Članki za dušo

Tu se dodaja članke, ki so povzeti po drugih internetnih straneh. Prosim, da se navedejo viri kje je bilo povzeto.

This entry was posted in Domov. Bookmark the permalink.

15.036 Responses to Članki za dušo

  1. Miro says:

    Ponovno v razmislek:

    MARIJA NAM NEPRESTANO PONAVLJA: »MOLITE ROŽNI VENEC!« MAMO PA JE TREBA UBOGATI (Aleteia)

    UGLASILI SE BOMO Z UTRIPOM BOŽJEGA SRCA, KI PRINAŠA MIR, KI GA DANES TAKO POTREBUJEMO

    Cerkev nas vedno vabi, da imamo v mislih in na naših ustnicah pomembnejše besede: Oče naš, Jezus, Marija … Oče, Jezus, Marija … To so vzvišene besede, ki jih tolikokrat lahko ponovimo v molitvi rožnega venca in ki v naša življenja prinesejo Božji mir in milo navzočnost Kristusa in njegove Matere.

    Več o tem na: https://si.aleteia.org/2020/10/05/marija-nam-neprestano-ponavlja-molite-rozni-venec-mamo-pa-je-treba-ubogati/

    Marija, Kraljica presvetega rožnega venca, prosi za nas!

  2. Miro says:

    JEZUSOVI UČENCI: »KAJ NAJ STORIMO …«

    TEDAJ SO MU REKLI:
    »KAJ NAJ STORIMO, DA BOMO DELALI BOŽJA DELA?«
    JEZUS JE ODGOVORIL IN JIM DEJAL:
    »BOŽJE DELO JE TO, DA VERUJETE V TISTEGA, KI GA JE ON POSLAL.« (Jn 6,28-29)

    Daljši evangeljski odlomek:
    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Jn+6%2C22-29&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    Na začetku Jezusovega govora o kruhu življenja v Kafarnaumu so ljudje razumeli, da morajo delati Božja dela, če hočejo prejeti jed, ki ostane za večno življenje. Jezus jasno pove, da je Božje delo vera v Kristusa, ne človeško delo po meri drugih del, ampak osebna podvrženost Božjemu delu v Kristusu. Sedanji čas glagola verovati nakazuje, da ne gre za osamljeno dejanje vere, temveč za življenje v veri. Tako srečamo na začetku govora o kruhu življenja vero, ki prevladuje v prvem delu govora o evharistiji.

    Gospod, pomnoži nam vero!

    (povzeto po Duhovni oazi, franciskani. si)

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostnih vere, zaupamo vate!

  3. Miro says:

    KAKO BO BOG SKRBEL ŠELE ZA NAS…

    …ČE BOG HRANI KROKARJEVE MLADIČE, KI VPIJEJO K NJEMU, ČE HRANI PTICE,
    KI NE SEJEJO, NE ŽANJEJO, NE ŽANJEJO, NITI NE SPRAVLJAJO V ŽITNICE, ČE TAKO
    LEPO OBLAČI CVETLICE NA POLJU, KAKO BO ŠELE SKRBEL ZA LJUDI, KI JIH JE
    NAREDIL PO SVOJI PODOBI IN JIH SPREJEL ZA SVOJE OTROKE, ČE LE DELUJEMO
    KOT NJEGOVI OTROCI, ČE SE DRŽIMO NJEGOVIH ZAPOVEDI IN MU ZAUPAMO.

    Misli sv. Matere Terezije, Poslanstvo ljubezni, zbrala Dorothy S. Hunt, izdala Družina 1988

    Božje usmiljenje, ti veselje in neizmerna radost vseh svetih, zaupamo vate!

  4. Hvala says:

    PRI POSTU
    —————-
    ne gre za treniranje volje ob odpovedovanju ali kazanju dobrote ob dajanju, saj na tak način post lahko postane moj malik ali past, v katero se ujamem. Zakaj? Malik, ko ne iščem Boga, ampak le, ali mi je uspelo in s tem nevede napihujem svoj ego.

    MOLITEV
    ———–
    me odpira njegovi milosti. Če pa zaradi molitve opustim pomembno domače opravilo ali spregledam družinskega člana, me lahko tudi molitev oddaljuje od življenja v odnosu, torej od Boga, ki je odnos.

    BOG GLEDA NA OSEBO
    ——————————–
    On ne predpisuje, da zmolim pet rožnih vencev na dan. Nekdo jih bo zmolil deset, drugi bo rekel “Oče” ali ga bo vabil “Pridi”, tretji bo izročil svojo stisko z “Zgodi se Tvoja volja”. Bog ne predpisuje, kako naj ga kličemo, z vsakim ima edinstven odnos.
    …………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..

    Post me vabi v odnos z Bogom in da si za ta odnos vzamem čas
    Prvi dan posta sem slišala povabilo k postu kot moji odpovedi nečemu (hrani, pijači, družbenim omrežjem) ali kot darovanju nečesa svojega (časa, talenta, denarja). Moj post naj spremlja molitev na skrivnem, v intimi z Bogom, da oboje lahko objame Božja milost.

    Slišala sem, da je pomembno vse troje, da eno brez drugega ne šteje. Le tako je celota. Vse troje skupaj mi pomaga k poglabljanju odnosa z Bogom in ljudmi.

    Pri postu ne gre za treniranje volje ob odpovedovanju ali kazanju dobrote ob dajanju, saj na tak način post lahko postane moj malik ali past, v katero se ujamem. Zakaj? Malik, ko ne iščem Boga, ampak le, ali mi je uspelo in s tem nevede napihujem svoj ego. Past je, ko ne vidim ve. Stvarnika, ki mi je vse podaril. Kaj sem in kaj imam, česar nisem dobila?

    V postu več časa posvetim molitvi in branju Božje besede. Tako krepim odnos z Bogom, odkrivam, kaj mi govori, h čemu me vabi. Molitev me odpira njegovi milosti. Če pa zaradi molitve opustim pomembno domače opravilo ali spregledam družinskega člana, me lahko tudi molitev oddaljuje od življenja v odnosu, torej od Boga, ki je odnos.

    Bog gleda na osebo
    Že od študentskih let me spremlja spoznanje, da Bog gleda na osebo. Upošteva osebo in njeno naravo. Močna izkušnja je bila, ko sem iz vsega srca prosila, naj mi pošlje znamenje, če želi, da se poročim s fantom, s katerim sem hodila.

    Z njim mi je bilo res lepo, a je bilo zraven veliko preizkušenj. Je to tvoj načrt zame, dragi Oče? Dvajset minut po moji prošnji se je fant peljal mimo cerkve, pred katero sem stala. In kmalu je postal moj mož.

    Čutim, da me Bog vabi, naj ostanem v njegovi ljubezni, ker dobro ve, da brez njega ne morem ničesar storiti. Storim lahko, a ne bo polnosti življenja; hitro lahko zavijem s poti.

    V želji po nekem cilju spregledam druge ali se zataknem v mislih, da mi nekaj pripada. Lahko mislim, da je nekaj dobro za bližnjega, in se nehote obnašam, kot da sem njegov odrešenik. Namesto Boga začnem v ospredje postavljati sebe.

    Bog gleda na osebo. On ne predpisuje, da zmolim pet rožnih vencev na dan. Nekdo jih bo zmolil deset, drugi bo rekel “Oče” ali ga bo vabil “Pridi”, tretji bo izročil svojo stisko z “Zgodi se Tvoja volja”. Bog ne predpisuje, kako naj ga kličemo, z vsakim ima edinstven odnos.

    Bog nagovarja in odgovarja
    On je tam za nas, ves čas čaka. Kot v priliki o usmiljenemu Očetu od daleč gleda na nas in čaka, kdaj se bomo vrnili v njegov objem, potrkali na vrata. Pusti nam svobodo; naša naloga je, da si vzamemo čas.

    V nedeljo sem pri maši zaslišala pesem, ki me je nagovorila: “Daj, Gospod, da tvoj glas me prebudi in sonce odžene vse skrbi, naj ne obupam nikdar, naj ne bojim se svojih sanj, saj vem, da z mano si vse dni.” Popoldne sem pesem še zapela in jo po messengerju poslala nekaj osebam, za katere vem, da potrebujejo veselje in upanje.

    Nisem mogla verjeti, že čez 10 minut mi je odgovoril Jezus Kristus. Bila sem presenečena. Ko sem vklopila razum, sem spoznala, da je prijatelj odprl Fb profil z imenom Jezus Kristus. Dogodek je še ves teden odmeval v meni. Ko sem ga delila z možem, mi je rekel: “Kaj pa, če je bil res Jezus?”

    Poznam Božji dotik, večkrat se me je dotaknil z Besedo, hrepenim po njegovi bližini in želim živeti njegovo besedo. Ampak ko mi piše po Facebooku, me zadane. Vstopa v moje življenje!

    Post ni pot v perfektnost, bistvo ni v odpovedovanju ali dajanju. Glavni namen posta je, da me povabi v odnos z Bogom. In za ta odnos je pomembno, da si vzamem čas. Pa ne samo čas, ampak da se mu v molitvi odprem in sprejmem vse, kar mi podarja. Tudi tisto, kar boli, kar težko sprejemam, saj šele kasneje lahko spoznam, da me je to peljalo naprej, k več življenja.

    Post je zame veliko povabilo k odnosu z Bogom. Povabilo odrekanja ali darovanja, podprtega z molitvijo. In na koncu s svojo milostjo pride On.

    https://si.aleteia.org/2021/03/07/kaj-pa-ce-je-bil-res-jezus/

  5. Miro says:

    KAKO BOGA V MOLITVI PROSITI ZA ČUDEŽ? (Aleteia)

    JEZUS NAM JE DAL GLEDE TEGA NEKAJ ZELO NATANČNIH NAVODIL

    Ko beremo o številnih čudežih, ki se dogajajo v Svetem pismu, je povsem naravno, da si zaželimo, da bi se čudeži dogajali tudi v našem življenju. Morda si želimo čudeža, ker doživljamo nekaj žalostnega, naše želje pa so lahko tudi manj pomembne.

    Oglejmo si nekaj primerov: vi ali vaš znanec ste zboleli za rakom, morda ste izgubili zaposlitev, imate težave v zakonu ali pa so se v težkem položaju znašli vaši otroci. Ne glede na težavo si želimo, da bi jo Bog lahko odpravil.

    Morda se nam zdi, da nas iz zagate lahko reši le čudež, zato želimo zanj v molitvi prositi Boga. Toda kako?

    KAKO LAHKO BOGA V MOLITVI PROSIMO ZA ČUDEŽ?

    Ali nas Bog posluša? Ali obstaja obrazec, po katerem moramo moliti, da se bo Bog odzval na našo prošnjo?

    Angel Gabriel je dejal Devici Mariji: “Bogu namreč ni nič nemogoče.” (Lk 1,37) Če je stvar resnična, dobra in lepa, ni nič zunaj Božjega dosega. Ob tem pa seveda Bog ni “sveti avtomat”, ki bi nam dal vse, za kar ga prosimo

    Od nas pričakuje, da bomo imeli vere vsaj za gorčično zrno (to je najmanjše seme na svetu). Ko so božjastnega dečka prinesli pred Jezusa, je njegov oče potožil, da ga njegovi učenci niso mogli ozdraviti. Jezus je množici pojasnil, zakaj njihove molitve niso bile uspešne.

    IMETI MORAMO VERO V BOGA

    “Resnično, povem vam: če bi imeli vero kakor gorčično zrno, bi rekli tej gori: ‘Prestavi se od tod do tja!’, in se bo prestavila in nič vam ne bo nemogoče.” (Mt 17,20–21)

    Za kakršen koli čudež moramo imeti globoko vero v Boga, kar je samo po sebi dar in ne nekaj, kar bi posameznik lahko pridobil z lastno voljo. Ta dar pa od nas zahteva sodelovanje. Naše srce mora biti popolnoma odprto, da vanj lahko prejmemo dar vere in da v njem ni nobenih ovir.

    PROŠNJA ZA ODPUŠČANJE

    Poleg tega si Bog želi, da najprej prosimo odpuščanja za svoje grehe, preden ga za kar koli prosimo. Katekizem Katoliške cerkve pojasnjuje, da mora vsaka prosilna molitev (v kateri recimo prosimo za čudež) vsebovati tudi prošnjo za odpuščanje.

    Prošnja za odpuščanje je prvi vzgib prosilne molitve (tako kot pravi cestninar: “Bodi milostljiv meni grešniku,” Lk 18,13). Prošnja za odpuščanje je predhodna pravilni in čisti molitvi. Zaupljiva ponižnost nas znova postavi v luč občestva z Očetom in njegovim Sinom Jezusom Kristusom in občestva enih z drugimi: tedaj “dobimo od njega vse, za kar ga prosimo” (1 Jn 3, 22). Prošnja za odpuščanje je predhodna evharističnemu bogoslužju, pa tudi osebni molitvi. (KKC 2631)

    Kesanje je bilo ključni dejavnik Jezusovih ozdravljenj v evangelijih, saj ljudem ni le povrnil telesnega zdravja, temveč jim je pogosto tudi odpuščal grehe. Predvsem pa si Bog želi, da bi z njim znova vzpostavili odnos, in čudež se lahko zgodi le v primeru, če do tega res pride.

    ZGODI SE TVOJA VOLJA!

    Ne smemo pa pozabiti, da bo Bog našo prošnjo za čudež uslišal le, če je takšna njegova volja. Najpomembneje je, da zaupamo Bogu in njegovemu načrtu za naše življenje. Morda ne bomo razumeli, če se ne bo odzval na našo prošnjo za čudež, toda ob primernem času nam bo razodel razloge za svoje ravnanje.

    Povzeto po https://si.aleteia.org/2019/08/30/kako-boga-v-molitvi-prositi-za-cudez/

    Božje umiljenje, neizčrpni vir čudežev, zaupamo vate!

    • Miro says:

      BOŽJA BESEDA NAM GOVORI O SILNI MOČI VERE

      »ČE BI IMELI VERO KAKOR GORČIČNO ZRNO, BI REKLI TEJ MURVI: ›IZRUJ SE S KORENINAMI VRED IN SE PRESADI V MORJE,‹ IN BI VAM BILA POKORNA.« (Lk 17,6)

      Molimo iz srca: Slava tebi, Gospod Jezus, Ti si moje odrešenje! Vse z zaupanjem izročam v Tvoje presvete in usmiljene roke. Ponižno Te prosim, poživi mojo vero Vate in v tvojo odrešenjsko moč. Jezus, naj se po Tvoji milosti v mojem življenju vedno zgodi Tvoja presveta božja volja. Amen.

  6. Miro says:

    PAPEŽ: V ČASU RAZOČARANJA PONOVNO POJDIMO (ZA NJIM), ZAČNIMO ZNOVA IN ODRINIMO NA GLOBOKO

    »Dragi bratje in sestre, blagoslovljeno nedeljo! Evangelij današnjega bogoslužja (Jn 21,1-19) pripoveduje o tretjem Jezusovem prikazanju apostolom.« S temi besedami je papež Frančišek začel nagovor pred opoldansko molitvijo Raduj se, Kraljica nebeška, z okna apostolske palače na Trgu sv. Petra na današnjo 3. velikonočno nedeljo.

    Celoten nagovor svetega očeta na:
    https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2022-05/papez-v-casu-razocaranja-ponovno-pojdimo-za-njim-ponovno-zac.html

  7. Miro says:

    JEZUSOVO VPRAŠANJE VELJA VSAKOMUR IZMED NAS: »ALI ME LJUBIŠ?«

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO JANEZU (Jn 21,1-19)

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Jn+21%2C1-19&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    JEZUS JE TRETJIČ REKEL SIMONU PETRU:
    »SIMON JANEZOV SIN, ALI ME IMAŠ RAD?«
    PETER SE JE UŽALÓSTIL, KER MU JE TRETJIČ REKEL:
    »ALI ME IMAŠ RAD?«, IN MU JE REKEL:
    »GOSPOD, TI VSE VEŠ, TI VEŠ, DA TE IMAM RAD.«
    (Jn 21,17)

    Jezusovo vprašanje velja vsakomur izmed nas: »Ali me ljubiš?« To vprašanje moramo sprejeti z veseljem, ker Jezus ne dvomi o nas, ampak hoče z ognjem svoje ljubezni požgati človeške slabosti in v srcu zanetiti še močnejšo ljubezen za Božjo stvar. Gospod, ti vse veš, ti veš, da te imam rad! (misel iz Duhovne oaze, franciskani.si)

    Molimo na kratko, iz srca: Jezus, Ti si moj Bog in moje vse. Po tvoji milosti Te hočem ljubiti bolj in bolj. Zato Te ponižno prosim, da okrepiš mojo slabotno ljubezen v odnosu do Tebe in bližnjih. Brez Tebe in tvoje milosti ne morem nič storiti.

  8. Miro says:

    POT LUČI

    SEDMA POSTAJA: JEZUS PODELI SVOJIM UČENCEM MOČ ODPUŠČATI GREHE (Jn 20,19-23)

    GOSPOD, PRIKAZAL SI SE APOSTOLOM IN JIM DAHNIL SVETEGA DUHA. IZLIJ TUDI
    NAD NAS SVOJEGA OZDRAVLJAJOČEGA DUHA, DA BOMO LAHKO NADALJEVALI TVOJE
    POSLANSTVO PRINAŠANJA ODPUŠČANJA NAŠEMU SVETU, KI JE TAKO RANJEN OD
    GREHA.

    Celotno besedilo na https://si.aleteia.org/2021/04/11/krizev-pot-ze-poznamo-kaj-pa-je-pot-luci/

  9. Hvala says:

    V DANAŠNJIH MODERNIH ČASIH je po svetu veliko nezadovoljstva, godrnjanja, nehvaležnosti Bogu. Veliko nezadovoljstvo je opaziti pri ljudeh, ki imajo tako rekoč vse, kar potrebujejo za življenje na zemlji. Nekateri ne cenijo ničesar, ne zdravja, ne materialnih dobrin, pa tudi duhovnih dobrin ne, vedno jih nekaj moti, vedno je nekaj narobe, pa ni to dobro, tega nimamo, ono je bilo boljše itd. Tako početje Gospodu ni po volji. PRI SVETI SPOVEDI JE POTREBNO TAKŠNE GREHE POVEDATI, OBŽALOVATI, SKLENITI, DA SE TEGA NE BO VEČ DELALO IN DELATI POKORO!

    PRIMER NAPISAN NAM V POUK IN VSEM OSTALIM V SVETEM PISMU, KAKO JE GOSPOD BOG KAZNOVAL LJUDSTVO ZARADI GODRNJANJA-NEPOSLUŠNOSTI!

    BOG RAZGLASI KAZEN ZA NEPOSLUŠNI ROD
    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    (5 Mz 1,34–40)
    20 Gospod je rekel: »Odpuščam po tvoji besedi. 21 Toda kakor jaz živim in bo vsa zemlja napolnjena z Gospodovim veličastvom, velja: 22 Nobeden izmed mož, ki so videli moje veličastvo in znamenja, ki sem jih delal v Egiptu in v puščavi, pa so me vendar že desetkrat postavili na preizkušnjo in niso poslušali mojega glasu, 23 nikakor ne bo videl dežele, ki sem jo s prisego obljubil dati njihovim očetom. Nobeden izmed teh, ki so me zaničevali, je ne bo videl. 24 Svojega služabnika Kaléba pa bom, zato ker je bil drugega duha in mi je bil popolnoma zvest, popeljal v deželo, v katero je šel, in njegov zarod jo bo dobil v last. 25 Amalečan in Kánaanec prebivata v dolini, zato se jutri obrnite in odpravite v puščavo po poti proti Trstičnemu morju!«
    26 Gospod je govoril Mojzesu in Aronu in rekel: 27 »Kako dolgo bo ta hudobna skupnost še godrnjala čezme? Slišal sem godrnjanje Izraelovih sinov, s katerim so godrnjali čezme. 28 Reci jim: ›Kakor jaz živim, govori Gospod, kakor ste govorili v moja ušesa, tako vam bom storil. 29 V tej puščavi bodo popadala vaša trupla, vsi, kar vas je bilo preštetih po vsem številu, dvajset let stari in starejši, ki ste godrnjali proti meni. 30 Nikakor ne boste prišli v deželo, za katero sem vzdignil roko, da vam bom dal prebivati v njej, razen Jefunéjevega sina Kaléba in Nunovega sina Józueta. 31 Vaše otroke, o katerih ste rekli, da bodo postali plen, pa popeljem tja in spoznali bodo deželo, ki je vi niste marali. 32 In vaša trupla bodo popadala v tej puščavi. 33 Vaši sinovi bodo štirideset let pasli po puščavi in se pokorili za vaše nezvestobe, dokler vsa vaša trupla ne obležijo v puščavi. 34 Kakor je bilo število dni, v katerih ste ogledovali deželo, štirideset, tako se boste štirideset let pokorili za svoje krivde, za vsak dan eno leto – da boste spoznali, kaj pomeni meni nasprotovati. 35 Jaz, Gospod, sem govoril. Resnično, vse to bom storil vsej tej hudobni skupnosti, ki se je povezala proti meni; v tej puščavi bodo shirali in tu pomrli.‹«
    36 Može pa, ki jih je Mojzes poslal ogledovat deželo in ki so po vrnitvi s tem, da so očrnili deželo, zapeljali vso skupnost, da je godrnjala proti njemu, 37 te može, ki so grdo očrnili deželo, je zadela nadloga in so umrli pred Gospodom. 38 Nunov sin Józue in Jefunéjev sin Kaléb pa sta izmed tistih mož, ki so šli ogledovat deželo, ostala pri življenju (4 Mz 14,20-38).

    NEUSPEH PREDRZNE POBUDE
    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    (5 Mz 1,41–45)
    39 Mojzes je te besede povedal vsem Izraelovim sinovom in ljudstvo je začelo silno žalovati. 40 Drugo jutro so zgodaj vstali in šli na vrh gore in rekli: »Glej, tu smo, hočemo iti v kraj, o katerem je govoril Gospod; res smo grešili.« 41 Mojzes pa je rekel: »Zakaj vendar hočete delati proti Gospodovemu ukazu? Ne bo se vam posrečilo. 42 Ne hodíte, da vas sovražniki ne pobijejo, kajti Gospoda ni v vaši sredi! 43 Amalečan in Kánaanec sta namreč tam pred vami in padli boste pod mečem. Ker ste se obrnili od Gospoda, Gospod ne bo z vami.«
    44 A so si vseeno predrznili iti na vrh pogorja, čeprav se ne skrinja Gospodove zaveze ne Mojzes nista ganila iz tabora. 45 Tedaj sta prišla Amalečan in Kánaanec, ki sta prebivala na tistem pogorju, in jih premagala in razkropila tja do Horme.

  10. Miro says:

    ZAKAJ JE MAJ MARIJIN MESEC? (Aleteia)

    Na območju današnje Slovenije so prve šmarnice imeli leta 1851 v ljubljanskem semenišču na pobudo četrtstoletnika Jerneja Lenčka. Za šmarnično branje so imeli molitvenik Mesec Marije, ki ga je iz francoščine leta 1842 prevedel bogoslovec Davorin Trstenjak. V knjigi je bilo 31 premišljevanj in na koncu še opis nekaterih Marijinih Božjih poti. Trstenjakov namen je bil navdušiti Slovence za novo pobožnost. Knjižica je bila kmalu razprodana in je bila leta 1856 ponatisnjena.

    Zakaj šmarnice?

    A šmarnice so Slovenci hitro vzeli za svoje in se zbirali ob Mariji, še preden je bilo napisano prvo šmarnično branje. Majska ljudska pobožnost je dobila ime po naslovu šmarnic Janeza Volčiča iz leta 1855. Branje je imelo preprost naslov Šmarnice Marii naši Materi darovane.

    Ime pobožnosti izvira iz imena cvetic, ki maja najlepše cvetijo in so jih prinašali k Mariji, po nekaterih virih pa bi lahko bilo povezano tudi z Marijinima praznikoma, ki so ju ponekod imenovali tudi veliki in mali šmaren.

    Več na https://si.aleteia.org/2018/05/03/zakaj-je-maj-marijin-mesec/

    Marija, Kraljica majnika, prosi za nas!

Dodaj odgovor za Miro Prekliči odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja