Članki za dušo

Tu se dodaja članke, ki so povzeti po drugih internetnih straneh. Prosim, da se navedejo viri kje je bilo povzeto.

This entry was posted in Domov. Bookmark the permalink.

15.036 Responses to Članki za dušo

  1. Hvala says:

    SVETA MARIJA JE KAČI STRLA GLAVO. MARIJA RAZVEZUJE VOZLE ZLA. MOLIMO DEVETDNEVNICA-MARIJA , KI RAZVEZUJE VOZLE

    https://www.druzina.si/storage/app/media/ProductFiles/paket-marija-ki-razvezuje-vozle-5x.pdf

  2. Miro says:

    DANAŠNJI EVANGELIJSKI ODLOMEK, KI GOVORI O MARIJINEM OBISKU TETE ELIZABETE, PREDSTAVLJA BOGOSLUŽJE, POLNO VESELJA, KI PRIHAJA KAKOR SUNEK SVEŽEGA ZRAKA, KI NAPOLNJUJE NAŠE ŽIVLJENJE – DVA POMEMBNA ELEMENTA KRŠČANSKEGA ŽIVLJENJA STA SLUŽENJE IN SREČANJE. OBA ZAHTEVATA, DA IZSTOPIMO IZ SEBE: IZSTOPIMO, DA BI SLUŽILI, IN IZSTOPIMO, DA BI SE SREČALI, DA BI OBJELI DRUGO OSEBO!

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO LUKU (Lk 1,39-56)

    Tiste dni je Marija vstala in se v naglici odpravila v gričevje, v mesto na Judovem. Stopila je v Zaharijevo hišo in pozdravila Elizabeto. Ko je Elizabeta zaslišala Marijin pozdrav, se je dete veselo zganilo v njenem telesu. Elizabeta je postala polna Svetega Duha in je na ves glas vzkliknila in rekla: »Blagoslovljena ti med ženami, in blagoslovljen sad tvojega telesa! Od kod meni to, da pride k meni mati mojega Gospoda? Glej, ko je prišel glas tvojega pozdrava do mojih ušes, se je dete v mojem telesu od radosti zganilo. Blagor ji, ki je verovala, da se bo izpolnilo,
    kar ji je povedal Gospod!«

    MARIJINA HVALNICA

    In Marija
    je rekla:
    »Moja duša poveličuje Gospoda
    in moj duh se raduje v Bogu, mojem Odrešeniku,
    kajti ozrl se je na nizkost svoje služabnice.
    Glej, odslej me bodo blagrovali vsi rodovi,
    kajti velike reči mi je storil Mogočni
    in njegovo ime je sveto.
    Njegovo usmiljenje je iz roda v rod
    nad njimi, ki se ga bojijo.
    Moč je pokazal s svojo roko,
    razkropil je tiste, ki so ošabni v mislih svojega srca.
    Mogočne je vrgel s prestolov
    in povišal je nizke.
    Lačne je napolnil z dobrotami
    in bogate je odpustil prazne.
    Zavzel se je za svojega služabnika Izraela
    in se spomnil usmiljenja,
    kakor je govoril našim očetom:
    Abrahamu in njegovemu potomstvu na veke.«

    Marija je ostala z njo približno tri mesece, potem pa se je vrnila na svoj dom.

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Lk+1%2C39-56&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE (Ervin Mozetič)

    Današnji evangelijski odlomek, ki govori o Marijinem obisku tete Elizabete, predstavlja bogoslužje, polno veselja, ki prihaja kakor sunek svežega zraka, ki napolnjuje naše življenje. Ne nagovorijo nas popačeni obrazi kristjanov, žalostni kristjani, ki niso v celoti kristjani. Verjamejo, da so, a niso v polnosti. Krščansko sporočilo je tole: to ozračje veselja, ki nam ga današnje bogoslužje poklanja kot dar. Dva pomembna elementa krščanskega življenja sta služenje in srečanje.

    Zgled služenja je Marija. Služila je brez omahovanja. Evangelij nam pravi, da je vstala in hitro šla, čeprav je bila noseča in je tvegala, da po poti naleti na razbojnike. To dekle, ki je imelo šestnajst, sedemnajst let, ne več, je bilo pogumno. Vstane in gre. Brez izgovorov. Pogum ženske. Pogumne ženske, ki so v Cerkvi, so kakor Marija. Te ženske, ki skrbijo za družino; te ženske, ki skrbijo za vzgojo otrok, ki se spoprijemajo z mnogimi nasprotovanji, z mnogo bolečine; ki skrbijo za bolne … Pogumne: vstanejo in služijo, služijo … Služenje je krščansko znamenje. Kdor ne živi za služenje, ne služi življenju. Služenje v veselju – to je drža, ki jo želim posebej izpostaviti.

    Drugi poudarek pa je srečanje – srečanje med Marijo in Elizabeto. Ti dve ženski se srečata; in srečata se z veseljem; in ta trenutek je ves praznik. Če bi se naučili služiti in iti v srečanje z drugimi, kako bi se spremenil ta svet. Drugo krščansko znamenje je srečanje. Človek, ki pravi, da je kristjan, ni pa sposoben iti v srečanje z drugimi, srečati druge, ni popolnoma kristjan. Tako služenje kot srečanje zahtevata, da izstopimo iz sebe: izstopimo, da bi služili, in izstopimo, da bi se srečali, da bi objeli drugo osebo. S tem Marijinim služenjem, s tem srečanjem, se obnavlja Gospodova obljuba, uresničuje se v sedanjosti, v tej sedanjosti. Gospod je ravno v služenju, Gospod je v srečanju, kakor smo to slišali v berilu: ‘Gospod, tvoj Bog, je pri tebi.’

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!

  3. Miro says:

    Bogu hvala za vse, kar smo prejeli na mogočno priprošnjo Presvete Device Marije v mesecu
    majniku!

    MISEL SV. MATERE TEREZIJE

    »MARIJA, NAŠA GOSPA, JE ZAČETEK NAŠEGA VESELJA. TO JE NJENA VLOGA, KI JO
    ZVESTO IZPOLNJUJE. ALI SE RES ZAVEDAMO, ZAKAJ JO TAKO ZELO LJUBIMO? ZATO,
    KER JE NEOMADEŽEVANO OGLEDALO BOŽJE LJUBEZNI.«

    Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!

  4. Hvala says:

    BOŽJA VOLJA

    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    V Stari zavezi je Božja volja, Postava, povzeta v dekalogu (desetih zapovedih). Ta nam ne govori, kaj bi bilo treba storiti, le to, česa ne smemo storiti, ker nas bo uničilo.

    V Novi zavezi je Božja volja, »da bi imeli življenje in ga imeli v obilju« (Jn 10,10). Lahko bi rekli, da je vse, kar nas v naših izbirah bolj približuje življenju in ljubezni, pokorščina stvariteljski moči, ki nas je ustvarila.

    SVETOST

    Svetost je lastnost, ki jo najprej pripisujemo Bogu. Je Bogu lastna. Bog je »popoln«, ne zato, ker bi bil brezhiben, ampak, ker mu nič ne umanjka. Je popolna ljubezen (prim. Mt 5,45-48). Je dar sam v sebi.

    Pri svetosti torej ne gre zgolj za moralno popolnost. Ko nekoga označimo za svetnika, želimo reči, da popolnoma pripada Bogu.

    https://nadskofija-ljubljana.si/laiki/besede-vere-za-vsakogar/

  5. Miro says:

    MISEL SV. CHARLESA DE FOUCAULDA

    »LJUDJE VERE BOMO, ČE BOMO V VSAKEM ČLOVEKU, ZA VSEMI ZAGRINJALI IN
    ZA VIDEZOM, VIDELI NEDOPOVEDLJIVO SVETO BITJE – DEL KRISTUSOVEGA TELESA.
    VSAKEGA UBOGEGA, VSAKEGA BOLNEGA, KI PRIDE K NAM, MORAMO IMETI ZA
    SVETO BITJE, V KATEREM ŽIVI JEZUS.«

    Božje usmiljenje, studenec bolnim in trpečim, zaupamo vate!

  6. Miro says:

    MOLITEV, DA BI KLJUB VSEMU VEROVALI (Aleteia)

    “VERUJEM, ČEPRAV JE VSE VIDETI TAKO, DA NE BI SMEL”

    Čeprav nam morda ne gre vedno vse po načrtih in svet pravi, da Boga ni, ne izgubimo vere in zaupanja.

    Verujem, tudi če vsi kričijo, naj ne verujem, ker sem svojo vero utemeljil na svojem Bogu, v svojem Bogu, ki se ne spreminja, na mojem Bogu, ki je ljubezen. Verujem, čeprav je vse videti mrtvo. Verujem, četudi kdaj izgubim vso voljo do življenja. Verujem, ker sem postavil svoje življenje na resničnih besedah, na prijateljskih besedah, na besedah mojega Boga. Verujem, četudi vse nasprotuje tvojemu obstoju. Verujem, tudi če čutim le žalost, saj kristjan, ki ima Gospoda za prijatelja, ne ostaja v dvomu, ampak nadaljuje v veri. Verujem, četudi vidim ljudi ubijati. Verujem, tudi če vidim otroke jokati, saj sem se naučil z gotovostjo, da On prihaja na srečanje z nami v najbolj težkih urah, s svojo ljubeznijo in svojo lučjo. Verujem … a povečaj mojo vero.

    https://si.aleteia.org/2020/01/16/molitev-da-bi-kljub-vsemu-verovali/

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  7. Miro says:

    Sv. Mati Terezija nas takole navdušuje za delo v moči Svetega Duha:

    DRUG DRUGEGA DOPOLNJUJEMO

    TAKO LEPO JE, DA SE MED SEBOJ DOPOLNJUJEMO! MORDA VI NE MORETE NAREDITI
    TEGA, KAR MI DELAMO V REVNIH MESTNIH ČETRTIH. NE MOREMO PA NAREDITI TEGA,
    KAR DELATE VI TAM, KJER STE POKLICANI – V VAŠIH DRUŽINAH, V ŠOLAH, NA DELU.
    TODA VI IN MI SKUPAJ STORIMO KAJ LEPEGA ZA BOGA.

    Misli sv. Matere Terezije, Poslanstvo ljubezni, zbrala Dorothy S. Hunt, izdala Družina 1988

  8. Miro says:

    ZA VSAKO STISKO OBSTAJA DEVETDNEVNICA

    V KNJIGI “DEVETDNEVNICE OB TEŽKIH DNEH” JE ZBRANIH KAR 20 DEVETDNEVNIC.

    Za vsako bolezen rož’ca raste, pravi pregovor, tako tudi za vsako duševno stisko obstaja devetdnevnica.

    V knjigi DEVETDNEVNICE OB TEŽKIH DNEH je zbranih kar 20 devetdnevnic, 15 je popolnoma novih, pet je kratkih. Vsak si lahko izbere devetdnevnico, ki mu najbolj ustreza glede na njegove težave in stremljenja v določenem obdobju. Ob vsaki si lahko preberete njeno zgodovino in kdaj naj bi se opravljala. Devetdnevnice običajno molimo pred prazniki, če pa si tovrstno duhovno očiščenje želimo, ko praznika ni, Cerkev priporoča, naj se ta začne v soboto, konča pa v nedeljo, čez devet dni.

    V knjigi Devetdnevnice ob težkih dneh so psalmi za razne težke preizkušnje in devetdnevnice, poimenovane po sv. Trojici, Mariji, sv. Jožefu in drugih svetnikih na katere se običajno obračamo ob preizkušnjah.

    Nekatere devetdnevnice so kratke, druge pa daljše, a tudi zanje zadostuje, da si vzamete samo pol ure na dan.

    POTEK DEVETDNEVNICE:

    1. Duhovno branje

    Predlagamo od enega do treh citatov iz Svetega pisma ali svetnika. Prevodi so naši in vsak kratek citat je izbrani sad dolgotrajnega eksegetskega, zgodovinskega in teološkega preučevanja. Običajno ponazarjajo kakšno značilnost življenja ali učenja Jezusa Kristusa ali svetnika, ki ga obhajamo.

    2. Premišljevanje (meditacija)

    Gre za kratko teološko premišljevanje o temi, ki jo predstavi duhovno branje, se pravi citat dneva. Ob tem pogosto diskretno nakažemo na kakšno konkretno prizadevanje in dejanje.

    3. Molitev

    Prva predlagana molitev je po navadi bolj splošna in skupnostna, druga pa bolj individualna in povezana z vrsto devetdnevnice (to je tisti del, v katerem »prosimo za milost«).

    4. Sklep

    Vsak dan se molitev devetdnevnice zaključi z eno od običajnih molitev (Oče naš, Zdrava Marija, znana svetnikova molitev itd.), včasih tudi z litanijami. Zadnji dan devetdnevnice bo, če je mogoče, nekoliko slovesen. Na deveti, zadnji dan devetdnevnice bomo poskrbeli, da prejmemo sveto obhajilo v čast svetnika, ki ga obhaja Cerkev.

    Vsekakor pa ne bodimo nehvaležni, temveč se zmeraj zahvalimo Bogu, saj on tako ali drugače vedno usliši tiste, ki molijo s čistim srcem.

    Vir: Družina, po zapisu Katje Cingerle

    https://www.druzina.si/clanek/za-vsako-stisko-obstaja-devetdnevnica

  9. Miro says:

    GOSPOD JEZUS: OTROCI MOJI, NE BOJTE SE!

    Otroci moji, ne bojte se. Ničesar se vam ni treba bati,
    saj sem vedno z vami. Niti smrt vas ne more ukleniti v
    strah. Spomnite se, kdo sem. Spomnite se, kaj sem storil
    za vas. In ne bojte se.

    Ne pozabite, otroci moji, da me je bilo v vrtu Getsemani
    tako strah, da sem potil krvavi pot. Vendar sem molil:
    “Moj Oče, če je mogoče, naj gre ta kelih mimo mene,
    vendar ne, kakor jaz hočem, ampak kakor ti” (Mt 26,39).

    Znašel sem se pred poslednjo preizkušnjo in skušnjavo,
    da bi se odvrnil od božjega načrta za svoje življenje – načrta,
    ki je vključeval mojo bolečo smrt za vaše zveličanje. Res,
    bal sem se, vendar strahu nisem pustil, da bi me premagal.
    In ker sem še naprej zaupal Očetu, me ni le rešil smrti,
    ampak zdaj lahko osvobodim vsakogar, kogar vežejo spone
    strahu in tesnobe. Zato ne skrbite. Izničil sem moč smrti.

    Otroci moji, ko vas bosta preplavila strah in tesnoba, vas
    prosim, da se ustavite in se obrnete k meni. Globoko vdihnite,
    umirite srce in zupajte vame. Naj bom vaša moč, tolažba in
    zavetje. Naj vam dokažem, da moja milost zadostuje, ne glede
    na to, kako slabotno se počutite. Vaš veličastni veliki duhovnik
    sem. Stal sem, kjer zdaj stojite vi. Bil sem slaboten kakor vi.
    Okusil sem vaše skušnjave. In ker sem jih premagal, sem jih
    razorožil. Vedite, otroci moji, da sem lahko vaša moč, kadar
    ste slabotni!

    Vem, kako je, če se bojiš “majhnih smrti”, ki dan za dnem prežijo
    na vas – nekrvavo umiranje samemu sebi, ki ga doživljate, ko se
    trudite živeti po moji volji in služiti drugim, ko razdajate svoj čas
    in moč, da gradite moje kraljestvo. Vendar se vam jih ni treba
    bati, otroci moji. Rad vas imam. Šel sem pred vami in vam utrl
    pot, po kateri lahko hodite. Izničil sem moč smrti. Zaupajte vame,
    otroci moji, kajti smrt je izgubila svoje želo.

    Molitveni vzklik: Hvala ti, Jezus, za tvojo zmago! Ne bom se bal,
    saj si ti z menoj!

    (citirano iz mednarodne katoliške revije Beseda med nami, št. 1,
    leto 2013; gre za premišljevanje ob odlomku iz Pisma Hebrejcem
    2,14-18)

  10. Miro says:

    ZAKLADI SVETEGA PISMA – VERA IN ZAUPANJE

    »IZROČI SVOJO POT GOSPODU, ZAUPAJ VANJ, IN ON BO STORIL.« (Ps 37,5)

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?set=2&id13=1&l=sl&z=4&zf=432&t=5#Vera+in+zaupanje

    Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!

Dodaj odgovor za Hvala Prekliči odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja