Članki za dušo

Posted on 10. marca, 2020 by Administrator

Tu se dodaja članke, ki so povzeti po drugih internetnih straneh. Prosim, da se navedejo viri kje je bilo povzeto.

This entry was posted in Domov. Bookmark the permalink.

15.037 Responses to Članki za dušo

← Older Comments
Newer Comments →
  1. Hvala says:
    18. aprila, 2022 at 14:45

    POTRPEŽLJIV ČLOVEK JE BOLJŠI KAKOR JUNAK,
    GOSPODAR NAD SVOJIM DUHOM BOLJŠI KAKOR OSVAJALEC MESTA -Prg 16,32

    Odgovori
  2. Hvala says:
    18. aprila, 2022 at 14:31

    KAJ PRAVI SVETO PISMO O DRUŽINSKIH KONFLIKTIH
    ……………………………………………………………………………………….

    Duhovnik Olivier Bonnewijn nas spominja, da Bog vedno dela v naše dobro

    Ste žalostni, ko v vaši družini pride do nesoglasij? Morda vam nekatere osebe iz Svetega pisma lahko pomagajo. Duhovnik Olivier Bonnewijn nam pokaže, da so v Svetem pismu družine, ki razpadejo in se potem spet spravijo med seboj, ter nas opozarja, da nas Bog nikoli ne zapusti. To je velik vir tolažbe in spodbude za današnjo moderno družino.

    Na kaj se osredotočite v Abrahamovi zgodbi?

    Na očetovstvo. Kako Abraham zapusti svojo “disfunkcionalno” družino in si ustvari svojo? Poda se na več kot tisoč petsto kilometrov dolgo pot v svojo notranjost, kjer se sooči s pomanjkanjem in skušnjavami. Na primer, spopade se z “nadomestnim materinstvom”, kot mu pravimo danes: ker je Sara neplodna, njej in Abrahamu rodi otroka kar njena služabnica Hagar. Maternica služabnice je popredmetena in rodi se Izmael.

    A Bog ne ostane nekje v ozadju. Vstopi v dramo in razplete ta klobčič. Potem ko mine nekaj let, Bog pomaga Abrahamu in Sari razviti pristno zavezništvo med njima, z drugimi in z Njim samim. Z izjemno tankočutnostjo ju privede do starševstva. Po petindvajsetih letih Sara rodi Izaka, čigar ime pomeni “on, ki se smeje”. A dogodivščina še ni končana. Da bi postali starši, ni dovolj sina le roditi na svet. Abrahamovo starševstvo raste iz različnih dogodkov: odstavitev Izaka ter odhod Hagar in Izmaela, “žrtvovanje” Izaka, njegova dogovorjena poroka itd.

    V zgodbi Jožefa in njegovih bratov pa gre za zavist …

    Odnosi med brati in sestrami so včasih zapleteni. Seveda so vir veselja in sreče, a zaznamuje jih tudi tekmovalnost, ki se lahko sprevrže v zavist, sovraštvo in celo željo po ubijanju. Poglejte na primer spore glede dediščine. Zgodba Jožefa in njegovih bratov nam kaže našo stvarnost.

    Sedemnajstletnik prebudi zavist svojih bratov. Ti skujejo zaroto proti njemu in ga vržejo v vodnjak ter se odločijo, da ga bodo prodali kot sužnja. Zmeda, polresnice, laži in skrivnosti uničijo družino. In potrebna so desetletja, da seme odpuščanja vzkali.

    In Bog? On zelo malo posreduje, da bi se bratje pobotali. Vsakomur pusti njegovo svobodo in odgovornost. A hkrati jih Božja previdnost na skrivnosten način podpira.

    Kako pa lahko Mojzesova zgodba pomaga mladim najti njihovo identiteto?
    Ne le mladim ljudem! V pomoč je lahko tudi odraslim vseh starosti. Vsi si postavljamo ista temeljna vprašanja: kako lahko odkrijem, kdo sem v resnici, in se razvijam v to, kar želim postati? To najdemo v Mojzesu, šibkem jecljajočem mladeniču, ki si ga podajajo sem ter tja tri družine, tri kulture, tri religije. Kako naj zgradi svojo identiteto? Vse okrog njega se ves čas spreminja. Kdo so njegovi starši? Kako naj definira te številne starševske like, kako naj najde pot do svojega resničnega jaza?

    Mojzesu ne uspe razvozlati uganke. Nato pa nenadoma v puščavi nekdo zakliče njegovo ime iz gorečega grma. Mojzes najde svojo identiteto, ko se obrne k Njemu: “Sem, ki sem.” (2 Mz 3,14) Zaveže se pravičnosti. Ob koncu življenja njegova nomadska identiteta doživi presenetljivo izpolnitev: postane identiteta sprejetosti za vse njegovo ljudstvo, za milijone ljudi.

    Kako Bog spremlja vse te družinske sage?

    Abraham med svojim potovanjem prejme spodbudne besede in znamenja od Boga. Prejme podporo, da zmore prestati težke trenutke, svoja notranja protislovja in stranpoti. Bog ostane na strani vsakogar, celo v najtemnejših trenutkih samosvojosti in zavrnitve. Ob različnih priložnostih obnovi svojo obljubo in zaupanje, ne da bi ob tem postal ukazovalen. Isto se zgodi z Jožefom in Mojzesom, čeprav je v teh dveh primerih Božje posredovanje bolj diskretno. Z odpuščanjem nas Bog nežno, potrpežljivo in modro rešuje iz najbolj zapletenih situacij.

    https://si.aleteia.org/2020/09/10/kaj-pravi-sveto-pismo-o-druzinskih-konfliktih/

    Odgovori
    • Hvala says:
      18. aprila, 2022 at 14:19

      Žrtva

      Ljubav znači davati. Ako jedna i druga strana očekuje samo primanje, nastat će poteškoće koje će samo narušavati bračni život. Onaj koji ulazi u bračnu zajednicu ljubavi treba se dobro ispitati o tome koliko je spreman davati. Pri tome jasno treba reći da je to darivanje samoga sebe u svim životnim situacijama. Ljubav znači odricati se, žrtvovati se, trpjeti za ljubljenoga. Uopće, život je nezamisliv bez žrtvovanja. Slobodno se može reći da žrtvovanje ima središnju ulogu u životu i razvoju svake osobe. I upravo se u trenucima trpljenja pokazuje prava ljubav, jer lako je reći „volim te“ kada je u životu sve dobro i ugodno. Danas se sve manje cijeni žrtva i ide se za sve ugodnijim životom. Isto se tako riječ žrtva katkada zlorabi. Naglasak uvijek mora biti na svrsi koju želimo postići, a ne na onome čega se odričemo. Čovjek je najsretniji kada nekome čini dobro, jer u protivnom ostaje bez smisla i radosti. Najteže je kada te nitko ne treba.

      Odgovori
  5. Hvala says:
    18. aprila, 2022 at 13:52

    RAZMIŠLJANJE….

    Mnenja ljudi o prijavah raznih oblik nasilja.

    Podobno anketirani izražajo visoko pripravljenost aktivnega posega (prijave dejanja)
    v primeru fizičnega nasilja nad ostarelo osebo in v primeru nasilja med partnerjema. Le
    4,9 % odgovarjajočih »zagotovo oz. verjetno ne bi obvestilo policije«, če bi vedeli za
    fizično nasilje, katerega žrtev je starejša oseba. Zanimivo je, da je prav v primeru nasilja
    med partnerjema delež tistih, ki »zagotovo oz. verjetno ne bi obvestili policije«, precej
    višji, saj je tako odgovorila dobra četrtina (26,6 %) vprašanih. Samo ugibamo lahko, ali
    gre v tem primeru za osebe, ki spoštujejo tradicijo »nedotakljivosti in nevmešavanja v
    zakonsko življenje«, ali gre za prepričanje, da sta partnerja v enakovrednem položaju
    (v primerjavi z otroki in ostarelimi), pri čemer lahko vsak poskrbi za svojo varnost.

    4 Zaključek
    Ker smo v Sloveniji ravno v procesu oblikovanja zakonodaje, ki bo obravnavala
    nasilje v družinah, je pomembno poznati ter razumeti stališča in odnos ljudi do te problematike. Na kakšen način pojave nasilja v družinah dojema večina, je v tem kontekstu
    pomembno zaradi več razlogov: podpora sprejemanju nove zakonodaje (oz. zakonodajnim spremembam) je odvisna od javnega sprejemanja in podpore stališč »reformatorjev«.
    Posameznikove izkušnje, vedenje, izbire in aktivnosti so tesno povezane s percepcijami,
    ki jih ima o nasilju v družinah. Oseba, ki doživlja nasilje v družini, se tako nikoli ne bo
    obrnila na ustrezne službe pomoči ali zakonsko zaščito (ki ji jo bo ponudil nov zakon),
    če bo ocenila, da so določene oblike nasilnih ravnanj »normalne« in »sprejemljive«,
    ali če bo verjela, da je vendarle ona tista, ki s svojim »neprimernim« vedenjem izziva
    nasilnega partnerja. In nenazadnje, učinkovitost sprejetih politik preventive, ozaveščanja, intervencij in sankcioniranja je odvisna od tega, v kolikšni meri omenjeni ukrepi
    dejansko upoštevajo stališča ljudi in v kolikšni meri jih večinsko mnenje dojema kot
    sprejemljiva in »sebi lastna« (Pollitz Worden in Carlson 2005). V kontekstu obetajočih
    se zakonskih sprememb pa ne gre spregledati podatka iz naše raziskave o tesni povezanosti med zavezanostjo tradicionalnim vrednotam (oz. političnemu konzervativizmu)
    in večjo stopnjo strpnosti do različnih oblik nasilja v družinah (vključujoč relativizacijo
    resnosti pojava, okrivljanje žrtev nasilja in opravičevanje določenih nasilnih ravnanj).
    Raziskovalni rezultati so tako izhodišče za resen in temeljit razmislek o potekajočem
    postopku sprememb zakona in kličejo k aktivnejši vključenosti stroke, predstavnikov
    nevladnih organizacij in javnosti v procese odločanja.

    http://dk.fdv.uni-lj.si/druzboslovnerazprave/pdfs/dr53SedmakKralj.pdf

    Odgovori
  6. Miro says:
    18. aprila, 2022 at 10:36

    NA VELIKONOČNI PONEDELJEK OB ODLOMKU O DVEH UČENCIH, KI GRESTA V EMAVS, VIDIMO, KAKO BOG VZTRAJNO STOPA V NAŠE ŽIVLJENJE, MI PA GA TAKO TEŽKO PREPOZNAVAMO

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO MATEJU (Mt 28, 5-15)

    Ženi sta hitro zapustili grob in s strahom ter velikim veseljem stekli sporočit njegovim učencem. In glej, naproti jima je prišel Jezus in rekel: »Pozdravljeni!« Oni dve sta pristopili, mu objeli noge in se mu poklonili. Tedaj jima je Jezus rekel: »Ne bojta se! Pojdita in sporočita mojim bratom, naj gredo v Galilejo; tam me bodo videli.«

    Ko sta bili še na poti, so nekateri iz straže prispeli v mesto in sporočili vélikim duhovnikom vse, kar se je zgodilo. Ti so se zbrali s starešinami in se posvetovali. Vojakom so dali veliko denarja in dejali: »Recite: ›Ponoči so prišli njegovi učenci in so ga ukradli, ko smo spali.‹ In če bi to slišal upravitelj, ga bomo mi pomirili in dosegli, da boste brez skrbi.« In ti so vzeli denar in storili, kakor so jih poučili. Tako se je ta govorica razširila med Judi do današnjega dne.

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Mt+28%2C8-15&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE

    Na velikonočni ponedeljek ob odlomku o dveh učencih, ki gresta v Emavs, vidimo, kako Bog vztrajno stopa v naše življenje, mi pa ga tako težko prepoznavamo. Poglejmo, kaj nas pri srečevanju z Vstalim najbolj ovira.

    PREDSTAVE:

    – učenca ugotavljata, da jih je Jezus razočaral, ker ni rešil Izraela,

    – žene so se najbolj bale, da bo Jezusa kdo ukradel, še na misel pa jim ni prišlo, da bi vstal, čeprav je o tem govoril,

    – apostoli so bili prepričani, da so žene nezanesljiv vir informacij, zato jim niso verjeli.

    ZAPRTOST VASE:

    – učenca sta goreča, a znotraj svojih predstav, zato tujca dejansko ne slišita. Mar ne bi bilo logično, da bi ga vprašala od kod njemu vse to znanje. Zakaj on tako misli ipd.

    – žene so sporočile učencem, kar so videle, ti pa jih niso poslušali, še več, njihove besede so se jim zdele blebetanje, piše evangelist Luka.

    NAGLICA:

    – učenca hitita v Emavs, hitita tudi z razlagami, kaj se je dogajalo v Jeruzalemu, zato ni prostora za srečanje z Vstalim,

    – Janez je pritekel k grobu, a ni vstopil. Očitno se je ustavil. Peter pa je vstopil v grob brez pomislekov in seveda tudi brez pameti. Janez je videl in veroval. Peter pa je naprej hitel v okviru svojih predstav.

    – žene so zbežale od groba, pravi evangelist Marko. Marija Magdalena sreča Vstalega šele, ko se umiri in se ji ta prikaže.

    NEVERA IN TRDOSRČNOST

    – evangelist Marko pravi, da je Jezus grajal njihovo nevero in trdosrčnost. Ovira za srečanje z Vstalim je nezaupanje Bogu, da je nad vsem in trdosrčnost, ki se upira božji ljubezni.

    POKVARJENOST IN ZAGLEDANOST V SVOJ NAČRT

    – Veliki duhovniki so se zbrali s starešinami in se posvetovali. Vojakom so dali veliko denarja in dejali: »Recite: ›Ponoči so prišli njegovi učenci in so ga ukradli, ko smo spali.‹ In če bi to slišal upravitelj, ga bomo mi pomirili in dosegli, da boste brez skrbi.« Mt 28,12-14 najhujša ovira je pokvarjenost. Ko srce popolnoma otrdi za Božje delovanje. Obstajajo le naši načrti, ki se jim nismo pripravljeni odpovedati.

    STRAH SICER OHROMI, A NE ONEMOGOČI

    – žene so se sicer prestrašile, a Ga spoznale in verovale,

    – učenci v dvorani so se prestrašili, a so Ga srečali.

    ŽALOST USTAVLJA POGLED, A TUDI POMAGA PRI VZTRAJNEM ISKANJU

    – Marija Magdalena je jokala ob grobu. Jezus ji mora povedati, da je on, da se predrami iz žalosti.

    Bog vztrajno vstopa v naša življenja, na nas je predvsem, da naredimo prostor, da lahko vstopi, da odstranjujemo ovire, ki bi preprečile srečanje z Njim.

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    Kristus je vstal, resnično je vstal. Veselimo se in se radujmo, aleluja!

    Odgovori
  7. Miro says:
    18. aprila, 2022 at 9:20

    Z MOŽEM IMAVA PROBLEME (Ognjišče, Pisma, 2010)

    IZ PISMA BRALKE DANICE: »Z možem imava že dalj časa trajajoče probleme, jaz bi rekla približno deset let, zadnjih pet pa sem ga pogosto prosila, da bi šel z menoj kamorkoli na pogovor – k svetovalcu, terapevtu, duhovniku … kamorkoli, samo, da bi nekam šla. On je to vedno vztrajno zavračal, češ da pred drugimi pa že ne bo pral umazanega perila in se razgaljal. Poleg tega nama rešitve ne bo nihče pokazal, nihče ne bo rekel, da ima eden prav in drugi narobe …« (odlomek)

    Celotno pismo bralke in odgovor na:
    https://revija.ognjisce.si/pisma/12782-z-mozem-imava-probleme

    Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!

    Odgovori
    • Miro says:
      18. aprila, 2022 at 9:53

      Ni kaj, odličen odgovor Ognjišča na vprašanje bralke, ki tudi po več letih ni nič izgubil na aktualnosti. Upajmo, da ji je bil pred leti v pomoč pri reševanju težav z možem. Ker sem na našem portalu poleg odličnih razmišljanj zasledil tudi nekatere enostranske, pomanjkljive poglede na hude preizkušnje v zakonu, družini, je prav, da se znova poglabljamo v celovitejša razmišljanja o trpljenju, preizkušnjah, stiskah in možnih rešitvah. Predvsem pa je potrebna molitev.

      MOLITEV MOŽA ZA ŽENO

      Gospod, priznati moram, da je moja ljubezen tako majhna.
      Svojo ženo ljubim, kadar mi postreže, kadar me razvedri, kadar
      občudujem njeno privlačnost in lepoto. Ljubim otroke, ker me
      potrebujejo in so odvisni od mene. Rad imam svoje delo, kadar
      mi gre dobro od rok in mi koristi. Gospod, prosim te, nauči me
      ljubiti. Ti si Ljubezen, zato mi daj pogum, da bom premagal
      sebičnost in ljubil zares z vsem srcem. Daj, da bom mogel reči
      za svojo ženo: ljubim jo, ker je moja žena; Ljubim jo, ker si mi
      jo dal ti, Gospod; ljubim jo, ker sva po poroki postala eno telo;
      ljubim jo, ker je tako dobra in potrpežljiva; ljubim jo, ker mi
      zna postreči z božjimi darovi in mi razkriva svet vrednot; ljubim
      jo, ker verujem v tebe, ki si ljubezen.

      MOLITEV ŽENE ZA MOŽA

      Gospod, svojega moža imam rada, ker me ljubi, me v družbi
      varuje in mi pomaga pri opravilih v družini. V njem najdem
      trdnost in dopolnilo same sebe. Gospod, blagoslovi najin zakon.
      Naj se najina ljubezen po tvoji dobroti nenehno poglablja.
      Posveti tudi najino telesno ljubezen. Želiva biti podoba Kristusa
      in Cerkve, ki sta zvesta vse čase. Bodi blizu tistim, ki so se
      izneverili prvotni ljubezni. Ozdravi jih. Združi, kar so ljudje
      ločili. Blagoslovi vse osamljene in vse poročene, blagoslovi tudi
      najine otroke in naju.

      Vir: zakonci.net/molitve/

      Odgovori
  8. Miro says:
    17. aprila, 2022 at 19:24

    DEVETDNEVNICA BOŽJEGA USMILJENJA

    TRETJI DAN (velikonočna nedelja)

    »Danes mi privedi pobožne in zveste vernike ter jih potopi v morje mojega usmiljenja. Ti so me tolažili na križevem potu; bili so kaplja tolažbe v morju bridkosti.« (Sledijo molitve kakor prvega dne.)

    https://www.dkps.si/fileadmin/user_upload/DEVETDNEVNICA-BOZJEGA-USMILJENJA.pdf

    Božje usmiljenje, ki vedno in povsod spremljaš vse ljudi, zaupamo vate!

    Odgovori
  9. Miro says:
    17. aprila, 2022 at 17:08

    PRVA VELIKONOČNA NEDELJA – VESELJE – »VSTAL JE«. ALELUJA!

    »VAŠA ŽALOST SE BO SPREMENILA V VESELJE« (Jn 16,20)

    »VESELITE SE V GOSPODU; ZOPET PRAVIM: VESELITE SE!« (Flp 4,4).

    Veselite se vstalega Kristusa. Dobri Bog je dal samega sebe za nas, da bi prinesel radost prav
    v naše duše. V Betlehemu je angel rekel »veselje«. V svojem življenju je hotel Kristus deliti
    svoje življenje z apostoli, »da bi bilo moje veselje v vas«. Veselje je bilo geslo prvih kristjanov.
    Kolikokrat je sv. Pavel ponovil: »Veselite se vedno v Gospodu, zopet vam pravim, veselite se!«
    (Flp 4,4). V zahvalo za veliko milost krsta reče duhovnik novokrščenim: »Z veseljem služite
    Cerkvi.« Veselje pri služenju Bogu in dušam ni le stvar temperamenta. Vedno je težko – še
    toliko globlji razlog za naše prizadevanje pridobiti si veselje in omogočiti, da bo rastlo v naših
    srcih.

    Misli sv. Matere Terezije, Poslanstvo ljubezni, zbrala Dorothy S. Hunt, izdala Družina 1988

    Kristus je vstal, resnično je vstal. Veselimo se in se radujmo, aleluja!

    Odgovori
  10. Miro says:
    17. aprila, 2022 at 14:06

    PAPEŽ FRANČIŠEK MESTU IN SVETU: V SRCU NOSIM VSE ŠTEVILNE UKRAJINSKE ŽRTVE, MILIJONE BEGUNCEV …

    »DRAGI BRATJE IN SESTRE, BLAGOSLOVLJENO VELIKO NOČ! JEZUS, KRIŽANI, JE VSTAL! PRIHAJA MED TISTE, KI GA OBJOKUJEJO, ZAPRTI V HIŠI, POLNI STRAHU IN STISKE. PRIHAJA MEDNJE IN JIM REČE: »MIR VAM BODI!« (Jn 20,19).« S TEMI BESEDAMI JE PAPEŽ FRANČIŠEK ZAČEL NAGOVOR MESTU IN SVETU.

    Nagovor papeža Frančiška Mestu in svetu

    Dragi bratje in sestre, blagoslovljeno veliko noč!

    Jezus, Križani, je vstal! Prihaja med tiste, ki ga objokujejo, zaprti v hiši, polni strahu in stiske. Prihaja mednje in jim reče: »Mir vam bodi!« (Jn 20,19). Pokaže rane na rokah in nogah, rano na prsni strani: ni privid, je prav on, isti Jezus, ki je umrl na križu in je bil v grobu. Pred nejevernimi pogledi učencev ponovi: »Mir vam bodi!« (21).

    Tudi naši pogledi so nejeverni na to veliko noč med vojno. Videli smo preveč krvi, preveč nasilja. Tudi naša srca so se napolnila s strahom in stisko, medtem ko se je toliko naših bratov in sester moralo zapreti v zaklonišča, da se obvarujejo pred bombami. Kar težko nam je verovati, da je Jezus resnično vstal, da je resnično premagal smrt. Ali pa se nam to samo dozdeva? Je to plod naše domišljije?

    Ne, ni privid! Danes bolj kot kadarkoli odmeva velikonočno oznanilo, ki je tako pri srcu krščanskemu vzhodu: »Kristus je vstal! Resnično je vstal!« Danes ga bolj kot kadarkoli potrebujemo ob koncu tega postnega časa, za katerega se zdi, da se noče končati. Na plečih imamo dve leti pandemije, ki sta nas boleče zaznamovali. Prišel je trenutek, da počasi skupaj pridemo iz predora, naberemo moči in vire … Pa nasprotno dokazujemo, da v nas še ni Jezusovega duha, da je v nas še zmeraj Kajnov duh, ki ne gleda na Abela kot na brata, ampak kot na tekmeca in razmišlja, kako bi se ga znebil. Potrebujemo Križanega vstalega, da bi verovali v zmago ljubezni, da bi upali v spravo. Danes bolj kot kadarkoli potrebujemo njega, da pride med nas in nam spet reče: »Mir vam bodi!«

    Samo on lahko to stori. Samo on ima danes pravico, da nam oznani mir. Samo Jezus, ker nosi rane, naše rane. Njegove rane so dvakrat naše: naše, ker smo mu jih zadali mi s svojimi grehi, s svojo trdosrčnostjo, z bratomornim sovraštvom; in so naše, ker jih on nosi za nas, ker jih ni izbrisal s svojega poveličanega telesa, ker jih je hotel ohraniti, jih nositi na sebi za zmeraj. So neizbrisni pečat njegove ljubezni do nas, nenehna priprošnja, da bi jih nebeški Oče videl in se usmilil nas in vsega sveta. Rane na telesu vstalega Jezusa so znamenje boja, ki ga je bojeval in v katerem je zmagal za nas, in to z orožjem ljubezni, da bi mi mogli imeti mir, biti v miru, živeti v miru.

    Celoten nagovor svetega očeta na:
    https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2022-04/papez-mestu-in-svetu-v-srcu-nosim-vse-stevilne-ukrajinske-zrtve.html

    Kristus je vstal, resnično je vstal. Aleluja!

    Odgovori
← Older Comments
Newer Comments →

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja