Članki za dušo

Tu se dodaja članke, ki so povzeti po drugih internetnih straneh. Prosim, da se navedejo viri kje je bilo povzeto.

This entry was posted in Domov. Bookmark the permalink.

15.036 Responses to Članki za dušo

  1. Miro says:

    JEZUS UČENCEM POKAŽE BREBODENE ROKE IN STRAN

    Dejal jim je:
    »Kaj ste prestrašeni in zakaj se vam v srcu oglašajo dvomi?
    Poglejte moje roke in moje noge, da sem jaz sam.« (Lk 24, 38-39)

    Daljši evangeljski odlomek:

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Lk+24%2C35-48&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    Čez osem dni je bil tudi Tomaž med apostoli …
    Spet si se prikazal – ne samo njemu, ampak vsem.
    Kadar dvomimo, naj potrkamo na Tvoje Srce,
    saj Tvoje rane ozdravljajo naše rane.
    (Duhovna oaza, franciskani.si)

    Kristus je vstal, resnično je vstal. Veselimo se in se radujmo, aleluja!

  2. Miro says:

    SV. ANZELM – MOŽ, KI SKUŠA, ZVESTO STOJEČ NA TEMELJIH VERE, Z NAPOROM UMSKIH SIL POGUMNO PRODIRATI V KRALJESTVO RESNICE IN GA OSVAJATI

    Enajsto stoletje je bilo obdobje, ko je Cerkev z največjim naporom branila svojo zunanjo in notranjo svobodo; v tem času so se evropski narodi navduševali za osvoboditev Palestine izpod muslimanskega jarma. Tedaj se je na krščanskem Zahodu zbudilo tudi novo znanstveno zanimanje. Mož, ki skuša, zvesto stoječ na temeljih vere, z naporom umskih sil pogumno prodirati v kraljestvo resnice in ga osvajati, je današnji godovnjak sveti Anzelm. Njegovo znanstveno delo je pomembno v dvojnem pogledu: jasno je začrtal pot, po kateri naj hodi klasična sholastika, in spravil je v sistem nauk o odrešenju, ki ga je visoka sholastika spopolnila. Anzelmu dajejo naslov ‘oče sholastike« cerkvene filozofije, ki se je obdržala vse do danes. (vir: Ognjišče)

    O osebnosti in delu sv. Anzelma obširneje na:
    https://svetniki.org/sveti-anzelm-skof-in-cerkveni-ucitelj/

    Sv. Anzelm, prosi za nas!

  3. Miro says:

    REFLEKTOR: ALI JE LOČITEV V CERKVI TABU? (Aleteia)

    KAKO V CERKVI NAGOVORITI LOČENE

    Pri Reflektorju odpiramo vprašanja, ki so del naše skupnosti, a ne dobijo vedno dovolj pozornosti. Eno takih je tudi ločitev.

    Razporočeni se v naših cerkvenih skupnostih ne čutijo vedno nagovorjeni. Občutku, da so naredili nekaj grešnega in sramotnega, se tako lahko pridruži še občutek, da ne spadajo več tja, kamor so nekoč spadali.

    Kakšna je vloga duhovnikov pri spremljanju razporočenih (pa tudi samskih, vdovcev ipd.), o tem nam je spregovoril p. Andraž Arko iz župnije Bežigrad. Gostja Marijana Gantar, mama treh otrok, pa nam je spregovorila o svoji izkušnji ločitve in kako je na tej poti doživljala svojo vero. Pogovor je vodila koordinatorka Reflektorjevega področja Družina+Tina Martinec Selan.

    https://si.aleteia.org/2022/04/20/reflektor-ali-je-locitev-v-cerkvi-tabu/

    • Miro says:

      Tudi iz pogovora o tej življenjski zgodbi je lepo razvidno, da je pri reševanju hudih življenjskih problemov bistveno sočutje in usmiljenje do človeka v stiski, in sicer v moči LJUBEZNI in USMILJENJA, ki nam ju nenehno podarja sam nebeški Oče.

      Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!

  4. Miro says:

    DEVETDNEVNICA BOŽJEGA USMILJENJA

    SEDMI DAN

    »Danes mi privedi vernike, ki posebej častijo in slavijo moje usmiljenje, ter jih potopi v moje usmiljenje. Ti so najbolj občutili moje trpljenje in so najgloblje razumeli mojega duha. So živi odsev mojega usmiljenega Srca. V prihodnjem življenju bodo blesteli v posebnem sijaju, nobeden ne pride v peklenski ogenj, vsakega bom ob smrtni uri posebej branil.«

    Celotno besedilo z molitvami na:
    https://www.dkps.si/fileadmin/user_upload/DEVETDNEVNICA-BOZJEGA-USMILJENJA.pdf

    Božje usmiljenje, ki vedno in povsod spremljaš vse ljudi, zaupamo vate!

  5. Miro says:

    MOLITEV ZA DOMOVINO OB IZBIRI NJENIH VODITELJEV

    Dobri Bog, oče vseh ljudi,

    v času velike stiske v naši domovini in po svetu izbiramo
    može in žene, ki bodo nosili bremena odgovornosti
    pri delu za pravičnost, varnost in mir med nami in v svetu.

    Zahtevno pot bomo zmogli v sodelovanju in z močjo tvojega Duha.
    On nas utrjuje v tvoji ljubezni in skrbi za vse ljudi.
    Naj omehča naša srca, da bomo premagovali prepire in razdore ter spoštovali tvojo podobo v vsakem človeku.

    Jezus, Božji Sin!
    Ti si se na križu daroval za vsakega izmed nas,
    da nas vse osvobodiš spon in grehov ter nam podariš zgled svoje darujoče ljubezni.
    Podari izvoljenim pogum, moč, poštenost in nesebičnost pri delu za blagor domovine.

    Usliši, dobri Oče, priprošnje Marije Pomočnice,
    naše tolažnice, ter vseh naših zavetnikov!
    Po Kristusu, našem Gospodu. Amen

    (Slovenska škofovska konferenca)

  6. Miro says:

    VEDROST

    Vedrost je znamenje dobrodušnega človeka. Pogosto je pregrinjalo, za katerim se skriva življenje
    žrtvovanja. Oseba, ki ima ta dar vedrosti, pogosto dosega veliko popolnost. Naj bolni in trpeči
    najdejo v nas prave angele utehe in tolažbe. Zakaj je Bog blagoslovil delo v najrevnejših četrtih?
    Gotovo ne zaradi kakršnihkoli osebnih lastnosti, pač pa zaradi veselja, ki ga sestre izžarevajo…
    Veselje je zelo nalezljivo; zato bodite vedno polne veselja, ko greste med uboge.

    Misli sv. Matere Terezije, Poslanstvo ljubezni, zbrala Dorothy S. Hunt, izdala Družina 1988

    Božje usmiljenje, ti veselje in neizmerna radost vseh svetih, zaupamo vate!

    • Miro says:

      Kaj me osebno najbolj navdušuje pri sv. Materi Tereziji, veliki pričevalki Božje ljubezni in Božjega usmiljenja? Več njenih presenetljivih duhovnih drž; naj tokrat omenim le eno. Da je v Božji luči izjemno cenila vrednost trpljenja. Z njim pa nikoli ni bila “obsedena”, ampak ga je vedno sprejemala, presegala in premagovala z velikim notranjim veseljem v moči Svetega Duha. Molimo, da bi se ob težavah in soočanju s trpljenjem tudi mi navzeli duha veselja, radosti, vedrosti. Krepčilno vodo zajemajmo pri velikonočnem studencu Vstalega Gospoda!

      Sv. Mati Terezija, prosi za nas!

  7. Miro says:

    ALI JE REINKARNACIJA RES MOGOČA? (Ognjišče, Pisma)

    IZ PISMA BRALKE MAGDALENE: »Oprostite, ker vam zastavljam tudi zame neumno vprašanje, saj nočem verjeti in tudi ne verjamem v to fantazijo, ki se imenuje reinkarnacija, a me kljub temu nekako vznemirja, kajti nikakor se ne bi želela še enkrat roditi na ta izprijeni svet. Sem v zrelih letih in utrujena od življenjskih preizkušenj in težav, zato se po smrti želim mirno odpočiti v Gospodu. Je pa o tej reinkarnaciji veliko besedičenja v časopisih, na televiziji, pa tiste vedeževalke lahkovernežem rade tvezejo, kaj so bili v prejšnjem življenju …« (odlomek)

    Celotno pismo bralke in odgovor na:
    https://revija.ognjisce.si/pisma/4472-ali-je-reinkarnacija-res-mogoca

    Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!

  8. Miro says:

    KATEHEZA. SPOŠTOVATI OSTARELE; TAKO VRAČAMO LJUBEZEN, KI SMO JO PREJELI

    Splošna avdienca v sredo, 20. aprila, je ponovno potekala na Trgu sv. Petra. Papež Frančišek je nadaljeval s sklopom katehez o starosti. Tokrat je spregovoril o spoštovanju do ostarelih, saj na ta način vračamo ljubezen, ki smo jo prejeli od staršev in starih staršev. Družine je povabil, naj ne oddaljujejo otrok od starih staršev in naj jih obiskujejo tudi v domovih za ostarele.

    SVETOPISEMSKI ODLOMEK: Sir 3,3-6.12-13.16

    Kdor spoštuje očeta, bo dosegel odpuščanje grehov, zbira zaklad, kdor slavi svojo mater. Kdor spoštuje očeta, bo vesel lastnih otrok, na dan svoje molitve bo uslišan. Kdor slavi očeta, bo dolgo živel, kdor uboga Gospoda, bo svoji materi dal počitek; […] Sin, zavzemi se za očeta na njegova stara leta, nikar ga ne žali v njegovem življenju. Čeprav mu pamet peša, bodi prizanesljiv, ne zaničuj ga, ko si na višku svoje moči. […] Kakor bogokletnik je, kdor zapusti očeta, preklet od Gospoda je, kdor razsrdi svojo mater.

    Kateheza papeža Frančiška na:
    https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2022-04/kateheza-spostovati-ostarele-tako-vracamo-ljubezen-ki-smo-jo.html

  9. Miro says:

    JEZUS Z UČENCEMA NA POTI V EMAVS – EVANGELIST LUKA POUDARJA, DA NI DOVOLJ VIDETI JEZUSA, DA NEKDO VERUJE V VSTALEGA GOSPODA. VSTALI GOSPOD JE ENAK, A HKRATI POPOLNOMA DRUGAČEN – ALI SMO VERNIKI DANAŠNJEGA ČASA PREPRIČANI, DA BI PREPOZNALI VSTALEGA GOSPODA, ČE BI HODIL POLEG NAS?

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO LUKU (Lk 24,13-35)

    In glej, prav tisti dan sta dva izmed njih potovala v vas, ki se imenuje Emavs in je šestdeset stadijev oddaljena od Jeruzalema. Pogovarjala sta se o vsem tem, kar se je zgodilo. In medtem ko sta se pogovarjala in razpravljala, se jima je približal sam Jezus in hodil z njima. Njune oči pa so bile zastrte, da ga nista spoznala.

    Rekel jima je: »O kakšnih rečeh se pogovarjata med potjo?« Žalostna sta obstala in eden izmed njiju, ki mu je bilo ime Kleopa, mu je odgovoril: »Si ti edini tujec v Jeruzalemu, ki ne ve, kaj se je tam zgodilo te dni?« »Kaj neki?« je rekel. Dejala sta: »Kar se je zgodilo z Jezusom Nazarečanom, ki je bil prerok, mogočen v dejanju in besedi pred Bogom in vsem ljudstvom; kako so ga naši véliki duhovniki in poglavarji izročili v smrtno obsodbo in ga križali. Mi pa smo upali, da je on tisti, ki bo odkupil Izrael. Vrh vsega pa je danes že tretji dan, odkar se je to zgodilo.

    Vsi iz sebe smo tudi zaradi nekaterih žena iz naših vrst. Ko so bile zgodaj zjutraj pri grobu in niso našle njegovega telesa, so se vrnile in pripovedovale, da so imele celó videnje angelov, ki so dejali, da živi. Nekateri izmed naših so šli h grobu in so našli vse takó, kakor so pripovedovale žene, njega pa niso videli.«

    In on jima je rekel: »O nespametna in počasna v srcu za verovanje vsega, kar so povedali preroki! Mar ni bilo potrebno, da je Mesija to pretrpel in šel v svojo slavo?« Tedaj je začel z Mojzesom in vsemi preroki ter jima razlagal, kar je napisano o njem v vseh Pismih.

    Medtem so se približali vasi, kamor so bili namenjeni. On pa se je delal, kakor da gre dalje. Silila sta ga in govorila: »Ostani z nama, kajti proti večeru gre in dan se je že nagnil.« In vstopil je, da bi ostal pri njiju. Ko je sédel z njima za mizo, je vzel kruh, blagoslovil, ga razlomil in jima ga dal. Tedaj so se jima odprle oči in sta ga spoznala. On pa je izginil izpred njiju.

    In rekla sta drug drugemu: »Ali ni najino srce gorelo v naju, ko nama je po poti govoril in odpiral Pisma?« Še tisto uro sta vstala in se vrnila v Jeruzalem ter našla zbrane enajstere in tiste, ki so bili z njimi. Govorili so, da je bil Gospod resnično obujen in se prikazal Simonu. Tudi ona dva sta pripovedovala, kaj se je zgodilo na poti in kako sta ga prepoznala po lomljenju kruha.

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Lk+24%2C13-35&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE (Ervin Mozetič)

    Evangelist Luka poudarja, da ni dovolj videti Jezusa, da nekdo veruje v Vstalega Gospoda. Vstali Gospod je enak, a hkrati popolnoma drugačen.

    Prizor današnjega evangelija je postavljen v popoldanski čas, ko sonce že zahaja. Učenca se spuščata proti Emavsu. Vračata se domov, užaloščena in se želita umakniti v samoto, ki bi bolj ustrezala njunemu občutenju neuspeha in razočaranja. Vračata se, ker se jima zdi, da sta naredila napako, ker sta zapravila del svojega življenja. Hodila sta za tistim človekom, za Jezusom, v upanju, da bo on rešil Izrael, vse skupaj pa se je tragično končalo. Na določeni točki se jima je pridružil Jezus in hodil poleg njiju. Kako je mogoče, da učenca, ki sta Jezusa gotovo zelo dobro poznala, ker sta bila dolgo z njim, zdaj Jezusa nista mogla prepoznati?

    Potem ko se jima je Vstali Gospod telesno približal, je k njima pristopil še z besedami, vprašal ju je namreč: »O kakšnih rečeh se pogovarjata«? Jezus ju je iz zamaknjenosti zdramil z vprašanjem – ni se jima takoj razkril, ker je prepoznavanje Vstalega proces. Jezus ju je v resnici vprašal: Kaj je v vajinem srcu, kaj vaju vodi? Učenca sta mu na dolgo in široko odgovorila, ga nekoliko vzvišeno poučila o dogajanju in skušala ubesediti neuspeh, ki sta ga občutila v tistem trenutku. A to je tudi razlog, da ga nista prepoznala: prepričana sta bila, da vesta več od popotnika, ki sta ga ravnokar spoznala.

    Vredno je omeniti zelo pomembno podrobnost, da je evangelist opisal oba učenca, imenoval pa je le Kleopa. Kdo bi lahko bil drugi učenec? Lahko sklepam, da je evangelist pustil prazen prostor za bralca, da bi se počutil vključenega in sam zasedel mesto v tej zgodbi. Drugi učenec sem torej lahko jaz, ti ali kateri koli vernik, ki ga to sporočilo doseže. Naj vam zastavim vprašanje: ali smo verniki današnjega časa prepričani, da bi prepoznali Vstalega Gospoda, če bi hodil poleg nas?

    Opazim dvojno tveganje. Eno je, da nam ob soočenju s stiskami, strahovi in zmedenost preprečujejo, da bi šli po poti križa, ki jo predlaga Jezus.

    Drugo tveganje pa je, ko sprejmemo pristop, ki sta ga sprva sprejela učenca v zgodbi o Emavsu. Tako so naravnani tisti, ki mislijo, da vedo vse in da je njihova naloga učiti druge, in ki gredo celo tako daleč, da spodbujajo črnogledost in malodušje, ne da bi se za trenutek ustavili in poslušali bližnjega. To me še bolj utrjuje v prepričanju, da ljudje, ki so polni samih sebe, niso zmožni ustvarjati priložnosti, v katerih bi poslušali glas bližnjega. Znajdejo se v enakem položaju kot učenca na poti v Emavs – doživijo razočaranje, neuspeh, obupujejo, želijo se vdati, umakniti in pozabiti vse. Ker smo verjeli, da smo v središču vsega, smo odstranili Jezusa, ki je resnični temelj vsakega načrta, in doživeli propad osebnih načrtov.

    Evangelist vztraja pri tem, da lahko Vstalega Gospoda prepoznamo le, ko hodimo z njim, medtem ko nas on uči in nam razlaga Sveto pismo, in še zlasti, ko sedemo za mizo z njim in z njim jemo kruh, ki ga lomi. Tedaj so se jima odprle oči in sta ga spoznala, pravi besedilo in s tem poudari, da jima je kljub njuni nespameti, potem ko sta del poti prehodila z njim, uspelo znova odkriti novo navzočnost Vstalega Gospoda. To je vesela novica, ki jo oznanja evangelij: tudi mi bomo lahko premagali vsako skušnjavo zatopljenosti vase ali dvoma, če bomo poslušali Boga in bližnjega – če bomo lahko s srcem in razumom razumeli razodeto Besedo, ki nam je posredovana.

    Ko bomo poslušali Gospodovo besedo in se hranili z evharističnim kruhom, bomo dovolili svojemu srcu, da bo ponovno zagorelo v veri, upanju in dejavni ljubezni.

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    Kristus je vstal, resnično je vstal. Veselimo se in se radujmo, aleluja!

  10. Miro says:

    DEVETDNEVNICA BOŽJEGA USMILJENJA

    ŠESTI DAN

    »Danes mi privedi krotke in ponižne vernike in otročiče ter jih potopi v moje usmiljenje. Ti so najbolj podobni mojemu Srcu; tolažili so me v bridkem smrtnem trpljenju. Gledal sem nanje kakor na zemeljske angele, ki bodo čuvali moje oltarje. Nanje izlivam potoke milosti. Mojo milost more sprejeti samo ponižen človek; ponižne obdarjam s svojim zaupanjem.«

    Celotno besedilo z molitvami na:
    https://www.dkps.si/fileadmin/user_upload/DEVETDNEVNICA-BOZJEGA-USMILJENJA.pdf

    Božje usmiljenje, ki vedno in povsod spremljaš vse ljudi, zaupamo vate!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja