Članki za dušo

15.037 Responses to Članki za dušo

1. Miro says:

   15. aprila, 2022 at 8:43

   VELIKI PETEK JE DAN JEZUSOVEGA TRPLJENJA IN SMRTI NA KRIŽU – SIMBOLIKA VELIKEGA PETKA PREDSTAVLJA NAMERO IN RAZPOLOŽENJE, DA SE V ODPOVEDI ODPREMO IN POSTANEMO BOLJ RAZPOLOŽLJIVI ZA BOŽJO MILOST IN SPREOBRNJENJE SRCA

   Veliki petek je edini dan v cerkvenem letu, ko ni svete maše. Pri bogoslužju ob 15. uri, ko obhajamo spomin na Jezusovo smrt na križu, molimo križev pot. Obredi velikega petka, so najstarejša in najbolj častitljiva dediščina starokrščanskega bogoslužja in pobožnosti.

   Opravilo velikega petka ima tri dele. Sveto opravilo se začne v tišini s počastitvijo razgrnjenega oltarja, ki predstavlja Kristusa, oropanega človeškega dostojanstva, ki so mu vzeli vse in ki je na križu občutil zapuščenost. Ko glavni mašnik pred oltarjem na tla leže na obraz verniki pokleknejo in nekaj trenutkov tiho molijo. Zatem prisluhnejo Božji besedi.

   Po berilih se posluša poročilo evangelista Janeza o Jezusovem trpljenju in smrti, ki je uničila človekovo smrt in odprla pot v poveličano življenje pri Očetu. Po križu so odprta vrata v nebo.

   V prvem je opravilo Božje besede, med katerim beremo pasijon ali poročilo o Jezusovem trpljenju iz Janezovega evangelija ter med drugim prosimo za sodobno družbo in njene voditelje, za drugače verujoče in neverujoče, za cerkvene potrebe kot tudi za odnose z judovsko skupnostjo. V drugem delu častimo križ v znamenje hvaležnosti in spoštovanja, v tretjem pa je obhajilni obred. Duhovnik že posvečene svete hostije, ki jih je prinesel iz ječe, kamor jih je odnesel na veliki četrtek, po koncu obreda odnese na novo mesto, tokrat v t. i. Božji grob.

   Čeprav ima veliki petek noto žalovanja, ne smemo spregledati, da imata svoj smisel tudi veselje in upanje. Tudi na ta dan, tako kot na cvetno nedeljo, naj bi prevladovala misel na Kristusovo zmago. Na to nakazuje tudi rdeča mučeniška barva, ki jo uporabljamo pri bogoslužju in spominja na zmago, zaradi katere ima mučeništvo svoj pomen.

   V Katoliški cerkvi na veliki petek velja strogi post.

   Povzeto po https://katoliska-cerkev.si/veliki-petek2022

   Božje usmiljenje, ki se na nas izlivaš iz Kristusovih ran, zaupamo vate!

   Odgovori
   • Miro says:

     16. aprila, 2022 at 11:24

     PRIDIGA NADŠKOFA ALOJZIJA CVIKLA V MARIBORSKI STOLNICI NA VELIKI PETEK OB SPOMINU GOSPODOVEGA TRPLJENJA IN SMRTI

     Dragi bratje in sestre!

     V prvem berilu smo prisluhnili preroku Izaiju, ki nam predstavi četrti spev Gospodovega služabnika. Pri tem služabniku gre za skrivnostno osebo, ki nima imena, težko mu je določiti v katerem zgodovinskem trenutku se je to zgodilo.

     Svetopisemska tradicija v trpljenju tega služabnika gleda celotno Božje ljudstvo, torej Božje ljudstvo v svoji celoti, ne samo v nekem določen trenutku, ampak skozi ves tok zgodovine, ko se je ljudstvo srečevalo s preizkušnjami.

     Kristjani v tem odlomku prepoznamo preroško napoved trpljenja Božjega sina, ki ni samo postal eden izmed nas, ampak, kot beremo v pismu Hebrejcem, »ki je bil kakor mi, preizkušan v vsem, vendar brez greha« (prim. Heb 4,13).

     Oba pomena, ki ju tradicija daje tej podobi trpečega služabnika sta resnični, tudi se ne izključujeta, potrebno ju je gledati skupaj.

     Sveto pismo v trpljenju enega gleda trpljenje celotnega ljudstva. V mojem trpljenju se odraža trpljenje celotnega ljudstva in v trpljenju ljudstva je povzeto tudi moje.

     Vsi pripadamo eni človeški družini, smo povezani v neločljivo celoto, kar pomeni, da si delimo povezanost v slabem, v grehu, kot tudi v smrti.

     Vsi smo ta trpeči božji služabnik o katerem govori prerok Izaija.

     Evangelij pa doda tej podobi nekaj, kar je popolna novost. Jezus Božji Sin je vzel nase naše slabosti, da bi nam podaril življenje, ki ga on živi z Očetom. Nase je vzel naše grehe, da bi nam podaril večno življenje. To je ta novost. Bog je po svojem Sinu postal v vsem solidaren z nami, da bi to našo človeško danost povzdignil v Božjo, da bi mi postali deležni polnosti Božjega življenja in Božih darov. Po Kristusovem trpljenju se razodeva Božja ljubezen in usmiljenje. V Jezusovem trpljenju vidimo naše trpljenje, ki na križu dobiva nov pomen; smisel, ki ga sami ne moramo dati. S tem je Jezusovo trpljenje tudi naše trpljenje in naše trpljenje je tudi Kristusovo.

     Več o nagovoru nadškofa Alojzija Cvikla na:

     https://katoliska-cerkev.si/pridiga-nadskofa-alojzija-cvikla-v-mariborski-stolnici-na-veliki-petek-ob-spominu-gospodovega-trpljenja-in-smrti

     Božje usmiljenje, ki se na nas izlivaš iz Kristusovih ran, zaupamo vate!

     Odgovori
2. Miro says:

   15. aprila, 2022 at 8:05

   ZAKAJ SE ŽRTEV NASILJA VRAČA V NASILEN ODNOS IN KAKO JI POMAGATI? (Iskreni)

   Število obravnavanih kaznivih dejanj povezanih z nasiljem v družini se je ob začetku epidemije občutno povečalo. Gre le za odkrite in obravnavane primere, medtem ko je primerov, ki ostanejo skriti za družinskimi zidovi, še več.

   V priloženem članku je govora o razlogih za povečano število nasilnih dejanj znotraj družin, in sicer v pogovoru s kliničnim psihologom dr. Christianom Gostečnikom, ki je izpostavil pomen stresa kot ključni dejavnik pri soočanju z novo realnostjo.

   Več o tem na https://www.iskreni.net/zakaj-se-zrtev-nasilja-vraca-v-nasilen-odnos-in-kako-ji-pomagati/

   Odgovori
   • Miro says:

     15. aprila, 2022 at 9:19

     BOLJŠA POT ZA REŠEVANJE DRUŽINSKEGA NESOGLASJA (Operando, James George)

     Ne glede na to, kako močno se trudimo, se nihče od nas ne more izogniti sporom. Konflikti so sestavni del naše narave in delno kažejo na to, zakaj smo takšni, kot smo. Tudi nesoglasje je podobno kot bolečina potrebno, da osebnostno rastemo.

     Ena največjih laži, ki ji verjamemo, je, da je možno živeti brez sporov. To bi si morda želeli, vendar iskreno rečeno ne drži. Nesoglasja so posledica naših razlik in naše edinstvenosti, zato negirati to iz strahu pred prepirom pomeni živeti v zanikanju našega resničnega jaza. To pa je že samo po sebi tempirana bomba.

     https://operando.org/boljsa-pot-za-resevanje-druzinskega-nesoglasja/

     Odgovori
3. Miro says:

   15. aprila, 2022 at 7:14

   SEDEM JEZUSOVIH BESED NA KRIŽU (Aleteia)

   ZADNJE JEZUSOVE MISLI NA ZEMLJI

   KAKO JE JEZUS, BOG IN ČLOVEK, PREŽIVEL SVOJE ZADNJE URE ŽIVLJENJA? KAJ JE – VISEČ NA KRIŽU – REKEL? NA PODLAGI POROČIL IZ VSEH ŠTIRIH EVANGELIJEV LAHKO IZLUŠČIMO NJEGOVIH ZADNJIH SEDEM “BESED” IN POMEN, KI GA IMAJO.

   1. “OČE, ODPUSTI JIM, SAJ NE VEDO, KAJ DELAJO.”

   2. “RESNIČNO POVEM TI: DANES BOŠ Z MENOJ V RAJU.”

   3. “ŽENA, GLEJ, TVOJ SIN!” … “GLEJ, TVOJA MATI.”

   4. “MOJ BOG, MOJ BOG, ZAKAJ SI ME ZAPUSTIL?”

   5. “ŽEJEN SEM.”

   6. “IZPOLNJENO JE!”

   7. “OČE, V TVOJE ROKE, IZROČAM SVOJEGA DUHA.”

   O tem več na https://si.aleteia.org/2022/04/15/sedem-jezusovih-besed-na-krizu/

   Božje usmiljenje, ki se na nas izlivaš iz Kristusovih ran, zaupamo vate!

   Odgovori
4. Miro says:

   15. aprila, 2022 at 7:02

   PAPEŽ FRANČIŠEK JE GOSPODOVO ZADNJO VEČERJO OBHAJAL V ZAPORU CIVITAVECCHIA (četrtek, 14. april 2022)

   Papež Frančišek je po dvoletnem premoru zopet obhajal Gospodovo zadnjo večerjo med zaporniki, tokrat v okoli sto kilometrov od Rima oddaljenem mestu Civitavecchia.

   Zanimivo reportažo, ki jo je za Vatican News pripravil Salvatore Cernuzio, si lahko preberete na:

   https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2022-04/papez-francisek-je-gospodovo-zadnjo-vecerjo-obhajal-v-zaporu-civ.html

   Odgovori
5. Miro says:

   15. aprila, 2022 at 6:55

   NA VELIKI PETEK SE SPOMINJAMO JEZUSOVEGA TRPLJENJA IN SMRTI NA KRIŽU

   SIMBOLIKA VELIKEGA PETKA PREDSTAVLJA PRIPRAVLJENOST, DA SE V ODPOVEDI ODPREMO IN POSTANEMO BOLJ RAZPOLOŽLJIVI ZA BOŽJO MILOST IN SPREOBRNJENJE SRCA. ZATO V KATOLIŠKI CERKVI NA VELIKI PETEK VELJA STROGI POST. TO POMENI, DA NE JEMO MESA IN SE SAMO ENKRAT V DNEVU NAJEMO DO SITEGA.

   Veliki petek je tudi edini dan v cerkvenem letu, ko ni maše, saj veliki in večni duhovnik Jezus na oltarju križa sam daruje svoje življenje.

   To je dan hvaležnosti, dan žalosti, dan premišljevanja o trpečem Jezusu. Dan kesanja, dan posta. Svoje premagovanje in post v duhu pridružimo Jezusovemu odrešilnemu trpljenju.

   OBREDI

   Prvo bogoslužje je ob 15. uri, ko obhajamo spomin na Jezusovo smrt na križu. Takrat molimo križev pot.

   Večerno bogoslužje je razdeljeno na tri dele:

   Opravilo božje besede

   – Berila nam izražajo isto misel kot Janezovo poročilo o Jezusovem trpljenju. Kristus ni samo žrtev, temveč tudi veliki duhovnik, ki popolnoma samostojno odloča o svoji usodi. Da se pribiti na križ, zato da bi imeli večno življenje.

   – Namesto evangelija beremo pasijon (poročilo o Jezusovem trpljenju iz Janezovega evangelija).

   – Prošnje za vse potrebe imajo na ta dan poseben pomen, saj Cerkev v desetih molitvah prosi za: Cerkev, papeža, služabnike Cerkve in vse vernike, za katehumene, edinost kristjanov, za Jude, za tiste, ki ne verujejo v Kristusa, za tiste, ki ne verujejo v Boga, za državne voditelje, za vse, ki so v stiskah.

   Češčenje križa

   Duhovnik razkrije križ in trikrat zapoje: »Glejte les križa, na katerem je zveličanje sveta viselo. Pridite, molimo.« Vidna podoba križa naše misli lažje usmeri h Kristusu, ki je kot človek strahotno trpel na križu, sedaj pa je naš Spremljevalec in Dobrotnik v življenju. Ko je križ razkrit, verniki pred njim pokleknejo ali ga poljubijo. Poljub pa ne velja podobi križanega, ampak živemu Kristusu.

   Obhajilo

   Obhajilo na ta dan ne pomeni samo združitve s Kristusom, temveč nas vodi tudi v njegovo trpljenje, da postanemo žrtve kakor on. Obhajilo je sad Njegovega trpljenja na križu. Duhovnik že posvečene hostije, ki jih je prinesel iz ječe, kamor jih je odnesel na veliki četrtek, po zaključku obreda odnese na novo mesto, tokrat v t. i. Božji grob. Monštranca je pokrita s tančico, kot je bilo Jezusovo telo zavito v povoje in položeno v skalnat grob. Obhajilu sledi molitev ob Božjem grobu.

   Povzeto po: http://arhiv.mirenski-grad.si/velikonocno-tridnevje

   Božje usmiljenje, ki se nas izlivaš iz Kristusovih ran, zaupamo vate!

   Odgovori
6. Hvala says:

   14. aprila, 2022 at 20:55

   BOG NAM DA MOČ

   Na poti nas Bog ne pušča samih. Okrepi nas s svojo
   Močjo, z močjo Jezusovega Imena. Ta moč nam
   popolnoma zadostuje za naše delovanje v tem svetu.
   V našem zemeljskem življenju Bog dopušča naše
   trpljenje, da nas krepi in nam daje Moč:
   »Moč se krepi v slabosti. Ponašal se bom s svojo
   šibkostjo, da bi se v meni naselila Kristusova moč«
   (2 Kor 12,9) PRENOVA 2022 MAJ

   https://drive.google.com/file/d/1FL4i5Y4eov2MI4K90IN9fUZUNFn7KSrS/view

   Odgovori
7. Miro says:

   14. aprila, 2022 at 18:28

   VELIKI ČETRTEK – JEZUS JE VLIL VODE V UMIVALNIK IN ZAČEL UČENCEM UMIVATI NOGE

   »Pred praznikom pashe je Jezus, ker je vedel, da je prišla njegova ura, ko pojde s tega sveta k Očetu, in ker je vzljubil svoje, ki so bili na svetu, tem izkazal ljubezen do konca. Med večerjo je hudič Judu Iškarijotu, Simonovemu sinu, že položil v srce namen, da Jezusa izda. Ker je Jezus vedel, da mu je Oče dal vse v roke in da je prišel od Boga in odhaja k Bogu, je vstal od večerje, odložil vrhnje oblačilo, vzel platno in se z njim opasal. Nato je vlil vode v umivalnik in začel učencem umivati noge in jih brisati s platnom, s katerim je bil opasan.« (Jn 13,1-5)

   https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Jn+13%2C1-5&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

   Pred praznikom pashe je Jezus, ker je vedel, da je prišla njegova ura, ko pojde s tega sveta k Očetu, in ker je vzljubil svoje, ki so bili na svetu, tem izkazal ljubezen do konca. Med večerjo je hudič Judu Iškarijotu, Simonovemu sinu, že položil v srce namen, da Jezusa izda. Ker je Jezus vedel, da mu je Oče dal vse v roke in da je prišel od Boga in odhaja k Bogu, je vstal od večerje, odložil vrhnje oblačilo, vzel platno in se z njim opasal. Nato je vlil vode v umivalnik in začel učencem umivati noge in jih brisati s platnom, s katerim je bil opasan.

   Kako nežen je evangelist Janez, ko opisuje dogajanje pri zadnji večerji! Jezus učencem umije noge zato, ‘ker jih je vzljubil’ in ker jim hoče ‘izkazati ljubezen do konca’. Ljubezen ni samo čustvo, je služenje. Jezus je Gospod služenja. Vsaka sveta maša je za nas zgled in izziv. Izziva tudi naše služenje, našo solidarnost, našo dobroto in pomoč. »Zgled sem vam namreč dal, da bi tudi vi delali, kakor sem jaz vam storil.«

   Bogat je, kdor ima veliko. Bogatejši je, kdor malo potrebuje. Najbogatejši je, kdor veliko daruje. Jezus je daroval vse!

   Povzeto po: Duhovna oaza, franciskani.si

   Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!

   Odgovori
8. Miro says:

   14. aprila, 2022 at 18:20

   VELIKI ČETRTEK – JEZUSOVA PONIŽNOST

   »ZAČEL JE UČENCEM UMIVATI NOGE« (Jn 13,5).

   »VZEMITE, JEJTE TO JE MOJE TELO« (Mt 26,26).

   Jezus je hotel učiti ponižnosti. Umil je njihove noge. Krotkosti. Dal nam je svoje telo.

   Misli sv. Matere Terezije, Poslanstvo ljubezni, zbrala Dorothy S. Hunt, izdala Družina 1988

   Čisto srce, o Bog, mi ustvari, stanovitnega duha obnovi v moji notranjosti. (Ps 51,12)

   Odgovori
9. Miro says:

   14. aprila, 2022 at 16:29

   VELIKI ČETRTEK – JEZUS KOT SLUŽABNIK UMIJE NOGE SIMONU PETRU IN OSTALIM ENAJSTIM UČENCEM. S TEM IZRAZI SMISEL SVOJEGA ŽIVLJENJA IN SVOJEGA TRPLJENJA, KI JE SLUŽENJE BOGU IN BRATOM

   IZ SVETEGA EVANGELIJA PO JANEZU (Jn 13,1-15)

   Pred praznikom pashe je Jezus, ker je vedel, da je prišla njegova ura, ko pojde s tega sveta k Očetu, in ker je vzljubil svoje, ki so bili na svetu, tem izkazal ljubezen do konca. Med večerjo je hudič Judu Iškarijotu, Simonovemu sinu, že položil v srce namen, da Jezusa izda. Ker je Jezus vedel, da mu je Oče dal vse v roke in da je prišel od Boga in odhaja k Bogu, je vstal od večerje, odložil vrhnje oblačilo, vzel platno in se z njim opasal. Nato je vlil vode v umivalnik in začel učencem umivati noge in jih brisati s platnom, s katerim je bil opasan. Prišel je k Simonu Petru. Ta mu je rekel: »Gospod, ti mi noge umivaš?« Jezus je odvrnil in mu rekel: »Tega, kar jaz delam, ti zdaj še ne razumeš, a spoznal boš pozneje.« Peter mu je rekel: »Ne boš mi umival nog, nikoli ne!« Jezus mu je odgovoril: »Če te ne umijem, nimaš deleža z menoj.« Simon Peter mu je rekel: »Gospod, potem pa ne samo nog, ampak tudi roke in glavo.« Jezus mu je dejal: »Kdor se je skopal, mu ni treba drugega, kakor da si umije noge; ves je namreč čist. Tudi vi ste čisti, vendar ne vsi.« Vedel je namreč, kdo ga bo izdal, zato je rekel: »Niste vsi čisti.«

   Ko jim je umil noge in vzel vrhnje oblačilo, je spet prisedel in jim rekel: »Razumete, kaj sem vam storil? Vi me kličete ›Učitelj‹ in ›Gospod‹. In prav govorite, saj to sem. Če sem torej jaz, Gospod in Učitelj, vam umil noge, ste tudi vi dolžni drug drugemu umivati noge. Zgled sem vam namreč dal, da bi tudi vi delali tako, kakor sem jaz vam storil.

   https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Jn+13%2C1-15&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

   RAZLAGA BOŽJE BESEDE (Ervin Mozetič)

   Evangelij nas med tem bogoslužjem spominja na umivanje nog in tako izrazi pomen evharistije iz drugega vidika. Jezus kot služabnik umije noge Simonu Petru in ostalim enajstim učencem. S tem izrazi smisel svojega življenja in svojega trpljenja, ki je služenje Bogu in bratom: ‘Saj tudi Sin človekov ni prišel, da bi mu stregli, ampak da bi stregel’.

   To se je zgodilo tudi pri našem krstu, ko nas je Božja milost umila greha in nas oblekla v Kristusa. In to se zgodi vsakokrat, ko opravljamo spomin Gospodove evharistije, občestvo z Jezusom Kristusom, da bi bili pokorni njegovi zapovedi in bi se ljubili, kot nas je on ljubil. Če pristopimo k obhajilu, ne da bi iskreno umili noge drug drugemu, ne priznavamo Gospodovega telesa.

   Dejanje umivanja nog je predvsem izraz Jezusove ljubezni in odpuščanja. Jezus svoj govor zaključi z besedami: ‘Zgled sem vam namreč dal, da bi tudi vi delali tako, kakor sem jaz vam storil.’ Umivati noge. V tistem času so noge umivali sužnji: bilo je suženjsko opravilo. Ljudje so hodili po cesti, takrat ni bilo asfalta, ni bilo granitnih kock: takrat je bil na cesti prah in ljudje so si umazali noge. Ob vstopu v hišo so bili sužnji, ki so umivali noge. Bilo je delo sužnjev, opravilo. In Jezus je želel storiti prav to, da bi nam dal zgled, kako moramo mi služiti drug drugemu.

   Jezus postavi na glavo splošno znano kulturno navado tistega časa – tudi današnjega: kdor zapoveduje, mora, da bi bil dober voditelj, kjerkoli že je, služiti.

   Pomislimo na zgodovino: če bi kralji, cesarji, voditelji držav razumeli ta Jezusov nauk in bi ga uresničili, namesto da bi zapovedovali, namesto da bi bili kruti, da bi ubijali ljudi, se mnogo vojn ne bi niti začelo! Služenje: res je, da obstajajo ljudje, ki ne pripomorejo k tovrstnemu odnosu; prevzetni, osovraženi, ljudje, ki nam morda želijo slabo; vendar pa smo mi poklicani, da jim še bolj služimo. Obstajajo tudi ljudje, ki trpijo, ki jih je družba zavrgla, vsaj za določeno obdobje, in Jezus gre k njim, da jim pove: Ti si pomemben zame. Jezus pride, da bi nam služil. Vedite tole: Jezusu je ime Jezus, ni mu ime Poncij Pilat. Jezus si ne zna umiti rok: zna samo tvegati. Jezus je tvegal, da je prišel k meni in mi reče, da me ljubi. To je služenje, to je Jezus: nikoli nas ne zapusti; nikoli se nam ne naveliča odpuščati. Zelo nas ljubi. Preden nam da svoje Telo in svojo Kri, Jezus tvega za vsakega izmed nas, in tvega v služenju, ker nas tako zelo ljubi.

   S tem, da je apostolom umil noge, je Jezus hotel pokazati svetu način Božjega delovanja do nas. Želel je dati zgled za svojo novo zapoved.

   Ljubezen je torej konkretno služenje drugim. Ljubezen niso besede, so dejanja in služenje; ponižno služenje, storjeno v tišini in skritosti. Pomeni, da damo na razpolago darove, ki nam jih je poklonil Sveti Duh, da bi skupnost tako lahko rasla. Prav tako se izraža v delitvi materialnih dobrin, da ne bi nihče bil v stiski. Delitev in predanost tistim, ki so v stiski, je življenjski slog, ki ga kot pot pristne človeškosti Bog predlaga tudi mnogim nekristjanom.

   Ko je Jezus umil noge učencem in jim rekel, naj tudi sami delajo tako, nas je povabil, naj priznamo svoje pomanjkljivosti in molimo drug za drugega, da bi znali iz srca odpustiti. Sveti škof Avguštin je rekel: ‘Ne zaničuj kristjana, ko dela, kar je delal Kristus. Kadar se telo pripogne k bratovim nogam, se tudi v srcu prižge občutje ponižnosti, ali pa se poveča, če je že obstajalo. Odpuščajmo si žalitve in molimo zaradi svojih krivd. Tako si bomo na nek način od blizu umivali noge.’

   Ljubezen in služenje, pomagati drugim, služiti drugim. Veliko ljudi živi na ta način, da služi drugim. Ljubezen je ravno to, da pozabiš nase in misliš na druge. Z umivanjem nog nas Gospod uči biti služabniki, kakor je tudi On bil služabnik nam, vsakemu med nami. Biti usmiljeni kakor Oče pomeni, slediti Jezusu po poti služenja.

   Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

   Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!

   Odgovori
10. Miro says:

    14. aprila, 2022 at 13:10

    BOGOSLUŽNO DOGAJANJE VELIKEGA TEDNA Z BOGATO SIMBOLIKO IN IZBOROM SVETOPISEMSKIH BESEDIL UVAJA VERNIKE V VELIKO NOČ, KI JE NAJVEČJI IN NAJPOMEMBNEJŠI KRŠČANSKI PRAZNIK

    Vrhunec cerkvenega leta predstavlja veliki teden, ki ga začenjamo na cvetno ali oljčno nedeljo, višek velikega tedna pa je velikonočno tridnevje: veliki četrtek, veliki petek in velika sobota.

    Postni čas, ki ga začenjamo na pepelnično sredo in traja štirideset dni, sklenemo z večerno mašo velikega četrtka, ko nastopi velikonočno tridnevje. Dnevom med četrtkom in soboto dodajamo pridevnik veliki, ker vsebujejo najgloblje sporočilo krščanstva: pripovedujejo o postavitvi zakramentov evharistije in mašniškega posvečanja ter o trpljenju, smrti in vstajenju Božjega sina Jezusa Kristusa. Dogodke v Svetem pismu podrobno opisujejo vsi štirje evangelisti. Velikonočno tridnevje Gospodovega trpljenja in vstajenja se začne z večerno mašo na veliki četrtek, ima svoje središče v velikonočni vigiliji in se konča z večernicami nedelje Gospodovega vstajenja.

    VELIKI ČETRTEK

    Veliki četrtek je dan evharistije in postavitve duhovniške službe. Na ta dan praznujemo obhajanje Jezusove zadnje večerje z apostoli, ki predstavlja ustanovitev zakramenta evharistije. Spominjamo se tudi zapovedi ljubezni in služenja drug drugemu.

    KRIZMENA MAŠA

    Na veliki četrtek dopoldne škofje ordinariji skupaj z zbranimi duhovniki in ljudstvom v stolnih cerkvah darujejo krizmene maše, ki so ime dobile po sveti krizmi – oljčnem olju, obogatenem z balzamom ali dišavnicami, nad katerim škof zmoli posvetilno molitev. Dejanje posvetitve olja je pridržano škofu in ga opravlja samo enkrat na leto.

    Sveto krizmo duhovniki in škofje uporabljajo pri podeljevanju zakramentov (pri krstu, birmi ter diakonskem, mašniškem in škofovskem posvečenju) ter pri posvetitvi oltarja ali cerkve. Pri krizmeni maši škof blagoslovi tudi krstno in bolniško olje, ki se uporabljata pri podeljevanju zakramenta krsta oziroma bolniškega maziljenja. Duhovniki pri tej maši obnovijo duhovniške obljube in s tem pokažejo medsebojno povezanost ter povezanost s škofom in stolno cerkvijo.

    OLJE

    Olje je bilo človeku že od nekdaj dragocena snov. Uporablja se v prehrani, kozmetiki in zdravilstvu. Zaradi mnogovrstne simbolike so olje uporabljali že v starozaveznem bogoslužju (prim. 2 Mz 27,20). Poleg tega je že v antičnih kulturah postalo znamenje zdravja, blagostanja in miru. Judje, ki so uporabljali oljčno olje, so menili, da ima posebno versko ali nadnaravno moč. Besedi Kristus, ki izhaja iz grščine, in Mesija, ki izhaja iz hebrejščine, imata isti pomen in pomenita maziljeni. Kristjana, ki prav tako pomeni maziljeni, škof ali duhovnik pri nekaterih zakramentih mazili z oljem, s čimer snov postane vidno znamenje nevidne milosti za osebe in stvari, ki so z njo maziljene.

    SPOMIN JEZUSOVE ZADNJE VEČERJE Z UČENCI

    Na veliki četrtek zvečer praznujemo postavitev dveh zakramentov: evharistije in mašniškega posvečenja. Jezus je pri zadnji večerji, ko je s svojimi učenci obhajal velikonočno (pashalno) večerjo, blagoslovil kruh in vino ter ju dal jesti in piti učencem. Katoličani in drugi kristjani, verujemo, da je Jezus kruh spremenil v svoje telo in vino v svojo kri. Omejeni prvini pomenita Jezusovo realno navzočnost med nami in ju častimo z vsem spoštovanjem. Veliki četrtek zato velja za ustanovitveni dan evharistije, ko je Jezus daroval prvo evharistično daritev ali mašo. Evharistija je zakrament Božje ljubezni do ljudi in zakrament edinosti Cerkve, z njo pa se uresničuje tudi edinost Božjega ljudstva. Pri evharistiji se spominjamo smrti in vstajenja Kristusa. Kristus je na veliki četrtek postavil zapoved medsebojne ljubezni, kar je simbolično udejanjil z umivanjem nog učencem.

    Po koncu maše duhovnik s spremstvom prenese ciborij s posvečeno hostijo in posvečene hostije, ki so Jezusova navzočnost, iz tabernaklja na posebno mesto oz. v t. i. ječo, ki predstavlja Jezusovo trpljenje v vrtu Getsemani.

    Na veliki četrtek se v Cerkvi zahvaljujemo tudi za zakrament mašniškega posvečenja, ki ga škofje v Cerkvi na Slovenskem običajno diakonom podeljujejo na praznik sv. Petra in Pavla, 29. junija.

    KRUH IN VINO

    Pri vsaki maši se spominjamo Jezusove zadnje večerje z učenci, pri kateri je Jezus kruh posvetil v svoje telo in vino v svojo kri ter učencem naročil, naj tudi sami obnavljajo dejanje posvetitve v njegov spomin. Dejanje posvetitve ali lomljenja kruha je postalo razpoznavno znamenje po Jezusovem vstajenju, po čemer sta ga učenca na poti v Emavs tudi prepoznala.

    Simbola kruha in vina sta nerazdružljiva. Hrana in pijača sta človeški potrebi, zato kruh predstavlja osnovno hrano, ki je nujna za preživetje. Jezus je kruh in vino zaradi njune sporočilnosti pri zadnji večerji izbral za znamenji njegovega telesa in krvi.

    Kruh in vino poleg posebnega pomena v okviru posvetitve pri maši simbolizirata tudi cerkveno skupnost in njeno edinost. Kruh je pripravljen iz moke, ki se pridobiva iz številnih zmletih žitnih zrn, vino pa iz mnogih grozdnih jagod. Prve krščanske skupnosti so v teh prvinah videle znamenje edinosti Cerkve, saj je tudi Cerkev sestavljena iz številnih posameznikov, ki sobivajo v duhu edinosti.

    Kakšen kruh so uporabljali prvi kristjani pri evharistiji? Najprej običajen kruh, ki so ga spekli doma v obliki nizke plošče (nekakšne lepinje), ki je imela na sredini vrezan križ. Po 9. stoletju je bil predpisan opresen oz. nekvašen kruh. Tak kruh so Judje uporabljali pri obredni velikonočni večerji, uporabljal pa ga je tudi Jezus pri zadnji večerji. Nekvašen kruh je bil prav tako okrogle oblike in so ga imenovali hostija, kar v latinščini pomeni žrtev. Hostije pri maši uporabljamo še danes.

    POIMENOVANJE EVHARISTIJE – MAŠE

    Za poimenovanje in označevanje zakramenta evharistije, ki ga je Jezus ustanovil pri zadnji večerji, so prvi kristjani uporabljali izraz lomljenje kruha, prav po značilnem dejanju, ko so pri evharistiji lomili kruh. Pozneje se je uveljavil izraz evharistija, ki v grškem jeziku pomeni (za)hvala,. glagol eucharistein pa pomeni zahvaljevati se. Nekateri tudi danes upravičeno govorijo o zahvalni daritvi. Šele v poznejši dobi se je uveljavil izraz maša. Izhaja iz latinske besede mittere (poslati, odposlati), saj so verniki pri maši poslani, da jo uresničujejo v svojem življenju. V starokrščanskih časih so v Rimu po evharistični molitvi razlomili posvečeni kruh in ga po diakonih poslali drugim cerkvam v mestu. Tam so jih dali v kelih, da bi tako pokazali, kako so ena sama Cerkev, ker obhajajo eno evharistijo. Posvečeni kruh so poslali tudi bolnikom, ki se niso mogli udeležiti evharistije, in mučencem, ki so bili zaprti v ječah.

    Evharistija je ponavzočitev daritvene Jezusove smrti na križu, saj se v zakramentalnih znamenjih kruha in vina ta daritev ponovi. To je tudi daritev Cerkve, ki ji je Kristus pri zadnji večerji zaupal »spomin svoje smrti in svojega vstajenja: zakrament dobrotljivosti, znamenje edinosti, vez ljubezni, velikonočno gostijo, v kateri se prejema Kristus, duša napolnjuje z milostjo in nam daje poroštvo prihodnje slave« (Konstitucija o svetem bogoslužju 47).

    UMIVANJE NOG

    Pri obredu umivanja nog[škof ali duhovnik vzame posodo z vodo ter izbranim vernikom ali predstavnikom vernikov umije in obriše noge, s čimer posnema Jezusovo umivanje nog apostolom pri zadnji večerji. Tako simbolično pokaže, da je kljub dostojanstvu duhovniške službe služabnik zaupanim ljudem.

    Pri Judih je bilo umivanje nog znamenje gostoljubnosti in dobrodošlice gostu. Noge so gostom navadno umivali sužnji. Jezus je učence s tem dejanjem učil služenja in ponižnosti, zato so tudi škofje in duhovniki poklicani, da škofiji, župniji ali skupnosti, ki jim je zaupana, služijo v bratski ljubezni. Umivanje nog ima dva pomena: nekateri v njem bolj izpostavljajo spomin na krst, drugi pa povabilo k dejavni ljubezni do bližnjega v nesebičnem služenju.

    Povzeto po:
    https://katoliska-cerkev.si/veliki-cetrtek-2022

    Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!

    Odgovori
    • Miro says:

      15. aprila, 2022 at 12:31

      PRIDIGA NADŠKOFA STANISLAVA ZORETA PRI VEČERNI SVETI MAŠI NA VELIKI ČETRTEK

      Dragi bratje in sestre. V večeru velikega četrtka se spominjamo Jezusove postavitve evharistije in obenem tudi postavitve duhovniške službe. Pri tej večerni sveti maši nas zato preveva posebna hvaležnost, ker je Jezus izpolnil obljubo, ki jo je dal svojim učencem: »Ne bom vas zapustil sirot, prišel bom k vam. Še malo in svet me ne bo več videl, vi pa me boste videli, ker jaz živim in živeli boste tudi vi« (Jn 14,18-19). In zagotovil nam je, da bo z nami »vse dni do konca sveta« (Mt,28,20). (uvodni del pridige)

      Celoten nagovor nadškofa Stanislava Zoreta na:
      https://katoliska-cerkev.si/pridiga-nadskofa-stanislava-zoreta-pri-vecerni-sveti-masi-na-veliki-cetrtek2022

      Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!

      Odgovori