRED NEKAJ DNEVI PRETRESEL SVET.

    Nedavne novice o vojni v Ukrajini ne prinašajo olajšanja in upanja, temveč govorijo o novih grozodejstvih, kot je pokol v Buči. Vedno bolj grozne okrutnosti, storjene tudi nad civilisti, nemočnimi ženskami in otroki. To so žrtve, katerih nedolžna kri vpije v nebo in prosi: “Naj se konča ta vojna! Naj umolkne orožje! Naj se neha sejati smrt in uničenje!”,« je dejal sveti oče in pozval k skupni molitvi v ta namen.

    Za nekaj trenutkov se je zbral v tišini, zatem pa pred sabo razgrnil ukrajinsko zastavo, ki so mu jo včeraj prinesli ravno iz Buče. Na odru dvorane Pavla VI. se je papežu pridružilo tudi nekaj ukrajinskih otrok. »Včeraj so mi ravno iz Buče prinesli to zastavo. Ta zastava prihaja iz vojne, ravno iz tega mučenega mesta Buča. Spremlja jo nekaj ukrajinskih otrok. Pozdravimo jih in skupaj zanje molimo,« je dejal in pobožal vsakega od otrok, jim na glavo položil roko, jim namenil nasmeh ter poklonil čokoladna velikonočna jajca.

    »Ti otroci so morali pobegniti in priti v tujo deželo. To je eden od rezultatov vojne. Ne pozabimo jih in ne pozabimo ukrajinskega ljudstva. Težko je biti izkoreninjen iz lastne zemlje zaradi vojne,« je še zatrdil, zložil ukrajinsko zastavo, jo poljubil in blagoslovil.

    https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2022-04/papez-o-pokolu-v-buci-vedno-bolj-grozne-okrutnosti-vojna.html

    MOLIMO ZA MIR V UKRAJINI!

    Dobri Bog,

    ko spremljamo novice o napredovanju vojne, molimo in prosimo za spremembo src in misli,
    za deeskalacijo razmer v Ukrajini ter povrnitev dialoga.

    Prosimo te za varnost in zaščito prebivalcev Ukrajine in mir v njihovi državi. Odpri svetovnim
    voditeljem oči, da bi spoznali, da je svet naš skupni dom in da narode veliko več stvari združuje,
    kot ločuje, ter bi se odvrnili od vojne in bili sposobni najti mirno rešitev.

    Molimo tudi, da svet ne bi gledal stran od vojne in bi občutljiv za bolečino prizadetih pomagal
    tako pri vzpostavitvi miru kot prizadetim in vsem, ki bežijo pred napadi.

    Oče, varuj Evropo, vlivaj nam poguma in zaupanja v Tvoje varstvo in pomoč. Pomagaj nam, da
    bomo posebej v času preizkušenj trdni v veri, da si bomo prizadevali za resnico, svobodo in mir.
    Amen. (vir: iskreni.si)

    Božje usmiljenje, upanje tistim, ki obupavajo, zaupamo vate!

  8. Miro says:

    PROŠNJA IN NEDOLŽNO TRPLJENJE

    POGOSTO SE SPRAŠUJEM, KAJ BI SE ZGODILO S SVETOM, ČE NEDOLŽNI LJUDJE NE
    BI TOLIKO TRPELI? ONI SO TISTI, KI VES ČAS PROSIJO ZA NAS. NJIHOVA NEDOLŽNOST
    BOGU UGAJA. KO SPREJEMAMO TRPLJENJE, POSREDUJEJO ZA NAS.

    Misli sv. Matere Terezije, Poslanstvo ljubezni, zbrala Dorothy S. Hunt, izdala Družina 1988

    Čisto srce, o Bog, mi ustvari, stanovitnega duha obnovi v moji notranjosti. (Ps 51,12)

  9. Miro says:

    ZAKONSKI PREPIRI ZARADI UTRUJENOSTI: JEZUS IMA DOBER NASVET (Aleteia)

    UTRUJENOST JE EDEN OD POGOSTIH VZROKOV ZA PREPIR V ZAKONU. VENDAR SE JE PREPIROM MOGOČE IZOGNITI, ČE SPREJMEMO NEKAJ PREVIDNOSTNIH UKREPOV

    Utrujenost je znak, da moramo biti pozorni. Na fiziološki ravni nas opozarja na potrebo po počitku in obnovi. Na čustveni ravni nas opominja na težo in učinek dogodkov, ki smo jih in jih morda še preživljamo ter da jih moramo upoštevati. Na psihološki ravni nam lahko sporoča, da nismo na pravem mestu ali da nosimo stvari, ki nas presegajo.

    Duhovno nas vabi k življenjskemu ravnovesju, da si vzamemo čas z Bogom in se ob tem spočijemo, ali pa da se, paradoksalno, posvetimo drugim.

    Več o tem in prvem koraku, ki ga je Jezus pokaže utrujenim učencem, na:

    https://si.aleteia.org/2020/09/30/zakonski-prepiri-zaradi-utrujenosti-jezus-ima-dober-nasvet/

  10. Miro says:

    KRIŽEV POT KRISTUSA KRALJA (Molitvenik Križev pot 1983)

    SEDMA POSTAJA

    Slabosti ves prevzet Zveličar pade spet:
    oh, grehi ga teže, ki jih ponavlja svet.

    JEZUS PADE DRUGIČ POD KRIŽEM

    Jezusova telesna moč je pojemala. Križ je postajal težji in težji. Vnovič je breme križa
    podrlo Jezusa na tla.

    Molimo te, Kristus, in te hvalimo.
    Ker si s svojim križem svet odrešil.

    Kralj svetosti, naše grehe si nesel na svojem telesu na križ, zato si obnemogel pod
    njim.

    Gospod, prosimo te, naj tvoja milost krepi našo voljo, da odmrjemo grehom in
    živimo pravičnosti. Ti, ki nisi poznal greha, si trpel in zadostil za naše grehe, da bi
    bili mi opravičeni.

    Usmili se nas o Gospod!
    Usmili se nas!

    http://portal.rkc.si/uploads/0271/files/2003-03/vsebina-107/krievpotkristusakraljakopija_a036.pdf

Dodaj odgovor za Miro Prekliči odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja