Članki za dušo

Tu se dodaja članke, ki so povzeti po drugih internetnih straneh. Prosim, da se navedejo viri kje je bilo povzeto.

This entry was posted in Domov. Bookmark the permalink.

15.037 Responses to Članki za dušo

  1. Miro says:

    PAPEŽ FRANČIŠEK: VOJNA JE BOGOKLETJE, NEHAJMO JO HRANITI!

    V sredo, 13. aprila 2022, je v kioskih skupaj z dnevnikom Corriere della Sera in v knjigarnah
    izšla knjiga papeža Frančiška: »Proti vojni. Pogum za gradnjo miru«, ki predstavlja dialog kot
    politično umetnost, obrtniško gradnjo miru in razorožitev kot strateško odločitev.

    https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2022-04/papez-francisek-vojna-je-bogokletje-nehajmo-jo-hraniti.html

  2. Hvala says:

    RAZMIŠLJANJE..

    VELIKI TEDEN JE, STRAŠNO TRPLJENJE JEZUSA KRISTUSA ZA NAS-VSE GREŠNIKE!

    KO RAZMIŠLJAMO O STRAŠNEM TRPLJENJU JEZUSA, KI GA JE MORAL PRESTATI, DA BI NAS REŠIL, RAZMISLIMO KAKŠNO TRPLJENJE POVZROČAMO JEZUSU VSAK DAN, ŠE KAR NAPREJ, DAN ZA DNEM.

    Razmišljala sem in nekako sem dobila spoznanje KAJ JE V DANAŠNJEM ČASU ZELO BOLEČE ZA JEZUSA, KAJ POČENJAMO, ZAKAJ GA BIČAMO VSAK DAN…. DA KRVAVI NJEGOVO SRCE?

    Takoj mi je prišlo spoznanje-NEZADOVOLJSTVO LJUDI!

    Z NEZADOVOLJSTVOM IN GODRNJANJEM BIČAMO VSAK DAN JEZUSA!.

    Mogoče se niti ne zavedamo, kaj s takim početjem povzročamo!

    GODRNJANJE, PRITOŽEVANJE, NESTRINJANJE Z ŽIVLJENJEM, KI NAM GA DAJE BOG JE GREH.

    Pri Sveti spovedi je POTREBNO TE GREHE JEZUSU POVEDATI IN JIH OBŽALOVATI.

    Nespovedani grehi in ne obžalovani grehi -posledice čutijo lahko potomci.

    ODLOČILA SEM SE, DA V TEM VELIKEM TEDNU PONOVNO TO IZPOSTAVIM! O tem smo že večkrat pisali.

    Odločila pa sem se na podlagi komentarjev, ki jih mimogrede slišim , ne da bi jih želela slišati. TO JE RES ZELO ZELO TEŽKO STANJE, ZELO BOLEČE IN JEZUSU Z JEZIKOM POVZROČAMO TEŽKE RANE, Z JEZIKOM UBIJAMO VSE OKOLI SEBE, TUDI JEZUSA.

    Svetnica Fawstina Kovalska v Dnevniku, ki ga je napisala, piše DA ČLOVEK Z JEZIKOM POVZROČI PRAVI DUHOVNI UMOR IN IMA TO ZA MALO STVAR.

    BLATENJE LJUDI, OBTOŽEVANJE, GODRNJANJE, DA SO BILI PREJŠNI ČASI BOLJŠI, NEZADOVOLJSTVO -SPLOŠNO NEZADOVOLJSTVO ; NOBENA STVAR ALI NIČESAR VEČ NI DOBRO, STALNO NEKE PRIPOMBE, BEŽANJE OD TRPLJENJA, itd. itd….RES PORAZNO OBNAŠANJE DO BOGA IN LJUDI.

    ČE ČLOVEK GODRNJA IN JE NEZADOVOLJEN- SE JEZI NA BOGA; VSAKA VLADA JE TUDI DOLOČENA OD BOGA, JE LEPO NAPISANO V SVETEM PISMU!.

    Ne ozdravljene rane se tako prenašajo iz roda v rod na ljudi, s tem pa so skrhani človeški odnosi, ki so največ kar ima človek.

    Večkrat smo že pisali o Izraelcih. Obtoževali so Boga in Mojzesa, zakaj jih je odpeljal , zakaj morajo trpeti pomanjkanje, zakaj ni vode, ni mesa, čebule itd.. HOTELI SO NAZAJ, DA BI OSTALI SUŽNJI SAMO ZARADI DOBRIN, KI SO JIH PREJ JEDLI. NISO RAZUMELI NAČRTA BOGA.

    GOSPOD PA JIM JE DAJAL VSE POTREBNO, JIH VODIL, DA BI BILI SVOBODNI, NE VEČ SUŽNJI. TUDI NA ČUDEŽE SO POZABILI!

    PA NISO SPREJELI NAČRT BOGA, ŠE NAPREJ SO SE PRITOŽEVALI IN GODRNJALI.

    POTEM SE JE GOSPOD RAZJEZIL, POSLAL JIM JE STRUPENE KAČE, KI SO JIH POPIKALE.

    Ne godrnjati, sprejeti Gospodov načrt v življenju, na Njega se obrniti, z Njim sodelovati in živeti!.

  3. Miro says:

    VELIKI ČETRTEK (zadnja večerja)

    Na veliki četrtek se spominjamo Jezusove zadnje večerje s svojimi učenci. Na ta dan je Jezus postavil zakrament svete evharistije, apostole pa posvetil v duhovnike. V znamenje njegove neizmerne ljubezni in ponižnosti je svojim učencem umil noge. Na ta dan se spominjamo tudi njegovega trpljenja v vrtu Getsemani in dogodkov, ki so se na to noč zgodili pred več kot dva tisoč leti. Učenec Juda je Jezusa izdal s poljubom, stražniki in vojaki so ga prijeli, zvezali in odpeljali v ječo, vsi njegovi učenci so se razbežali.

    Na veliki četrtek dopoldne škofje pri posebnih krizmenih mašah, blagoslovijo olje, ki se ga uporablja za podeljevanje zakramentov. Ime krizmena maša izhaja in svete krizme – to je oljčno olje, obogateno z balzamom ali dišavnicami, nad katerim škof zmoli posvetilno molitev.

    Pri Slavi bodo danes zvečer utihnili zvonovi. Po koncu maše pa bo duhovnik s spremstvom prenesel monštranco s posvečeno hostijo in posvečene hostije, iz tabernaklja na posebno mesto oz. v t. i. ječo, ki predstavlja Jezusovo trpljenje v vrtu Getsemani.

    Pri maši bodimo še posebej zbrani. Sodelujmo v živi veri, s srcem in telesom. Nocoj se namreč začne obhajati velikonočna skrivnost Jezusovega trpljenja, smrti in vstajenja.

    BOGOSLUŽJE

    Nocojšnje bogoslužje ima štiri dele.

    Začetni obredi in besedno bogoslužje:

    Med Slavo zvonijo zvonovi, ki potem utihnejo do velike noči. V prvem berilu bomo slišali, kako so se Izraelci pripravili na odhod iz egiptovskega suženjstva. Po božjem naročilu so zaklali jagnje ali kozliča. Z njegovo krvjo so namazali podboje vrat, kar je bilo rešilno znamenje. Nato so jagnje jedli skupaj z opresnim kruhom in grenkimi zelišči.

    V drugem berilu apostol Pavel Korinčane uči, kako naj obhajajo sveto mašo.

    V evangeliju bomo slišali, kako Jezus do kraja izpolni svojo ljubezen. Zunanje znamenje te ljubezni je bilo umivanje nog, česar učenci tedaj niso razumeli.

    Umivanje nog:

    Ponekod v spomin na Jezusovo umivanje nog, duhovnik izbranim predstavnikom svoje župnije umije noge, kakor je to storil Jezus svojim učencem. Večjega in bolj nezaslišanega dejanja svet dotlej ni videl. Bog umiva človeku noge. Opravlja delo sužnja. Ko je Jezus končal to opravilo je rekel: Zgled sem vam dal, da bi tudi vi tako delali. Da bi drug z drugim živeli v ponižni ljubezni z odprtim srcem in rokami.

    Evharistično bogoslužje:

    Za začetek evharističnega bogoslužja lahko verniki v sprevodu prinesejo darove za uboge.

    Prenos Najsvetejšega:

    Zadnji del bogoslužja je slovesni prenos Najsvetejšega na posebej pripravljen oltar. Tam ga bomo častili kot žrtev za grehe sveta. Ničesar ne moremo dodati njegovi svetosti, ničesar njegovi slavi in neizmerni ljubezni. Edino, kar lahko rečemo v zahvalo za presveto evharistijo, za dar duhovništva in za milost odrešenja, je: Jezus hvala ti!

    V zahvalo bomo še nekaj časa ostali v molitvi v cerkvi in z Jezusom bedeli, ko na Oljski gori za nas krvavi pot poti.

    Povzeto po: http://arhiv.mirenski-grad.si/velikonocno-tridnevje

    Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!

  4. Miro says:

    »BITI DUHOVNIK JE VEČ KOT SLUŽBA IN JE VEČ KOT POKLIC« (Aleteia)

    SLOVENSKI DUHOVNIKI O SVOJI POKLICANOSTI IN DUHOVNIŠKI SLUŽBI

    Veliki četrtek, ki je prvi dan velikonočnega tridnevja, je dan spomina na Jezusovo zadnjo večerjo z apostoli in na postavitev evharistije.

    Na ta dan Cerkev običajno obhaja krizmene maše, ko se duhovniki v vsaki škofiji zberejo v stolnici in praznujejo »svoj« duhovniški dan, škofje pa posvetijo sveta olja. Veliki četrtek je torej dan postavitve duhovniške službe.

    Več o tem prispevku z ogledom fotogalerije na:
    https://si.aleteia.org/2022/04/14/biti-duhovnik-je-vec-kot-sluzba-in-je-vec-kot-poklic/

    Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!

  5. Miro says:

    KATEHEZA. JEZUSOV MIR SLEDI POTI PONIŽNOSTI, KRIŽA, DARITVE

    Sveti oče je med katehezo v velikem tednu spregovoril o velikonočnem miru. Spomnil je, da mir, ki nam ga podarja Jezus, ne sledi strategijam sveta, ki misli, da ga bo dosegel s silo. Gospodov mir sledi poti ponižnosti in križa, poti darovanja samega sebe. Orožje evangelija je molitev, nežnost, odpuščanje in zastonjska ljubezen do bližnjega. Papež je poudaril, da je letošnja velika noč priložnost za to, da bi prešli od posvetnega boga h krščanskemu Bogu.

    SVETOPISEMSKI ODLOMEK: Jn 14,27

    Tisti čas je Jezus rekel: »Mir vam zapustim, svoj mir vam dam; jaz vam ga dajem, a ne, kakor ga daje svet. Vaše srce naj se ne vznemirja in ne plaši.«

    Kateheza svetega očeta na:
    https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2022-04/kateheza-jezusov-mir-sledi-poti-poniznosti-kriza-daritve.html

    Božje usmiljenje, ki se na nas izlivaš iz Kristusovih ran, zaupamo vate!

  6. Miro says:

    KAJ VIDITE NA KRIŽU

    Poglejte na križ in videli boste Jezusovo sklonjeno glavo, da bi vas poljubil, njegove iztegnjene roke, da bi
    vas objel, odprto srce, da bi vas sprejel, da bi vas obdal s svojo ljubeznijo. Ker vemo, da je bil križ njegova
    velika ljubezen za vas in zame, sprejmimo njegov križ z vsem, kar nam želi dati. Z veseljem darujmo vse,
    kar bi želel vzeti, kajti po tem bodo ljudje spoznali, da smo njegovi učenci, da pripadamo Jezusu, da je delo,
    ki ga opravljate vi, jaz in vsi bratje in sestre, le naša udejanjena ljubezen …

    Misli sv. Matere Terezije, Poslanstvo ljubezni, zbrala Dorothy S. Hunt, izdala Družina 1988

    Čisto srce, o Bog, mi ustvari, stanovitnega duha obnovi v moji notranjosti. (Ps 51,12)

  7. Miro says:

    JUDA SE DOGOVORI, DA BO JEZUSA IZDAL – PASHALNA VEČERJA Z UČENCI – KAJ SE DEJANSKO DOGAJA V ZADNJIH DNEH JEZUSOVEGA ŽIVLJENJA?

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO MATEJU (Mt 26,14-25)

    Tedaj je šel eden izmed dvanajsterih, po imenu Juda Iškarijot, k vélikim duhovnikom in rekel: »Kaj mi hočete dati in vam ga izročim?« Ti pa so mu plačali trideset srebrnikov. Odtlej je iskal priložnost, da bi ga izročil.

    Prvi dan nekvašenega kruha so prišli k Jezusu učenci in mu rekli: »Kje hočeš, da ti pripravimo, da boš jedel pashalno jagnje?« Dejal jim je: »Pojdite v mesto k temu in temu in mu recite: ›Učitelj pravi: Moj čas je blizu, pri tebi bom obhajal pasho s svojimi učenci.‹« In učenci so storili, kakor jim je Jezus naročil, in pripravili pashalno jagnje. Ko se je zvečerilo, je sédel z dvanajsterimi. Ko so jedli, je rekel: »Resnično, povem vam: Eden izmed vas me bo izdal.« Učenci so se silno užalostili in so mu začeli drug za drugim govoriti: »Saj nisem jaz, Gospod?« On pa je odgovoril: »Kateri je z menoj pomočil roko v skledo, ta me bo izdal. Sin človekov sicer odhaja, kakor je pisano o njem, toda gorje tistemu človeku, po katerem je Sin človekov izročen! Bolje bi bilo za tega človeka, da se ne bi rodil.« Izdajalec Juda je odgovoril: »Rabi, saj menda nisem jaz?« Dejal mu je: »Ti si rekel!«

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Mt+26%2C14-25&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE (Ervin Mozetič)

    Kaj se dejansko dogaja v zadnjih dneh Jezusovega življenja? Gre za Jezusov zadnji boj s skušnjavami na eni strani, na drugi pa za popolnoma proste roke skušnjavcu, ki je Judu in velikim duhovnikom obljubil ‘vsa kraljestva sveta’, če bodo ‘vzeli zgodovino v svoje roke’. Skušnjave torej, ki so pomenile začetek Jezusovega javnega delovanja, pomenijo tudi sklep tega istega delovanja. Hudič nikoli ne počiva. Ves čas preži na nas in nam ponuja vse, kar si želimo, če le podležemo skušnjavi samovolje, pomembnost in sebičnosti.

    Juda se je torej odločil, da bo naredil tisto, kar mu ugaja, kar mu je lažje in kar mu bo prineslo zaslužek. Dovolj ima čakanja na pomembno službo. V Jezusovi družbi je vedno manj upanja, da pride do nje. Torej je najbolje, da vzame stvari v svoje roke. Veliki duhovniki so siti kritik s strani Jezusa. Jemljejo jim ugled in moč, če se ga znebijo, bo življenje spet stopilo v svoje tire, lahko bodo upravljali s podrejenim jim ljudstvom. Tako najdejo lažnive priče in naredijo zaključni scenarij. Pravzaprav se ne zavedajo, da je ta scenarij naredil hudič, z mislijo na zmago, Bog pa ga je sprejel, v odrešenje vseh.

    Če torej poenostavimo pogled na sklep Jezusovega delovanja, gre za Jezusov jasen negativen odgovor na hudičeve skušnjave po samovolji, pomembnosti in sebičnosti. Kakor na eni strani duhovniki poskrbijo, da bo vse ‘po njihovo’, se Jezus popolnoma izroči v Očetove roke; kakor veliki duhovniki hlepijo po vzvodih oblasti, da bi zavarovali svojo veljavo, se Jezus odpove vsemu svojemu dostojanstvu, tako daleč, da zanj veljajo besede preroka: Ni imel ne podobe, ne lepote; in kakor na eni strani duhovniki naredijo vse zase, celo morijo za lastno korist, Jezus na drugi strani svoje življenje da za vse nas.

    Jezusov zadnji boj je poziv k naši radikalnosti v odgovoru na neprestane skušnjave. Pomislimo torej v teh dneh:

    – Ali res iščemo vsak dan božjo voljo ali prisegamo na svoj prav?

    – Ali iščemo, kar je resnično, dobro in lepo, ali pa le svojo veljavo in pomembnost?

    – Ali očiščujemo tempelj svojega srca vsake sebičnosti, da bi bili sposobni umirati zase, ali na naših oltarjih žrtvujemo bližnje?

    Naj bo Jezusov zadnji boj, tudi naš neprestani boj, da izpolnimo Očetovo voljo, ne tekmujemo z drugimi za svojo ceno in preprosto ne živimo zase, ampak za druge.

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    Božje usmiljenje, ki se na nas izlivaš iz Kristusovih ran, zaupamo vate!

  8. Miro says:

    VELIKONOČNO TRIDNEVJE

    PRED NAMI JE VELIKONOČNO TRIDNEVJE. DA BI LAŽJE RAZUMELI KAJ POMENIJO DELI OBREDOV,
    SE USTAVILI OB NJIH IN JIH OSMISLILI SMO PRIPRAVILI KRATKE RAZLAGE VSAKEGA DNE.

    http://arhiv.mirenski-grad.si/velikonocno-tridnevje

  9. Miro says:

    KRIŽEV POT KRISTUSA KRALJA (Molitvenik Križev pot 1983)

    TRINAJSTA POSTAJA

    O Mati žalostna, ki ljubiš Jezusa,
    objemlješ zadnjikrat Sinu zdaj mrtvega.

    JEZUSA SNAMEJO S KRIŽA IN POLOŽE MARIJI V NAROČJE

    Na večer je ugledni Jožef iz Arimateje izprosil od Pilata Jezusovo telo. On in Nikodem, oba
    skrivna Jezusova učenca, sta snela s križa Jezusovo telo in ga položila v naročje Materi.

    Molimo te, Kristus, in te hvalimo.
    Ker si s svojim križem svet odrešil.

    Kralj življenja, umrl si, ker si bil pokoren do smrti, smrti na križu. Mrtvega so te položili v
    naročje Materi, ki je bila tudi v tem pokorna Gospodova služabnica.

    Gospod, prosimo te, uči nas vdanosti v tvojo voljo! Pokorščina nas vodi v svobodo božjih otrok.

    Usmili se nas o Gospod!
    Usmili se nas!

    ŠTIRINAJSTA POSTAJA

    Bridko objokovan je Jezus v grob dejan;
    o grešnik, moli ga, tvoj greh je zdaj oprano

    JEZUSA POLOŽE V GROB

    Časten je bil Jezusov pokop. Jožef in Nikodem sta z dišavami vred zavila Jezusovo telo v čisto
    tančico in ga položila v nov, v skalo vsekan grob, na kraju, kjer je bil Jezus križan.

    Molimo te, Kristus, in te hvalimo.
    Ker si s svojim križem svet odrešil.

    Kralj večnosti, položili so te v grob za častitljivo vstajenje.

    Gospod, vemo, vsem je določeno nekoč umreti. Blagor pa le tem, ki v tebi umrjejo. Daj
    nam, Gospod, v tebi umreti, da bomo nekoč tudi v tebi vstali.

    Usmili se nas o Gospod!
    Usmili se nas!

    SKLEP

    o Jezus, hvali naj,
    ves svet te vekomaj!
    Po svojem križu nam
    podeli sveti raj.
    Jezus je šel po kraljevski poti
    križa do zmage,
    hodil je skozi trpljenje v poveličanje,
    skozi smrt v vstajenje.

    Kralj zmage, prosimo te,
    vodi nas stanovitno
    po križevem potu življenja –
    do zmage, do poveličanja duše
    in telesa v večnem življenju.
    Amen.

    http://portal.rkc.si/uploads/0271/files/2003-03/vsebina-107/krievpotkristusakraljakopija_a036.pdf

  10. Miro says:

    V GRŠKEM PREVODU STAROZAVEZNIH KNJIG JE ONO NEIZREKLJIVO IME, S KATERIM SE JE BOG RAZODEL MOJZESU, NAMREČ YHWH, PODANO S “KYRIOS” /“GOSPOD”/. GOSPOD POSTANE OD TEDAJ NAPREJ NAJBOLJ OBIČAJNO IME ZA OZNAČEVANJE BOŽJOSTI IZRAELOVEGA BOGA SAMEGA

    Priporočimo se Svetemu Duhu s prošnjo, naj nas ob branju in premišljevanju Božje besede in Katekizma katoliške Cerkve uvaja v globoke skrivnosti vere, upanja in ljubezni do Boga in sočloveka.

    Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
    vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
    Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
    prenovil boš obličje zemlje.

    Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
    razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
    bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
    vselej radi sprejemali njegove spodbude.
    Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

    Katekizem katoliške Cerkve:

    446 V grškem prevodu starozaveznih knjig je ono neizrekljivo ime, s katerim se je Bog razodel Mojzesu (prim. 2 Mz 3,14), namreč YHWH, podano s “Kyrios” /“Gospod”/. Gospod postane od tedaj naprej najbolj običajno ime za označevanje božjosti Izraelovega Boga samega. V tem krepkem pomenu uporablja nova zaveza naslov “Gospod” hkrati za Očeta, a tudi – in to je novost – za Jezusa, ki je s tem priznan za Boga samega (prim. 1 Kor 2,8).

    447 Jezus sam si v zastrti obliki prideva ta naslov, ko s farizeji obravnava pomen psalma 109 (prim. Mt 22,41-46; prim. tudi Apd 2,34-36; Heb 1,13), toda tudi izrečno, ko se obrača na svoje apostole (prim. Jn 13,13). V vsem njegovem javnem življenju dokazujejo njegova dejanja, s katerimi gospoduje nad naravo, nad bolniki, nad hudobnimi duhovi, nad smrtjo in grehom, njegovo božje vladarstvo.

    448 V evangelijih se osebe zelo pogosto obračajo na Jezusa z nagovorom “Gospod”. Ta naslov izraža spoštljivost in zaupnost tistih, ki se približujejo Jezusu in ki pričakujejo od njega pomoč in ozdravljenje (prim. Mt 8,2; 14,30; 15,22; idr.). Po nagibu Svetega Duha izraža ta naslov priznavanje Jezusove božje skrivnosti (prim. Lk 1,43; 2,11). V srečanju z vstalim Jezusom postane božje češčenje, adoracija: “Moj Gospod in moj Bog!” (Jn 20,28). Tedaj dobi ta naslov dodatni pomenski odtenek ljubezni in predanosti, kar je ostalo krščanskemu izročilu lastna značilnost: “Gospod je!” (Jn 21,7).

    Več o tem na http://www.marija.si/gradivo/kkc/iv-gospod/

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja