Članki za dušo

Posted on 10. marca, 2020 by Administrator

Tu se dodaja članke, ki so povzeti po drugih internetnih straneh. Prosim, da se navedejo viri kje je bilo povzeto.

This entry was posted in Domov. Bookmark the permalink.

15.036 Responses to Članki za dušo

← Older Comments
Newer Comments →
  1. Miro says:
    22. aprila, 2022 at 13:51

    DEVETDNEVNICA BOŽJEGA USMILJENJA

    OSMI DAN

    »Danes mi privedi duše, ki so v ječi vic, in jih potopi v globine mojega usmiljenja; naj potoki moje krvi pogasijo njihov ogenj. Vse te duše neizmerno ljubim, saj zadoščujejo moji pravičnosti; ti jim moreš prinesti olajšanje.«

    Celotno besedilo z molitvami na:
    https://www.dkps.si/fileadmin/user_upload/DEVETDNEVNICA-BOZJEGA-USMILJENJA.pdf

    Božje usmiljenje, ki vedno in povsod spremljaš vse ljudi, zaupamo vate!

    Odgovori
  2. Miro says:
    22. aprila, 2022 at 11:12

    KAKO NAJ BOMO V VSAKDANJEM ŽIVLJENJU ZARES USMILJENI? (Aleteia)

    USMILJENJE NI ZGOLJ ODPUŠČANJE. JE TUDI STRPNOST, DOBROTLJIVOST, SOČUTJE … DELA USMILJENJA SO IZRAZ LJUBEZNI, V KATERI ODSEVA BOŽJA LJUBEZEN

    Nedelja Božjega usmiljenja nas vabi, da globlje odkrijemo, do katere mere se Gospodu – “ki je usmiljen in milostljiv Bog, počasen v jezi in bogat v dobroti in zvestobi (2 Mz 34,6) – v svoji bedi zasmili grešnik. Ne zavrne teh, ki ga kličejo in jih prosi le eno: da bi bili preprosti in drzni kakor majhni otroci, da bi se mu vrgli v naročje ter se nenehno vračali k njegovi ljubezni.

    Bolj kot zaznavamo Gospodovo željo, da bi vsakega človeka napolnil s svojim usmiljenjem, bolj smo poklicani, da o njem pričujemo.

    USMILJENJA NE MOREMO PREJETI, ČE SAMI NISMO USMILJENI

    Najhuje ni grešiti, najhuje je dvomiti o usmiljenju. Da bi se o tem prepričali, je dovolj, če primerjamo Judežev obup s Petrovimi solzami potem, ko sta Jezusa oba izdala. Prvi se je obesil, drugi je postal velik svetnik, ki ga vsi dobro poznamo.

    Ne moremo sprejeti usmiljenja, če sami nismo usmiljeni. “Odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo,” rečemo v očenašu. “Bodite usmiljeni, kakor je usmiljen tudi vaš Oče!” (Lk 6,36), poudarja Jezus v priliki o neusmiljenem dolžniku (Mt 18,23-35), ki je trdega srca, kakršni smo mi vsi, ko nočemo odpustiti svojim bratom, medtem ko Bog nam odpušča.

    Več o tem na:
    https://si.aleteia.org/2021/04/11/kako-naj-bomo-v-vsakdanjem-zivljenju-zares-usmiljeni/

    Božje usmiljenje, ki vedno in povsod spremljaš vse ljudi, zaupamo vate!

    Odgovori
  3. Miro says:
    22. aprila, 2022 at 11:07

    RAZMIŠLJANJE PO ČLOVEŠKO ALI PO BOŽJE? (Ognjišče, Pisma, 2018)

    Iz pisma bralke Gabrijele: »Človeškega razmišljanja se poslužujemo prav vsi, tako tudi funkcioniramo v življenju, navsezadnje smo tako in tako samo ljudje. Če začnemo razmišljati po Božje, pa postane naše razmišljanje vse bolj obširno … Se res poslužujemo Božjega razmišljanja tudi takrat, ko nam je hudo, ko se v naša življenja prikradejo razne preizkušnje? Prav v težkih preizkušnjah, ki nam jih pošilja Bog, pogosto klonemo in ne razmišljamo po Božje …« (odlomek)

    Celotno pismo bralke in odgovor dr. Marjana Turnška na:
    https://revija.ognjisce.si/pisma/18042-razmisljanje-po-clovesko-ali-po-bozje

    Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!

    Odgovori
  4. Miro says:
    22. aprila, 2022 at 10:43

    BODITE PRAV ZDAJ V RAJU

    Nestrpno čakamo na raj, kjer je Bog. Pa je vendar v naši moči, da bi bili prav zdaj z njim v raju.
    Biti srečen z njim, pomeni: Ljubiti kot ljubi on. Pomagati, kot pomaga on. Dajati, kot daje on.
    Streči, kot streže on.

    Misli sv. Matere Terezije, Poslanstvo ljubezni, zbrala Dorothy S. Hunt, izdala Družina 1988

    Kristus je vstal, resnično je vstal. Veselimo se in se radujmo, aleluja!

    Odgovori
    • Miro says:
      22. aprila, 2022 at 14:08

      Najlepša hvala za posredovane prispevke glede zakona, družine …, saj še dodatno osvetljujejo dokaj zahtevno tematiko, ki še zdaleč ni črno-bela. Več ljudi, več ve. Če pa objavljamo še pojasnila odličnihpoznavalcev te tematike, kot je gospod Stanislav Slatinek, pa še toliko boljše.

      Odgovori
  8. Hvala says:
    21. aprila, 2022 at 19:56

    ČE TRPI EN UD, Z NIM TRPI CELOTNO TELO

    KAKO SE LOČENI POČUTIJO V CERKVI

    CERKVENO OBČESTVO OBIČAJNO NE VE, KAKO BI SE ODZVALO NA LOĆITEV, ZATO SE O TEM NE GOVORI

    ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    V letu družine ne moremo spregledati družin ločenih parov. Na tem mestu želim dati prostor njihovim vprašanjem, stiskam, potrebam, ki bi jim morali vsi skupaj bolj prisluhniti. Kajti če trpi en ud, z njim trpi celotno telo.

    V oktobru je bilo pri svetem Jožefu že tradicionalno srečanje ločenih v Cerkvi, ki ga organizira skupnost Srce. Na teh srečanjih gre za veliko več kot to, da Cerkev daje prostor ločenim in jim stoji ob strani. Verjamem, da tudi po njih Bog na svoj skrivnosten način prenavlja Cerkev.

    To so možje in žene, izjemno preizkušeni v trpljenju, a z iskrenim srcem iščejo Boga, tudi v bolečini, ki jo nosijo zaradi krivic, osamljenosti in nerazumevanja. Življenje jih je neizprosno brusilo, zato nikakor ne prenesejo dvoličnosti, osladnosti, nepristnosti, poceni tolažbe ali olepševanja.

    Na njihovih srečanjih ni nedovoljenih vprašanj in prav tako ne kupijo poceni rešitev. Takšna srečanja so zanje izjemno dragocena, saj jim pomagajo iz osamljenosti. V odkritem pogovoru začenjajo razumevati sebe ter se učijo poslušati druge in jih spoštovati v njihovi resničnosti.

    Kako se ločeni počutijo v Cerkvi?
    Priznavajo, da se zaradi občutkov sramu in nelagodja večkrat sami izločijo iz cerkvenega občestva. Z ločitvijo ni namreč le konec zakona, ampak se razdelijo tudi prej skupni prijatelji in celotna župnijska skupnost. Ločeni ne sodijo več v zakonsko skupino, pogosto izgubijo dom in zaprejo se karierne priložnosti.

    Ločitev pa ne pomeni, da je konec družine. Kot starši potrebujejo še več opore pri vzgoji svojih otrok, saj ločitev odpira nova zahtevna vprašanja. Zelo manjka programov za ločene starše kakor tudi za njihove otroke. Ti se čutijo nerazumljene in nesprejete, saj nihče ne naslavlja njihove bolečine ne v šoli ne v Cerkvi.

    Staršem ne morejo vsega povedati, ker se jih pogosto bojijo prizadeti in jih je strah, da je lahko tudi tega odnosa enkrat konec. V veliki preizkušnji je njihova vera, saj zamerijo Bogu, ki ni uslišal njihovih molitev, da bi starša ostala skupaj. V Cerkvi bi morali razmisliti, kako bi jim omogočili varen prostor, kjer bi lahko spregovorili o svoji bolečini.

    Ločitev vedno odpre še druge rane iz otroštva. Treba je vedeti, da so ločeni in njihovi otroci zaradi iskanja varnosti še posebej ranljivi in bolj izpostavljeni zlorabi.

    Cerkveno občestvo običajno ne ve, kako bi se odzvalo na ločitev, zato se o tem ne govori. Morda pa se prav od njih lahko učimo odkritega pogovora in pogumnega soočanja z vso resničnostjo življenja.

    https://si.aleteia.org/2021/10/30/locila-sem-se-kje-je-sedaj-moje-mesto-v-cerkvi/

    Odgovori
  9. Hvala says:
    21. aprila, 2022 at 19:37

    POTREBNO JE RAZČISTITI O KAKIH VRSTAH LOČITVE ZAKONCEV GOVORIMO.

    Pri Cerkveni poroki ni LOČITVE, razen ločitev zakoncev fizično. V izjemnih primerih dovoli ločitev cerkvene poroke tudi papež.

    SVETUJEM DA PRED VSAKO SVETO MAŠO , PRED ZAČETKOM POLOŽITE NA OLTAR PROŠNJE ZA SVOJEGA ZAKONCA, ZA PRAVILEN ODNOS V ŽIVLJENJU V DVOJE IN VSE TE PROŠNJE SVETI ANGELI PONESEJO NEBEŠKEMU OČETU, KI PRENAVLJA ODNOS PO JEZUSU KRISTUSU, POSEBEJ JE POTREBNO IZROČITI PROŠNJE PRI POVZDIGOVANJU V KELIH GOSPODA. PROSITI ZA LJUBEZEN V ZAKONU, ODPOVEDATI SE VSAKEMU DUHU NERAZUMEVANJA, DUHU RAZDORA, DUHU NESPREJEMANJA, DUHU NELJUBEZNI itd…
    ———————————————————————————————————————————————————

    ALI BOG ŠE NAPREJ DELUJE V ŽIVLJENJU LOČENIH IN ZNOVA POROČENIH? (Aleteia)
    ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    Moralno razločevanje, ki ga papež Frančišek predlaga v okrožnici Radost ljubezni (Amoris Laetitia), se spet odpira srečanju z Gospodom
    Moralno razločevanje je pot, ki ločenim, znova poročenim in tistim, ki živijo v posebej zapletenih družinskih situacijah, omogoča približevanje Bogu. To razločevanje je osrednji vidik osebnega in pastoralnega procesa razločevanja, piše papež Frančišek v knjigi Amoris Laetitia.

    Philippe Bordeyne to pojasnjuje v knjigi Priprava zakona – Amoris laetitia o krhkih zakonskih razmerah.

    Trud papeža Frančiška
    Po besedah ​​Bordeyna prizadevanje papeža Frančiška prihaja iz tega, da se – ne glede na to, ali nam je to všeč ali ne – edino sporočilo, ki ga Cerkev naslavlja na ločene in znova poročene posameznike, v bistvu glasi: “Bodite dejavni v občestvu Cerkve in ostanite zvesti obiskovanju svete maše ob nedeljah, ne da bi se kdaj približali evharistični daritvi.”

    Pravzaprav od tega sporočila večinoma ostane le negativni del, boleča prepoved, ki odmeva v srcih ljudi, ranjenih zaradi njihove zakonske poti in ki to sporočilo pogosto razumejo tako: “Zdaj niste in nikoli več ne boste vredni, da bi prejeli obhajilo.

    Konec “dosmrtne kazni” za ločene in znova poročene
    Da bi končal to, kar se zdi nekakšna “dosmrtna kazen”, očitno v nasprotju z logiko evangelija, je papež Frančišek v mnogih pogledih predan temu, da razvezane osebe, ki so v novi zvezi, ohranijo moralno dostojanstvo. In to načeloma ni samo abstraktno, ampak resnično in konkretno, saj moralno dostojanstvo podpira delovanje božje milosti.

    Čast dostojanstvu in moralnim sposobnostim
    Pravzaprav milost krsta ne neha delovati v življenju ljudi skozi njihovo aktivno sodelovanje. Zato papež na nov način ponovi moralno izročilo Cerkve. Izpostavlja številne načine, prek katerih lahko človek spoštuje svoje dostojanstvo in svoje moralne sposobnosti, tudi če je v položaju, ki objektivno ni v skladu z moralnim zakonom.

    Dar Svetega Duha
    Biti del Cerkve pomeni najprej odgovoriti Bogu na način, ki je skladen z našim krstom, v katerem smo vcepljeni v Kristusa z darilom Svetega Duha. Tega se moramo še vedno zavedati. Etična stran osebnega in pastoralnega razločevanja je zato namenjena prenovi duhovne integracije “svetega Božjega ljudstva, ki je zvesto”.

    Proces, ki prinaša mir
    S primernim pastoralnim spremljanjem se posameznik postavi v položaj, da zazna božjo voljo in da izvršuje duhovno češčenje s tem, ko daruje samega sebe, kar je po mnenju svetega Pavla bistvo moralnega življenja kristjanov (prim. Rim 12,1-2).

    Vrnitev v “milostno stanje”
    Zakaj lahko takšno razločevanje vodi k miru? Ker nam lahko omogoči, da “z določeno moralno gotovostjo” (AL 303) ugotovimo, da je kakovost moralnega življenja v drugi zvezi zadosten odziv na Božji klic tukaj in zdaj. Ob tem moramo upoštevati “zapletenost konkretnih omejitev, čeprav [ta odziv] še ni popolnoma objektivni ideal”.

    Če se sklicujemo na tradicijo duhovnega in pastoralnega razločevanja, nam odkritje, da smo Bogu dali zadosten odgovor, omogoča potrditev, da smo v milostnem stanju. Bog še naprej deluje v življenju ločenih, znova poročenih in v življenju posameznikov, ki živijo v kakršnikoli drugi “zapleteni situaciji” (prim. AL 312), da jih pozove k nadaljnjim korakom.

    Razločevanje preteklosti
    A “ko se zavejo svojega položaja pred Bogom” (AL 300), morajo tudi ločeni in znova poročeni razločevati svojo preteklost. To pomeni oceniti lastno odgovornost za neuspeh zakramentalne zveze svetega zakona, pa tudi oceniti način, na katerega so prevzeli zakonske zaveze in ki ga še naprej spoštujejo v največji možni meri, četudi le do zakonca in otrok.

    “Pogoji in olajševalne okoliščine”
    V tem preizkusu vesti o lastni preteklosti papežev poseben dodatek predvsem osredotoča pozornost na “pogoje in olajševalne okoliščine” (AL 301).

    V Amoris Laetitia, ki se sklicuje na Katekizem katoliške cerkve, papež navaja nekatere elemente, ki jih je treba upoštevati, med katerimi so tudi “psihični in družbeni dejavniki”, zaradi katerih je “odgovornost za dejanja lahko zmanjšana ali preklicana”

    https://si.aleteia.org/2021/07/08/ali-bog-se-naprej-deluje-v-zivljenju-locenih-in-znova-porocenih/

    Odgovori
    • Hvala says:
      22. aprila, 2022 at 14:45

      Nasvet duhovnega voditelja PRI VSAKI SVETI DARITVI DAJATI BOGU MEDSEBOJNE ODNOSE V ZAKONU TAKO DOLGO DOKLER NE PRIDE DO IZBOLJŠANJA, ….

      Odgovori
  10. Miro says:
    21. aprila, 2022 at 18:25

    »V TRENUTKU, KO MI JE UMRL MOŽ GREGOR, JE POSTALA ZAME VERA V VSTAJENJE OTIPLJIVO RESNIČNA« (pogovor, Aleteia)

    Gospe Moniki največ od vsega pomenita družina in Jezus. Je ženska velike vere in kot sama pravi, se neštetokrat v dnevu obrne na Jezusa v klepetu, prošnji za pomoč, posredovanje ali le v zahvaljevanju. Prav njena velika vera ji je v življenju pomagala, ko se je soočala z velikimi preizkušnjami.

    https://si.aleteia.org/2022/04/21/v-trenutku-ko-mi-je-umrl-moz-gregor-je-postala-zame-vera-v-vstajenje-otipljivo-resnicna/

    Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!

    Odgovori
← Older Comments
Newer Comments →

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja