Članki za dušo

15.033 Responses to Članki za dušo

1. Miro says:

   12. junija, 2022 at 13:27

   MISEL PAPEŽA FRANČIŠKA

   »BERITE IN VZTRAJNO PREMIŠLJUJTE GOSPODOVO BESEDO, DA BOSTE VEROVALI,
   KAR STE PREBRALI, UČILI, KAR STE V VERI DOJELI, ŽIVELI, KAR STE UČILI. POMNITE
   TUDI, DA BOŽJA BESEDA NI VAŠA LAST: JE BESEDA BOGA. CERKEV PA JE VARUHINJA
   BOŽJE BESEDE.«

   Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!

   Odgovori
2. Miro says:

   12. junija, 2022 at 13:25

   CERKEV, BOŽJE LJUDSTVO

   Priporočimo se Svetemu Duhu s prošnjo, naj nas ob branju in premišljevanju Božje besede in Katekizma katoliške Cerkve uvaja v globoke skrivnosti vere, upanja in ljubezni do Boga in sočloveka.

   Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
   vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
   Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
   prenovil boš obličje zemlje.

   Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
   razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
   bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
   vselej radi sprejemali njegove spodbude.
   Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

   Katekizem katoliške Cerkve:

   781 “V vsakem času in v vsakem narodu je Bogu všeč, kdor se ga boji in dela po pravici. Vendar je Bog hotel ljudi posvečevati in zveličati ne posamič in brez vsakršne medsebojne zveze, temveč jih je hotel narediti za ljudstvo, ki bi ga v resnici priznavalo in mu sveto služilo. Izvolil si je torej zase kot svoje ljudstvo izraelski narod, s katerim je sklenil zavezo in ga postopoma poučeval … Vse to pa se je zgodilo kot priprava in podoba tiste nove in popolne zaveze, ki naj bi se sklenila v Kristusu … To novo zavezo je ustanovil Kristus, namreč novo zavezo v svoji krvi; sklical je izmed Judov in poganov ljudstvo, ki naj bi zraslo v enoto ne po mesu, ampak v Duhu” (C 9).

   Več o tem na http://www.marija.si/gradivo/kkc/i-cerkev-bozje-ljudstvo/

   Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

   Odgovori
3. Hvala says:

   12. junija, 2022 at 13:21

   Andrew Murray: POPOLNA PREDAJA

   POGOJ, DA PREJMEMO POLNI BOŽJI BLAGOSLOV , JE POPOLNA PREDAJA BOGU

   BOG TVOJO PREDAJO PRIČAKUJE

   BOG TVOJO PREDAJO IZVRŠUJE
   ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

   In zdaj bi vam rad po Božji milosti predal to sporočilo – da molitve, ki ste jih molili za blagoslov nad vami in za blagoslov nad ljudmi okrog vas, vaš Bog v nebesih uslišuje z eno samo zahtevo: Ali ste se pripravljeni popolnoma predati v njegove roke? Kakšen naj bo naš odgovor? Bog ve, da obstaja na stotine ljudi, ki so to rekli v svojem srcu, in da jih je še na stotine več, ki bi to radi rekli, vendar si ne upajo. In potem so tu ljudje, ki so to rekli, pa jim je žalostno spodletelo in čutijo obsodbo, ker niso odkrili skrivnosti, kako priti do moči, da bi živeli takšno življenje. Naj Bog spregovori vsem!

   Bog tvojo predajo pričakuje

   Najprej naj povem, da jo Bog od nas zahteva. Da, ta predaja je utemeljena v sami Božji naravi. Bog ne more drugače. Kdo je Bog? On je studenec vsega življenja, edini vir obstoja in moči in dobrote; v vsem vesolju ni nič dobrega razen tega, kar dela Bog. Bog je ustvaril sonce in luno in zvezde in rože in drevesa in travo – in ali niso vse te stvari popolnoma predane Bogu? Ali ne pustijo Bogu, da dela v njih ravno to, kar mu ugaja? Ko Bog obleče lilijo z njeno lepoto, ali ni prepuščena, predana, izročena Bogu, ki dela v njej njeno lepoto? In Božji odkupljeni otroci, o, ali si lahko mislite, da Bog lahko opravlja svoje delo, če je v vas predana samo polovica ali del? Bog tega ne more. Bog je življenje in ljubezen in blagoslov in moč in neskončna lepota in Bog uživa v tem, da se razodene vsakemu svojemu otroku, ki ga je pripravljen sprejeti. Ampak ah, tista ena stvar, ki Boga pri tem ovira, je prav to pomanjkanje popolne predaje. Toda Bog zdaj prihaja in jo pričakuje kot sam Bog.

   Kaj pomeni popolna predaja, veste iz vsakodnevnega življenja. Veste, da mora biti vse predano svojemu posebnemu, določenemu cilju in uporabi. V žepu imam nalivno pero in to pero je popolnoma predano enemu samemu delu, pisanju, in to pero mora biti popolnoma predano moji roki, če naj z njim pišem, kot je treba. Če ga delno drži nekdo drug, ne morem pisati, kot je treba. Ta plašč je popolnoma predan temu, da pokriva moje telo. Ta zgradba je popolnoma predana verski službi. In zdaj, ali misliš, da lahko Bog vsak dan in vsako uro opravlja svoje delo v tvojem nesmrtnem bitju, v božanski naravi, ki si jo prejel ob prerojenju, če se mu povsem ne izročiš? Ne more. Salomonov tempelj je bil popolnoma predan Bogu ob posvetitvi. In vsak od nas je Božji tempelj, v katerem bo Bog prebival in mogočno deloval pod enim samim pogojem – popolna predaja Njemu. Bog jo zahteva, Bog je je vreden in Bog brez nje ne more opravljati svojega blagoslovljenega dela v nas.

   Bog tvojo predajo izvršuje

   Drugič: Bog jo ne samo zahteva, temveč jo bo tudi sam opravil. Prepričan sem, da si marsikdo v srcu pravi: »Ah, ampak ta popolna predaja zahteva toliko!« In govori:

   »Oh, šel sem že skozi toliko preizkušenj in skozi toliko trpljenja, pa je v meni še vedno toliko samovoljnega življenja.[i] Ne upam se podati v celotno izročitev, ker vem, da bo to prineslo toliko težav in agonije.«

   Gorje! Gorje, da imajo Božji otroci o Bogu takšne misli, tako okrutne misli. O, k vam prihajam trepetaje, z nujnim sporočilom. Bog ne pričakuje, da boš popolno predajo opravil v svoji moči ali s silo lastne volje; Bog sam je pripravljen, da jo naredi v tebi. Ali ne beremo: »Bog je namreč tisti, ki dela v vas tako hotenje kakor delovanje, ki mu ugaja« [Flp 2,13]? In to je tisto, kar mo

   ramo iskati: pasti na obraz pred Bogom, dokler se naša srca ne naučijo verovati, da bo sam večni Bog vstopil in odgnal to, kar je narobe, premagal, kar je zlo, in naredil, kar mu ugaja. Bog sam bo to naredil v tebi.

   Poglejte ljudi iz Stare zaveze, na primer Abrahama. Ali mislite, da je Bog tega človeka našel po naključju, tega očeta verujočih in Božjega prijatelja, in da je imel Abraham sam od sebe, brez Boga, tolikšno vero in tolikšno poslušnost in tolikšno predanost? Saj veste, da ni tako. Bog ga je obudil in ga pripravil za orodje v svojo slavo.

   Ali ni Bog rekel faraonu: »Prav zato sem te obudil, da na tebi pokažem svojo moč« [Rim 9,17; prim. 2 Mz 9,16]? In če je Bog to rekel glede njega, ali ne bo tega še toliko bolj rekel glede vsakega od svojih otrok?

   ……….

   https://matjazcrnivec.wordpress.com/prevodi/murray-popolna-predaja/

   Odgovori
   • Miro says:

     12. junija, 2022 at 13:56

     POPOLNA PREDAJA SV. IGNACIJA BOGU

     SPREJMI, GOSPOD, MOJ BOG, MOJO SVOBODO,
     SPOMIN, RAZUM IN VSO MOJO VOLJO.
     TO JE TVOJ DAR, VRAČAM GA Z LJUBEZNIJO
     LJUBEZEN VSE DAJE IN VSE IMA.

     PO MILOSTI, GOSPOD, ŽELIM LE TVOJO LJUBEZEN,
     EDINO KAR POTREBUJEM JE MILOST, DA TE LJUBIM.
     TO MI ZADOŠČA, NIČ VEČ, NE IŠČEM OD TEBE,
     KOT, DA TE LJUBIM NA VEKE.

     (vir: injigo.com)

     Sv. Ignacij Lojolski, prosi za nas!

     Odgovori
     • Miro says:

       12. junija, 2022 at 14:09

       Za JEZUSOM KRISTUSOM (za nas je daroval življenje na križu) in SVETO DEVICO MARIJO (z Njim je sotrpela pod križem) nas ravno svetniki (med njimi tudi sv. Ignacij Lojolski) najbolj prepričljivo učijo, kako se popolnoma izročiti Bogu. Še več: SVETI DUH NAM ZA TO DAJE VSO POTREBNO MOČ! Brez Njega ne moremo nič storiti.

       O PRESVETA BOŽJA VOLJA, LJUBIM TE NADVSE! (sv. Angela Merici)

       Odgovori
4. Miro says:

   12. junija, 2022 at 11:23

   Kratke, jedrnate misli sv. Matere Terezije čudovito izražajo lepoto in ustvarjalnost Svetega Duha!

   NEDELJA PO BINKOŠTIH – PRAZNIK SVETE TROJICE

   VESELO OZNANILO

   VESELO OZNANILO JE, DA BOG ŠE VEDNO LJUBI SVET PREKO TEBE. TI SI BOŽJE VESELO OZNANILO.
   TI SI BOŽJA LJUBEZEN V DELOVANJU. VSAK TRENUTEK PRIHAJA KDO V STIK Z NAMI; LJUDJE MORAJO
   POSTATI DRUGAČNI IN BOLJŠI, KER NAS SREČUJEJO. MI MORAMO IZŽAREVATI BOŽJO LJUBEZEN.

   Misli sv. Matere Terezije, Poslanstvo ljubezni, zbrala Dorothy S. Hunt, izdala Družina 1988

   Božje usmiljenje, nedoumljiva skrivnost Presvete Trojice, zaupamo vate!

   Odgovori
5. Miro says:

   12. junija, 2022 at 11:17

   »DUHOVNIK LAHKO NAREDI VELIKO DOBREGA, ČE SE LE TRUDI RESNIČNO BITI KRISTUSOV« (Aleteia)

   »ZAME JE BISTVO DUHOVNIŠKEGA SLUŽENJA V TEM, DA SI NAJPREJ SAM TESNO POVEZAN Z BOGOM IN Z LJUDMI«

   Janez Meglen prihaja iz župnije Krka na Dolenjskem, iz vasi Laze nad Krko, kjer živi skupaj s starši, starejšo sestro in mlajšim bratom na manjši kmetiji. Zelo ga je zaznamovalo življenje z naravo ter šolanje na Škofijski klasični gimnaziji v Ljubljani. Njegov najljubši svetnik je krstni zavetnik sv. Janez Zlatousti (Krizostom), ki ga nagovarja s svojo odločnostjo in pogumom.

   https://si.aleteia.org/2022/06/12/duhovnik-lahko-naredi-veliko-dobrega-ce-se-le-trudi-resnicno-biti-kristusov/

   Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!

   Odgovori
6. Hvala says:

   12. junija, 2022 at 8:43

   Spoštovano sonce rumeno!

   Ne vem, kaj ste želeli točno povedati s tem, predvidevam pa, da vas je zmotilo to, da niso pripravili torte za posladek, na koncu tega praznovanja.

   V življenju ni pomembna torta ali neke slaščice na koncu. Vsak posameznik se odloči, kako bo praznoval določene dogodke. Tudi samo ob vodi in kruhu , če ni druge možnosti. Vsi ljudje smo različni, zato pa je toliko težje živeti v slogi.

   VEDNO SE OSREDOTOČIMO NA BISTVO-BISTVO JE JEZUS, NE TORTA . JEZUS, KI JE PRIŠEL ŽIV.

   Prilagam članek Aleteia:

   BESEDE, KI BI JIH MORAL SLIŠATI VSAK PRVOOBHAJANEC

   Če iščete prave besede za pogovor s svojim otrokom pred njegovim prvim obhajilom …
   Vašemu prvoobhajancu povejte, da je glavni smisel tega praznika, kot tudi obiskovanja svete maše, bližina in prijateljstvo z Jezusom. Recimo:

   Tvoj praznik
   Prav kmalu bomo praznovali tvoje prvo obhajilo. Nadel/a si boš posebno obleko in skupaj se bomo udeležili slovesne maše.

   Cerkev bo ta dan posebej lepo okrašena. Prišli bodo tudi gostje, stari starši, krstni botri, prijatelji. Vsi želijo biti tisti dan s teboj. Po maši bomo imeli skupno kosilo. Verjetno boš dobil/a tudi darila, saj z njimi želimo pokazati, da je ta dan res tvoj praznik.

   Praznovanje se lahko zavleče in lahko se zgodi, da ti bo v nekem trenutku dolgčas ali pa ti nekaj ne bo všeč. To je v redu in s tem ni nič narobe.

   V cerkvi se včasih tudi sam/a dolgočasim, celo pri maši mi kdaj kaj ni všeč. Včasih se težko zberem. Moje misli bežijo na različne konce in najraje bi bil/a nekje drugje.

   Jezus hoče biti z mano
   V takšnih trenutkih se skušam spomniti, da hodim k maši, da bi bil/a z Jezusom. Podobno kot pri šolski uri. Včasih je težko biti zbran pri pouku. Toda to počnemo, da se česa naučimo, tudi če se nam ne zdi najbolj zanimivo.

   Si se kdaj znašel/la v situaciji, ko si si zaželel/a biti nekje drugje, se igrati, početi kaj drugega, a si ostal/a z nekom, ki te je potreboval? Na primer: Vsi so stekli na igrišče, toda v bližini je bil prijatelj, ki se je želel s teboj pogovoriti o nečem pomembnem ali je bil žalosten in je potreboval bližino … Podobno je pri sveti maši. Tudi če mi ni všeč in bi bil raje kje drugje in delal kaj drugega, grem k maši, ker vem, da je tam Jezus, ki si zelo želi biti z mano.

   JEZUS, MI ŽELIŠ KAJ POVEDATI?

   Seveda obstaja veliko načinov, kako biti z Jezusom. Tako je molitev vsak dan zjutraj in zvečer ali čez dan. Kjerkoli si, ko začneš moliti, preživljaš čas z Jezusom. Lahko ga nagovoriš s svojimi besedami, lahko tudi molčiš. Pokrižaj se in reci: “Jezus, zdaj želim biti s teboj. Nič ne bom govoril. Samo ostal bom s tabo.”

   Lahko zapreš oči in pomisliš nanj. Biti z Jezusom je molitev. Lahko ga tudi vprašaš: “Jezus, mi hočeš kaj povedati?” in tiho poslušaj, če slišiš njegov glas v svojem srcu.

   Drugi način je branje Svetega pisma. Včasih berem Sveto pismo in ne razumem skoraj ničesar. Ne vem, kaj ima to opraviti z mojim življenjem. Toda potem se v nekem trenutku spomnim na prej prebrani stavek ali kakšen dogodek v Svetem pismu in mi je nenadoma jasno, kaj se dogaja, kaj preživljam. Kot da bi nekdo nenadoma prižgal svetilko v temni sobi.

   Obhajilo je pot, ki jo je zasnoval sam Jezus, da smo lahko čim več z njim. Z obhajilom se Jezusa dotaknemo, on postane naša hrana in nam daje moč. Ko nekaj poješ, ti to daje moč, kajne?

   Zadnji večer, preden so Jezusa obsodili in ubili na križu, je Jezus sedel k večerji s svojimi učenci. Imenujemo jo zadnja večerja. Tedaj jim je rekel, da niso samo njegovi učenci, ampak tudi prijatelji; da jih ima neizmerno rad. In da bo prav tako ljubil tiste, ki bodo njegovi učenci in prijatelji v prihodnosti, to smo mi.

   n naj jih ne skrbi, ker bo vstal po svojem trpljenju, križu in smrti, potem pa bo šel živ v nebesa, da nam tam “utre pot”. Ob tem je našel tudi način, da smo lahko vedno z njim. Čim bližje. In ravno to je obhajilo.

   Jezusovo telo in kri: malce čudno, kaj?
   Jezus je vzel kruh in rekel učencem, da je zdaj to njegovo telo. In potem je vzel vino in jim rekel, da je zdaj to njegova kri. Sprva se zdi čudno, a ker je Jezus Bog, lahko naredi nekaj takega. Če je s svojim Očetom ustvaril celotno vesolje, potem lahko naredi tudi tak čudež.

   Nazadnje jim je rekel, da bodo potem, ko bo šel v nebesa, to storili “v njegov spomin”. Da bi ta čudež ponavljali do konca sveta, ko bo spet prišel, ko ga bomo spet videli in se ga lahko dotaknili. In to so storili, nato pa prenesli moč poustvarjanja tega čudeža na svoje naslednike, na duhovnike.

   Lahko rečemo, da se je Jezus “skril” v kruh in vino, v sveto obhajilo. Pri maši običajno prejmemo samo Jezusovo telo. Vsem bi bilo malo težko piti iz iste “skodelice”, ko nas je toliko, kajne? Toda v hostiji, ki jo dobijo vsi, je tudi ves Jezus. Skrit, a resničen.

   Jezusovo telo, ki ga prejmemo, je videti kot oblat, del napolitanke. Ampak to ni več oblat, temveč sam Jezus. Nemogoče mu je biti bližje kot v obhajilu.

   Kmalu ga boš lahko vedno imel/a tako blizu. Zato vsako nedeljo hodimo v cerkev. Prav zaradi tega vsak mesec pri spovedi čistimo svoja srca: da bi ga lahko na ta način nenehno sprejemali in bili z Njim. Ker nas ima tako rad.

   Jezus je prijatelj, ki je lahko vedno ob tebi: dovolj je, da greš k maši in ga sprejmeš v srce pri obhajilu.

   Zato tudi molimo za duhovne poklice – da ne bi manjkalo duhovnikov, ki bi lahko naredili ta čudež, da se kruh in vino spremenita v živega, resničnega, ljubečega, čeprav “skritega” Jezusa.

   https://si.aleteia.org/2022/05/21/besede-ki-bi-jih-moral-slisati-vsak-prvoobhajanec/

   Odgovori
7. Miro says:

   12. junija, 2022 at 8:33

   V KATOLIŠKI CERKVI NA NEDELJO PO BINKOŠTNEM PRAZNIKU PRAZNUJEMO NEDELJO SVETE TROJICE

   Nauk o Sveti Trojici se je izoblikoval že na koncilu v Niceji (325 po Kr.) in je kot veroizpoved (credo) v bogoslužni rabi prisoten vse do današnjih dni. Vera v Sveto Trojico je sestavni del kristjanove vere v enega Boga v treh osebah. Na nedeljo Svete Trojice se pri bogoslužju zato posebej poglabljamo v skrivnost verske resnice o enem Bogu v treh osebah, ki so Oče, Sin in Sveti Duh (prim. Katekizem Katoliške Cerkve (KKC) 249–256).

   Kristjani smo krščeni v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha, s čimer postanemo tudi člani Cerkve. Skrivnosti enega Boga v treh osebah verujočim ni dano spoznavati samo z razumom, temveč tudi na osnovi milostnega daru vere ter Božjega razodetja Jezusa Kristusa. O identiteti Boga Očeta in Svetega Duha je spregovoril Jezus Kristus. Čeprav tri Božje osebe ločimo med seboj, nobena od treh oseb nikdar ne deluje brez sodelovanja drugih dveh. Očetu pripisujemo, da je Stvarnik vesolja in človeka, Jezusu Kristusu dela odrešenja, Svetemu Duhu, ki izhaja iz Očeta in Sina, pa dela posvečenja.

   Čeprav razlikujemo tri Božje osebe, jih ne smemo ločevati. Nauk o Sveti Trojici poudarja, da je delo stvarjenja skupno vsem trem osebam Trojice, saj so vse tri eno počelo stvarjenja. Hkrati pa je stvarjenje povezano z razodetjem in odrešenjem, ki je prišlo po Jezusu Kristusu, stvarstvu pa se posreduje po Svetem Duhu. Sveti Duh je kot tretja Božja oseba poslan od Očeta in Sina ter vodi Cerkev, ki je skupnost verujočih. Bistvo odnosov med tremi Božjimi osebami je brezpogojna ljubezen.

   Ena od najbolj znanih upodobitev Svete Trojice je ikona ruskega ikonopisca Andreja Rubljova (1360–1430). Vsebinsko jo povezujemo s starozaveznim svetopisemskim odlomkom, ki opisuje Božji obisk pri Abrahamu in Sari ob Mamrejevih hrastih.

   Povzeto po: https://katoliska-cerkev.si/nedelja-svete-trojice

   Božje usmiljenje, nedoumljiva skrivnost Presvete Trojice, zaupamo vate!

   Odgovori
   • Miro says:

     12. junija, 2022 at 8:40

     ČUDOVITA ZAHVALNA MOLITEV K SVETI TROJICI (Aleteia)

     O večni Bog! O večna Trojica! Z združitvijo svoje božanske narave si kri svojega edinorojenega Sina naredil tako dragoceno! O večna Trojica, tako globoka skrivnost si kakor morje, v katerem bolj iščem, bolj najdem; in bolj najdem, bolj iščem. Kajti tudi potopljena v tvoje globine moja duša ni nikoli zadovoljna, vedno je lačna in hrepeni po tebi, večna Trojica, in si želi videti tebe, resnično Luč.

     O večna Trojica, z lučjo razumevanja sem okusil in videl globine tvoje skrivnosti in lepoto tvojega stvarstva. Ko v tebi vidim sebe, vidim, da ti bom postal podoben. O večni Oče, iz tvoje moči in tvoje modrosti si mi jasno dal delež tiste modrosti, ki pripada tvojemu edinorojenemu Sinu. In resnično mi je Sveti Duh, ki izhaja iz tebe, Očeta in Sina, dal željo, da bi te ljubil.

     O večna Trojica, ti si moj stvarnik in jaz sem tvoja stvaritev. Osvetljen od tebe sem spoznal, da si me s krvjo svojega edinorojenega Sina naredil za novo stvaritev, ker si očaran od ljubezni ob lepoti svoje stvaritve.

     O večna Trojica, o božanstvo, o neizmerno brezno, o najgloblje morje, kakšen večji dar bi mi lahko dala, kakor svoje lastno bistvo? Ti si ogenj, ki večno gori, a nikoli ne ugasne, ogenj, ki s svojo toploto pogoltne moje samopomilovanje. Vedno znova si ogenj, ki odjemlje vso hladnosrčnost in razsvetljuje um s svojo lučjo, lučjo, s katero si mi dal spoznati svojo resnico.

     Po tej zrcalni svetlobi vem, da si najvišje dobro, dobro nad vsem dobrim, srečno dobro, nerazumljivo dobro, neizmerljivo dobro, lepota nad vsemi lepotami, modrost nad vsemi modrostmi, saj si modrost sama, hrana angelov, ogenj ljubezni, ki ga daješ človeku.

     Ti si oblačilo, ki pokriva našo goloto. Našo družino hraniš s svojo sladkostjo, s sladkostjo, ki je ti, in od katere ni sledu grenkobe. O večna Trojica! Amen.

     (sv. Katarina Sienska, Dialog o Božji previdnosti)

     Odgovori
8. Miro says:

   11. junija, 2022 at 19:42

   »DUHOVNIK JE POSLAN TUDI K TISTIM, KI MU GREDO NA ŽIVCE« (Aleteia)

   »KO SEM ODGOVORIL, DA GREM ZA GOSPODOM, POTEM NOBEN KORAK NAPREJ NI BIL VEČ TEŽAK«

   V junijskih nedeljskih zgodbah se bodo na Aleteii predstavili letošnji novomašniki. Prvi je JANEZ PAVEL ŠUŠTAR, ki prihaja iz Preserij pri Radomljah v župniji Homec. Diakonsko prakso opravlja v župniji Moravče.

   Med njegove hobije sodijo branje, šport in (nekoliko bolj redko) violončelo. Prihaja iz velike družine, saj ima še sedem sester. Na župniji se ukvarja z mladino, skavti in ministranti. Ime je dobil po sv. Janezu Pavlu II., s katerim si deli še marsikaj drugega.

   https://si.aleteia.org/2022/06/05/duhovnik-je-poslan-tudi-k-tistim-ki-mu-gredo-na-zivce/

   Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!

   Odgovori
9. Miro says:

   11. junija, 2022 at 19:29

   ON VEDNO GOVORI

   ZAKAJ VAS JE BOG IZBRAL? ŽELI, DA BI BILE PRAVE MISIJONARKE. OZRITE SE NA TO
   VELIKO BOŽJE DARILO. PRISLUHNITE BOŽJEMU KLICU. ON NAM VEDNO GOVORI. ON
   ŽELI OD NAS GLOBOKO LJUBEZEN, USMILJENJE IN ODPUŠČANJE.

   Misli sv. Matere Terezije, Poslanstvo ljubezni, zbrala Dorothy S. Hunt, izdala Družina 1988

   Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!

   Odgovori
10. Miro says:

    11. junija, 2022 at 19:27

    »ZASTONJ STE PREJELI, ZASTONJ DAJAJTE« – S TEMI BESEDAMI JEZUS NAGOVARJA SVOJE UČENCE, SVOJE »POSLANCE«. A KAJ SO PREJELI »ZASTONJ«, DA MORAJO TO DAJATI NAPREJ?

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO MATEJU (Mt 10,7-13)

    »Spotoma pa oznanjajte in govorite: ›Nebeško kraljestvo se je približalo.‹ Bolnike ozdravljajte, mrtve obujajte, gobave očiščujte, demone izganjajte. Zastonj ste prejeli, zastonj dajajte. Ne oskrbujte se ne z zlatom ne s srebrom ne z bakrom v pasovih, ne s popotno torbo ne z dvema suknjama ne s sandali ne s palico, kajti delavec je vreden svoje hrane. V katero koli mesto ali vas pridete, poizvedite, kdo je tam vreden, in ostanite tam, dokler ne odidete. Ko stopite v hišo, jo pozdravite. Če bo hiša vredna tega, naj pride nanjo vaš mir, če pa ne bo vredna, naj se vaš mir povrne k vam.«

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Mt+10%2C7-13&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE (Ervin Mozetič)

    S temi besedami Jezus nagovarja svoje učence, svoje “poslance”. A kaj so prejeli “zastonj”, da morajo to dajati naprej? Apostoli so ob Jezusovih besedah, dejanjih in izbirah ter ob zgledu vsega njegovega življenja izkusili Božje usmiljenje. Kljub svojim slabostim in omejenostim so prejeli novo postavo ljubezni in medsebojnega sprejemanja. Predvsem pa so prejeli dar, ki ga hoče Bog dati vsem ljudem: podarja nam samega sebe, svoje spremstvo na življenjskih poteh, svojo luč za vse odločitve. Ti darovi nimajo cene in presegajo vse naše sposobnosti za povračilo, res so “zastonjski”. Bog jih je dal apostolom in vsem kristjanom, da bi tudi mi postali kanali teh dobrin do vseh tistih, ki jih dan za dnem srečujejo.

    Skozi ves evangelij nas Jezus vabi, naj dajemo: dajemo ubogim, tistemu, ki prosi, tistemu, ki želi posojilo; naj dajemo jesti tistemu, ki je lačen, plašč tistemu, ki prosi za obleko; naj dajemo zastonj … On sam je prvi dajal: zdravje bolnikom, odpuščanje grešnikom, življenje vsem nam. Nasproti sebičnemu nagonu po kopičenju postavlja velikodušnost; osredotočenju na lastne potrebe pozornost do drugega; kulturi posedovanja pa kulturo dajanja /…/ Ljubezen nam bo omogočila nov pogled, da bomo zaslutili, kaj drugi potrebujejo, in jim ustvarjalno in velikodušno pomagali. In sadovi? Darovi bodo krožili, kajti ljubezen izzove ljubezen. Veselje se bo pomnožilo, ker je »večja sreča dajati kakor prejemati«

    Po Jezusovi in evangeljski logiki vedno prejemamo zato, da bi delili, nikoli zato, da bi stvari kopičili zase. To je vabilo vsem nam, da se zavemo tistega, kar smo prejeli, moči, darove, sposobnosti, gmotne dobrine, in z vsem tem služimo drugim. Zastonjskost torej presega logiko trga, porabništva in individualizma, postajamo odprti za delitev, družbenost, bratstvo, za novo kulturo dajanja.

    Prosimo, Gospoda, da bi se manj oklepali materialnih stvari in bolj njegove previdnostne navzočnosti v naših življenjih, kjer je ta živa in dejavna vsak trenutek našega dne in v vsaki odločitvi, ki jo sprejmemo. Naj nam pomaga, da položimo vse svoje upanje in zaupanje vanj – saj njegove ljubezni in velikodušnosti nič ne presega.

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!

    Odgovori