Članki za dušo

Tu se dodaja članke, ki so povzeti po drugih internetnih straneh. Prosim, da se navedejo viri kje je bilo povzeto.

This entry was posted in Domov. Bookmark the permalink.

15.037 Responses to Članki za dušo

  1. Miro says:

    VELIKA NOČ – ŽENE SO ŠLE MAZILIT GOSPODOVO TELO IN SO SE ZNAŠLE PRED PRESENEČENJEM. BOŽJA OZNANILA SO VEDNO PRESENEČENJA, SAJ JE NAŠ BOG, BOG PRESENEČENJ – PRESENEČENJE TE GANE V SRCU, SE TE DOTAKNE RAVNO TAM, KJER TI NE PRIČAKUJEŠ – KAJ PA JAZ? IMAM ODPRTO SRCE ZA BOŽJA PRESENEČENJA?

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO JANEZU (Jn 20,1-9)

    Prvi dan tedna je prišla Marija Magdalena navsezgodaj, še v temi, h grobu in je videla, da je kamen odstranjen od groba. Tedaj je stekla in prišla k Simonu Petru in k drugemu učencu, ki ga je imel Jezus rad, ter jima rekla: »Gospoda so vzeli iz groba in ne vemo, kam so ga položili.« Peter in oni drugi učenec sta šla ven in se odpravila h grobu. Skupaj sta tekla, vendar je drugi učenec Petra prehitel in prvi prišel h grobu. Sklonil se je in videl povoje, ki so ležali tam, vendar ni vstopil. Tedaj je prišel tudi Simon Peter, ki je šel za njim, in stopil v grob. Videl je povoje, ki so ležali tam, in prtič, ki je bil na Jezusovi glavi, vendar ni ležal s povoji, temveč posebej zvit na drugem mestu. Tedaj je vstopil tudi oni drugi učenec, ki je prvi prišel h grobu; in videl je in veroval. Nista še namreč umevala Pisma, da mora vstati od mrtvih.

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Jn+20%2C1-9&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE (Ervin Mozetič)

    Potem ko smo poslušali Božjo besedo, ta evangeljski odlomek, bi rad rekel tri stvari. Najprej oznanilo. Oznanilo je v tem: Gospod je vstal. To oznanilo se je v prvih časih krščanstva prenašalo od ust do ust, saj je bilo pozdrav: ‘Gospod je vstal’.

    Žene so šle mazilit Gospodovo telo in so se znašle pred presenečenjem. Presenečenje. Božja oznanila so vedno presenečenja, saj je naš Bog, Bog presenečenj. Tako je od začetka zgodovine zveličanja, od našega očeta Abrahama. Ga preseneti: ‘Pojdi…, pusti, pojdi…, zapusti svojo zemljo in pojdi.’ Vedno je presenečenje za presenečenjem. Bog ne zna oznaniti, ne da bi nas presenetil. Presenečenje te gane v srcu, se te dotakne ravno tam, kjer ti ne pričakuješ. Če rečem z jezikom mladih, je presenečenje ‘nizki udarec’, ki ga nisi pričakoval. On gre in te gane. Prvo oznanilo je storjeno s presenečenjem.

    Druga je naglica. Žene so tekle reči: ‘Tam smo našle tole.’ Božja presenečenja nas takoj spravijo na pot, ne da bi čakali. Tekle so torej, da bi videle. Tudi Peter in Janez tečeta. Pastirji so v božični noči tekli: ‘Gremo v Betlehem pogledat to, kar so nam rekli angeli.’ In Samarijanka teče, da bi povedala svojim ljudem: ‘To je novost, saj sem našla človeka, ki mi je povedal to, kar sem storila.’ Ljudje so vedeli, kaj je ona storila. In tisti ljudje tečejo, pustijo vse kar so počeli, tudi gospodinja pusti krompir v loncu – našla ga bo sicer zažganega – a pomembno je iti, teči, da bi videli tisto presenečenje, tisto oznanilo. Tudi danes se to dogaja. Po naših četrtih, po naših vaseh ljudje, ko se kaj zgodi tečejo, da bi videli. Iti torej v naglici. Andrej ni zgubljal časa, saj je v naglici šel do Petra, da bi mu rekel: ‘Našli smo Mesija.’ Presenečenja, dobre novice se prenašajo vedno tako, torej v naglici. V evangeliju je eden, ki si želi vzeti čas, saj ne želi tvegati. Toda Gospod je dober in ga z ljubeznijo čaka. Tomaž. ‘Veroval bom, ko bom videl rane.’ Toda Gospod ima tudi potrpežljivost s tistimi, ki ne gredo takoj, v naglici.

    Oznanilo, presenečenje, odgovor v naglici in tretje, kar vam želim danes reči je vprašanje: In jaz, kaj? Imam odprto srce za Božja presenečenja, sem sposoben iti v naglici ali vedno z isto pesmijo: ‘Bom jutri videl’, jutri… Kaj mi pravi presenečenje? Janez in Peter sta tekla h grobu. O Janezu pravi evangelij, da je veroval. Tudi Peter, a na svoj način, z vero pomešano z očitkom vesti, da je zatajil Gospoda. Presenetljivo oznanilo, iti v naglici, ter vprašanje: In jaz danes, na to veliko noč 2022, jaz kaj? Ti, kaj? Jaz, kaj?

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    Kristus je vstal, resnično je vstal. Veselimo se in se radujmo, aleluja!

  2. Miro says:

    KAJ JE TAKO POSEBNEGA PRI JEZUSOVEM VSTAJENJU OD MRTVIH? (Aleteia)

    TRETJI DAN JE OD MRTVIH VSTAL

    NA VERI V JEZUSOVO VSTAJENJE OD MRTVIH STOJI ALI PADE NAŠA VERA. KOT JE ZAPISAL APOSTOL PAVEL ŽE KMALU PO JEZUSOVI SMRTI:

    »Če se oznanja, da je bil Kristus obujen od mrtvih, kako morejo nekateri izmed vas govoriti, da ni vstajenja mrtvih? Če ni vstajenja mrtvih, potem tudi Kristus ni bil obujen. Če pa Kristus ni bil obujen, je tudi naše oznanilo prazno in prazna tudi vaša vera. Poleg tega bi se tudi pokazalo, da smo lažnive Božje priče, ker smo proti Bogu pričali, češ da je obudil Kristusa, ki ga ni obudil, če je res, da mrtvi ne morejo biti obujeni. Če torej mrtvi ne morejo biti obujeni, tudi Kristus ni bil obujen. Če pa Kristus ni bil obujen, je prazna vaša vera in ste še v svojih grehih. Tedaj so izgubljeni tudi tisti, ki so zaspali v Kristusu. Če samo zaradi tega življenja zaupamo v Kristusa, smo od vseh ljudi najbolj pomilovanja vredni. (1 Kor 15,12-19)

    KAMEN SPOTIKE ŽE OD VSEGA ZAČETKA

    Vera v Jezusovo vstajenje je bila že od vsega začetka kamen spotike. Že Sveto pismo nam poroča, da so veliki duhovniki naročili stražarjem, naj povedo drugim, da so apostoli ponoči ukradli Jezusovo telo. (Mt 28,13)

    Tudi mnogi nasprotniki krščanstva so na različne načine skušali zaobiti dogodek vstajenja in ga zanikati. In čeprav je potreben korak vere, da trdno verujemo v Jezusovo vstajenje, so si že mnogi postavili vprašanje, ali lahko Jezusovo vstajenje od mrtvih tudi dokažemo.

    Benedikt XVI. tako zapiše: »Samo če je Jezus vstal od mrtvih, se je zgodilo res nekaj novega, kar spremeni svet in človekov položaj. Potem Jezus postane merilo, na katero se moremo zanesti. Kajti potem se je Bog resnično prikazal.« (Jezus iz Nazareta II, str. 237)

    O vstajenju, praznem grobu in sodbi o vstajenju več na:
    https://si.aleteia.org/2022/04/17/kaj-je-tako-posebnega-pri-jezusovem-vstajenju-od-mrtvih/

    Kristus je vstal, resnično je vstal. Veselimo se in se radujmo, aleluja!

  3. Miro says:

    VELIKONOČNO VOŠČILO SLOVENSKIH ŠKOFOV 2022

    Sveti Avguštin je zapisal, da je »Gospodovo vstajenje naše upanje!« Cerkveni učitelj je s to trditvijo želel krščansko občestvo okrepiti na poti vere v večno življenje in da ne bi ob soočenju s trpljenjem, zlom in dejstvom smrti, izgubili poguma in obupali. Vprašanje upanja je še posebej na mestu v letošnjem času priprave na Veliko noč, ki je zaznamovan z zlom vojne v Ukrajini in z vsemi posledicami, ki jih vojna prinaša za njene državljane, za Evropo in za ves svet.

    Vera v vstajenje in večno življenje, ki jo krepi velikonočno upanje, temelji na zgodovinskem dejstvu Kristusovega trpljenja in vstajenja od mrtvih. Gotovost, da bomo deležni neminljivega življenja, ne izhaja iz človeškega dognanja, temveč iz Božje obljube. Smrt nima zadnje besede! To oznanilo je bistvo evangelijskega sporočila in temelj verovanja. Kakor je bil obujen Gospod Jezus, bomo obujeni tudi mi. Sveti Pavel opozori na nevarnost dvoma v to resničnost in izpostavi: »Če pa Kristus ni bil obujen, je tudi naše oznanilo prazno in prazna tudi vaša vera.« In doda: »Če samo zaradi tega življenja zaupamo v Kristusa, smo od vseh ljudi najbolj pomilovanja vredni.« (1 Kor 15, 14.19)

    Velikonočno jutro je glede prihodnosti človeštva prelomnica in začetek novega stanja. Jezus je vstal, da bi sam živel v nas in da bi v njem, to je z njegovo močjo in milostjo, bili že na tem svetu deležni Božjega življenja tudi mi. Slednje se bo v polnosti udejanjilo v večnosti. Ob zori velikonočnega jutra sta Peter in Janez našla grob prazen. Magdalena in druge žene so srečale vstalega Jezusa; ob lomljenju kruha sta ga spoznala tudi emavška učenca. Vstali Gospod se je zvečer prikazal tudi apostolom v zgornji izbi, nato pa še drugim učencem v Galileji.

    Tudi mi smo ob premišljevanju evangeljskih poročil povabljeni, da Vstalega prepoznamo v konkretnih življenjskih okoliščinah, ga sprejmemo v svoja življenja kot sopotnika, ki ima z nami sočutje in nas vodi v polnost življenja.

    Škofje vabimo duhovnike, redovnice in redovnike ter vse kristjane, da ob spoznanju lastne krhkosti in ob soočenju z rušenjem lažne gotovosti, gradimo krščansko občestvo in svet na zanesljivem temelju upanja, ki je Vstali Kristus! Gospod je vstal in živi, živeli bomo tudi mi! Aleluja.

    Veselo Veliko noč in naj bo Gospodov mir z Vami vsemi!

    Msgr. dr. Andrej Saje,
    novomeški škof in
    predsednik SŠK

    https://katoliska-cerkev.si/velikonocno-voscilo-slovenskih-skofov-2022

  4. Miro says:

    VELIKA NOČ JE NAJPOMEMBNEJŠI KRŠČANSKI PRAZNIK, KER SE NA TA DAN SPOMINJAMO NAJVEČJEGA ČUDEŽA IN TEMELJA NAŠE VERE, TO JE VSTAJENJE JEZUSA KRISTUSA OD MRTVIH

    To skrivnost lahko razumemo samo v moči vere, ki pa je božji dar. Čeprav poznamo veliko oprijemljivih dokazov za Jezusovo vstajenje, pa je ta čudež tako velik, da ga lahko dojamemo le po božji milosti, vzgoji in osebni duhovni poti.

    Jezus nas je s trpljenjem in smrtjo odrešil, kar pomeni, da naša grešnost (greh) nima zadnje besede. S svojo smrtjo nam je podelil milost (možnost), da s svobodno voljo izbiramo dobro ali slabo. Daje nam možnost, da lahko vsak od nas v odločitvi za dobro v polnosti živi prejete talente ter dokazuje, da je življenje z Bogom večje od smrti.

    Ko je Jezus živel na Zemlji, je večkrat napovedal, da bo umrl in potem tudi vstal od mrtvih (Mt 16, 21-28; Mr 8, 31-9; Lk 9, 22-27; Mt 17, 22-23; Mr 9, 30-32; Mt 20, 17-19; Mr 10, 32-34; Lk 18, 31-34 …). S svojim vstajenjem nam je želel povedati, da bomo po smrti tudi mi živeli. Če se bomo na Zemlji trudili z vsemi močmi delati dobro in prav, nas po smrti čakajo nebesa, kjer bo življenje še velikolepše.

    Kristjani verujemo v Jezusovo vstajenje, ker so o tem povedali ljudje, ki so ga videli po njegovi smrti (vstajenju) in jim je z očitnimi znamenji dokazal, da je res on (Mt 28, 1-20; Mr 16, 1-18; Lk 24, 1-49; Jn 20, 1-21,25). Njegovi učenci (evangelisti), pa so to zapisali v Sveto pismo, da bi se po njem tudi mi naučili pravilno živeti in se veselili življenja, ki nas čaka po smrti.

    Aleluja

    Velika noč je praznik veselja in upanja. Ker kristjani verujemo v to, da bomo po smrti živeli v ljubezni in veselju v nebesih, se tega tudi veselimo. Veselje kristjani izražamo z vzkliki Aleluja, ki izhaja iz hebrejske besede in pomeni Slavite Boga!

    Alelujo pojemo pred evangelijem, ki je veselo oznanilo, je naš zemljevid poti do nebes.

    Aleluja je star bogoslužni vzklik v čast in hvalo Bogu in se pogosto nahaja na začetku in koncu psalmov.

    Veselje ob veliki noči je težko izraziti z eno samo besedo, zato se aleluja večkrat ponavlja kot refren. Pred največjim Jezusovim čudežem, vstajenjem od mrtvih, človeške besede ne zadoščajo. Petje aleluje je podobno vriskanju planinca v gorah, ki se na tak način veseli čudovitega sončnega vzhoda. Občutij srca ne pove z besedami ampak jih izrazi z vriskanjem.

    Povzeto po: http://arhiv.mirenski-grad.si/velikonocno-tridnevje

    Kristus je vstal, resnično je vstal. Veselimo se in se radujmo, aleluja!

  5. Miro says:

    BESEDE UPANJA, KI JIH JE PAPEŽ FRANČIŠEK IZRAZIL NA VELIKO SOBOTO ZVEČER, MED VELIKONOČNO VIGILIJO, V BAZILIKI SV. PETRA

    »Bratje in sestre, naše upanje se imenuje Jezus. On je stopil v grob našega greha, prišel do najbolj oddaljene točke, kjer smo bili izgubljeni, prehodil zmešnjavo naših strahov, nosil breme našega zatiranja, nas iz najbolj temnih brezen naše smrti obudil v življenje in naše žalovanje spremenil v rajanje. Praznujmo veliko noč s Kristusom! On je živ in gre tudi danes mimo, spreminja in osvobaja. Z njim zlo nima več moči, neuspeh nam ne more preprečiti, da bi začeli znova, smrt postane prehod za začetek novega življenja.« (odlomek iz pridige papeža Frančiška, 16. april 2022)

    Celoten nagovor svetega očeta na:
    https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2022-04/papez-francisek-med-vigilijo-bodimo-kot-zene-ki-vidijo-slisij.html

    Kristus je vstal, resnično je vstal. Veselimo se in se radujmo, aleluja!

  6. Hvala says:

    MOLI, ZAUPAJ, PREPUSTI!

    DOVOLI BOGU, DA POSKRBI ZA TVOJE ŽIVLJENJE!
    ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    Tistim, ki so močno ukoreninjeni v Bogu in vedo, da ima On njihovo življenje poponoma pod nadzorom, se ni treba spraševati, ali molitev, prošnje in zahvaljevanja ‘učinkujejo’, tako kot se to sprašujejo ljudje, ki dvomijo v Boga ali ne verujejo vanj.

    Oni preprosto vedo. Vse polagajo v Njegove roke in zaupajo v Njegovo voljo, pa naj se zgodi dobro ali slabo. Rečejo si: ‘On že ve, zakaj je tako, naj se zgodi, kot si On želi.’

    https://operando.org/ko-zate-moli-vec-kot-1600-ljudi-se-dogajajo-cudezi/
    …………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..

    Molimo, da bomo Gospodu res zaupali, da ima vse pod kontrolo, da bomo verovali, da ni problema in stiske, ki je ne bi On rešil!

    Naša vera je še šibka!

  7. Miro says:

    VELIKONOČNA MOLITEV (Operando)

    NAJ TA VELIKONOČNA MOLITEV V VAS UTRDI VESELJE IN MOČ, KI JO JE JEZUS S SVOJIM DAROVANJEM PREK KALVARIJE, GROBA IN VSTAJENJA PRINESEL NA ZEMLJO.

    ALELUJA! ALELUJA! ALELUJA!

    VSTAL JE! NI GA V GROBU. ON ŽIVI! JEZUS ŽIVI!

    Nebeško veselje preplavlja moje srce ob tej čudoviti novici. Naj se veselim s prvimi apostoli, z Jezusovo materjo Marijo in Marijo Magdaleno, z vsemi kristjani po svetu, ki praznujejo Jezusovo vstajenje, in s svojimi bližnjimi.

    Za celotno besedilo te velikonočne molitve glej na https://operando.org/velikonocna-molitev/

    Kristus je vstal, resnično je vstal. Veselimo se in se radujmo, aleluja!

  8. Miro says:

    VELIKA SOBOTA – JEZUS BI LAHKO UMRL KOT KRALJ IN VSTAL OD MRTVIH KOT
    KRALJ, PA VENDAR SI JE IZBRAL UBOŠTVO. ZAKAJ?

    Naš gospod na križu ni imel ničesar… Bil je na križu, ki ga je dal Pilat. Žeblje in krono so
    dali vojaki. Bil je gol, in ko je umrl, so odstranili križ, žeblje in krono. Zavili so ga v mrtvaški
    prt, ki ga je darovalo prijazno srce, in pokopali v grobnico, ki ni bila njegova. Pa bi bil Jezus
    lahko umrl kot kralj in vstal od mrtvih kot kralj. Izbral si je uboštvo, ker je v svoji neskončni
    vednosti in modrosti vedel, da je le z uboštvom mogoče doseči Boga, osvojiti njegovo srce ter
    prinesti ljubezen na zemljo.

    Tišina. Bodite samo z njim v svojem srcu. Naša gospa je bila tiho, celo ob križu.

    Misli sv. Matere Terezije, Poslanstvo ljubezni, zbrala Dorothy S. Hunt, izdala Družina 1988

    Kristus je vstal, resnično je vstal. Veselimo se in se radujmo, aleluja!

  9. Miro says:

    VELIKA SOBOTA – NI GA TUKAJ … VSTAL JE! TO JE OZNANILO, KI OHRANJA NAŠE UPANJE IN GA PREOBLIKUJE V KONKRETNA DEJANJA DEJAVNE LJUBEZNI. KAKO POTREBUJEMO, DA BI DOPUSTILI, DA TA IZKUŠNJA MAZILI NAŠO KRHKOST! KAKO POTREBUJEMO, DA BI BILA NAŠA VERA PRENOVLJENA, DA BI BILA NAŠA KRATKOVIDNA OBZORJA POSTAVLJENA POD VPRAŠAJ IN PRENOVLJENA S TEM OZNANILOM!

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO LUKU (Lk 24,1-12)

    Prvi dan tedna so šle žene navsezgodaj h grobu. S seboj so nesle dišave, ki so jih pripravile. Kamen so našle odvaljen od groba in stopile so noter, a telesa Gospoda Jezusa niso našle. Ko so bile zaradi tega zbegane, sta nenadoma stopila k njim dva moža v sijočih oblačilih. Prestrašile so se in povesile obraz k tlom. Ona dva pa sta jim rekla: »Kaj iščete živega med mrtvimi? Ni ga tukaj, temveč je bil obujen. Spomnite se, kako vam je govoril, ko je bil še v Galileji: ›Sin človekov mora biti izročen v roke grešnih ljudi, biti mora križan in tretji dan vstati.‹« Tedaj so se spomnile njegovih besed. Vrnile so se od groba in vse to sporočile enajsterim in vsem drugim. Bile pa so: Marija Magdalena, Ivana, Marija Jakobova in z njimi še druge žene, ki so to pripovedovale apostolom. Toda tem so se te besede zdele blebetanje in jim niso verjeli. Peter pa je vstal in stekel h grobu. Sklonil se je in zagledal samo povoje. Nato je odšel domov in se čudil temu, kar se je zgodilo.

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Lk+24%2C1-12&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE (Ervin Mozetič)

    To slovesnost smo začeli zunaj, potopljeni v temo noči, ki jo spremlja. Čutimo težo tišine pred Gospodovo smrtjo; tišine, v kateri se more prepoznati vsakdo izmed nas in ki se spušča globoko v špranje srca učenca, ki pred križem ostane brez besed. To so ure učenca, ki je onemel pred bolečino, ki jo je povzročila Jezusova smrt: kaj reči pred to stvarnostjo? Učenec, ki ostane brez besed, ko se zave svojih reakcij v času ključnih ur Gospodovega življenja: pred krivico, ki je obsodila Učitelja, so bili učenci tiho; pred obrekovanji in lažnimi pričevanji, ki jih je doživljal Učitelj, so učenci molčali. Med težkimi in bolečimi urami trpljenja so učenci na dramatičen način izkusili svojo nesposobnost, da bi tvegali in govorili v Učiteljev prid; še več, zatajili so ga, se skrili, pobegnili, bili so tiho.

    Je noč tišine učenca, ki otrpne in ohromi, ki ne ve, kam iti pred tolikimi bolečimi situacijami, ki ga tlačijo in obdajajo. Je današnji učenec, obnemel pred stvarnostjo, ki se mu vsiljuje in mu daje čutiti ter, kar je še huje, ga prepriča, da ni mogoče storiti ničesar, da bi premagali tolike krivice, ki jih na lastni koži živi toliko naših bratov.

    Je učenec, ki je pretresen, ker je potopljen v zatiralno rutino, ki mu vzame spomin, utiša upanje ter ga navadi na ‘vedno se je delalo tako’. Je onemel in temačen učenec, ki se navadi in sprejme za nekaj običajnega Kajfov izraz: ‘Ne pomislite, da je za vas bolje, da en človek umre za ljudstvo in ne propade ves narod!’

    In sredi naših tišin, kadar molčimo na tako neizpodbiten način, bodo začeli vpiti kamni ter dali prostor največjemu oznanilu, ki ga je zgodovina kadarkoli mogla obseči: ‘Ni ga tukaj. Vstal je!’ Kamen pred grobom je zavpil in s svojim krikom oznanil vsem novo pot. Stvarstvo je bilo prvo, ki je odmevalo o zmagi Življenja nad vsemi stvarnostmi, ki so želele utišati in onemogočiti veselje evangelija. Kamen groba je bil prvi, ki je poskočil ter na svoj način intoniral pesem hvale in navdušenja, veselja in upanja, katere smo se vsi povabljeni udeležiti.

    In če smo včeraj z ženami zrli ’tistega, ki so ga prebodli’, smo danes z njimi poklicani zreti prazen grob in poslušati angelove besede: ‘Ne bojte se […] Vstal je.’ Besede, ki želijo doseči naša najgloblja prepričanja in gotovosti, naš način presojanja in soočanja vsakdanjih dogodkov; posebej naš način odnosa z drugimi. Prazen grob želi izzvati, premakniti, izprašati, predvsem pa nas želi spodbuditi, da bi verovali in zaupali, da se Bog ‘zgodi’ v kakršnikoli situaciji, v katerikoli osebi in da njegova luč lahko doseže najbolj nepredvidljive in zaprte kotičke obstoja. Vstal je od smrti, vstal je s kraja, od katerega nihče ni pričakoval ničesar; in čaka nas – kakor je čakal žene – da bi nas napravil za deležne njegovega dela zveličanja. To je temelj in moč, ki ju imamo kot kristjani, da porabimo svoje življenje in svojo energijo, inteligenco, čustva in voljo za iskanje in predvsem za ustvarjanje poti dostojanstva. Ni ga tukaj … Vstal je! To je oznanilo, ki ohranja naše upanje in ga preoblikuje v konkretna dejanja dejavne ljubezni. Kako potrebujemo, da bi dopustili, da ta izkušnja mazili našo krhkost! Kako potrebujemo, da bi bila naša vera prenovljena, da bi bila naša kratkovidna obzorja postavljena pod vprašaj in prenovljena s tem oznanilom! On je vstal in z Njim vstaja naše ustvarjalno upanje, da bi soočali sedanje težave, saj vemo, da nismo sami.

    Obhajati Veliko noč pomeni ponovno verjeti, da Bog prodira in ne neha prodirati v naše zgodovine, izzivajoč naša enolična in hromeča določila. Obhajati Veliko noč pomeni dopustiti, da Jezus premaga tisto malodušno držo, ki nas mnogokrat oblega in poskuša pokopati vsakršno vrsto upanja.

    Kamen groba je opravil svoj del, žene so opravile svojo del, zdaj je povabilo ponovno namenjeno vam in meni: povabilo, da prekinemo s ponavljajočimi se navadami, da prenovimo svoje življenje, svoje izbire in svoj obstoj. Povabilo, ki nam je namenjeno tam, kjer se nahajamo, v tem, kar delamo in smo; z ‘deležem moči’, ki jo imamo. Želimo sodelovati pri tem oznanilu življenja ali pa bomo ostali nemi pred dogodki?

    Ni ga tukaj, vstal je! In čaka te v Galileji, vabi te, da se vrneš v čas in na kraj prve ljubezni, da bi ti rekel: ‘Ne boj se, hodi za menoj.’

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    Kristus je vstal, resnično je vstal. Veselimo se in se radujmo, aleluja!

  10. Miro says:

    90. ROJSTNI DAN ZASLUŽNEGA PAPEŽA BENEDIKTA XVI.

    V nedeljo, 16. aprila 2017, bo Joseph Ratzinger, zaslužni papež Benedikt XVI., praznoval svoj 90. rojstni dan. Ob tej pomembni priložnosti mu je predsednik Slovenske škofovske konference (SŠK) in ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore poslal pismo z voščilom v imenu Cerkve na Slovenskem. V besedilu se je nadškof Zore zahvalil nekdanjemu papežu za zgled služenja Vesoljni Cerkvi in za njegov bogat teološki opus. Izrazil mu je molitveno bližino slovenskih vernikov ter mu zaželel blagoslovljene velikonočne praznike.

    https://katoliska-cerkev.si/90-rojstni-dan-nekdanjega-papeza-benedikta-xvi

    Prosimo Usmiljenega Boga, naj s potrebnimi milostmi še naprej obilno blagoslavlja zaslužnega papeža Benedikta XVI.

    Oče naš …
    Zdrava, Marija …
    Slava Očetu …

    Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja