Članki za dušo

Tu se dodaja članke, ki so povzeti po drugih internetnih straneh. Prosim, da se navedejo viri kje je bilo povzeto.

This entry was posted in Domov. Bookmark the permalink.

15.031 Responses to Članki za dušo

  1. Miro says:

    »VSTOPÍTE SKOZI OZKA VRATA, KAJTI ŠIROKA SO VRATA IN PROSTORNA JE POT, KI VODI V POGUBO, IN VELIKO JIH JE, KI VSTOPAJO PO NJEJ« – OZKA VRATA POMENIJO, DA JE VSTOPANJE NAPORNO. KRISTUS NAS NE RAZVAJA. EVANGELJSKA POT SKOZI ŽIVLJENJE JE NAPORNA. NAPOR JE TREBA VZETI NASE. PREMAGOVATI JE TREBA LENOBO. TO SPADA K ČLOVEKOVI ŽIVLJENJSKI NALOGI

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO MATEJU (Mt 7,6.12-14)

    »Svetega ne dajajte psom, in svojih biserov ne mečite svinjam, da jih ne pomendrajo z nogami in se nato obrnejo ter vas raztrgajo. Tako torej vse, kar hočete, da bi ljudje storili vam, tudi vi storite njim! To je namreč postava in preroki. Vstopíte skozi ozka vrata, kajti široka so vrata in prostorna je pot, ki vodi v pogubo, in veliko jih je, ki vstopajo po njej. Kako ozka so vrata in kako tesna je pot, ki vodi v življenje, in malo jih je, ki jo najdejo.«

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Mt+7%2C6.12-14&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE (Ervin Mozetič)

    Ozka vrata pomenijo, da je vstopanje naporno. Kristus nas ne razvaja. Evangeljska pot skozi življenje je naporna. Napor je treba vzeti nase. Premagovati je treba lenobo. To spada k človekovi življenjski nalogi.

    V svojem zdravem jedru človek odklanja lenobo in hoče vzeti nase napor.

    Duhovno lene ljudi, ki odklanjajo napor, da bi izvrševali zahteve evangelija, Jezus svari: vrata se bodo zaprla, ostali bodo zunaj. Čeprav bodo trkali, bodo ostala zaprta. Njihovo stanje bo jok in škripanje z zobmi.

    Zakaj ne bodo sprejeti? Jezus na to vprašanje odgovori s stavkom: »Pojdite proč od mene vsi, ki delate krivico.«

    Kdo so torej tisti, ki trkajo, ki prosijo, da bi vstopili v Božje kraljestvo, a se jim ne odpre? To so tisti, ki se ne odpovedo svoji krivičnosti. Sebe bodo videli »vržene ven«. V pekel.

    Ali naj Jezusovi poslušalci mislijo, da za njih ni več rešitve?

    Jezus jih z ostrimi besedami še ne zavrže, pač pa zelo resno opominja, kaj bo sledilo, če se ne bodo spreobrnili, če se ne bodo odpovedali krivičnosti, s katero mučijo druge ljudi.

    Veliki teolog H. U. von Balthasar vidi v tem evangeljskem oznanilu še posebej ost zoper tiste Jude, ki so nasprotovali sprejemanju spreobrnjencev iz poganstva v Jezusovo občestvo. Ti bodo prišli od severa in juga, od vzhoda in zahoda, da bodo s svetimi izraelskimi očaki skupaj sedli za Gospodovo mizo v Božjem kraljestvu. Nekateri Judje so bili tako ozkosrčni, da se jim je kaj takega zdelo neznosno. Toda Jezusova beseda je jasna: kdor ne privošči vstopa v Božje kraljestvo drugim, tak sam ne bo imel vstopa vanj.

    Svetopisemska misel nam daje vodilo: namesto da razkrinkavaš grešnika, raje zanj moli. Hkrati pa se moramo zavedati, da je naše spoznanje o notranjosti bližnjih majhno. Zato »Ne sodite, da ne boste sojeni; ne obsojajte, da ne boste obsojeni«.

    Ta problem pa se lahko še najbolj zaostri znotraj družine ali med sosedi. Neka žena je spoznala, da nikoli ne bo mogla spremeniti svojega moža. Toda pomisliti mora še na nekaj: kako lahko izboljša svoj odnos do njega; kako naj ponavlja odpuščanje, da bo izginila iz srca vsa grenkoba; kako torej z Božjo pomočjo ljubiti v smeri čiste nesebičnosti. Isto velja za moža, ki meni, da ne bo mogel spremeniti svoje žene.

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    Božje usmiljenje, ki nas rešuješ bede greha, zaupamo vate!

  2. Miro says:

    EVHARISTIJA NAŠA SLAVA IN VESELJE

    SVETA MAŠA JE MOLITEV NAŠEGA DNEVA, KO DARUJEMO SAMI SEBE SKUPAJ S
    KRISTUSOM, DA BI BILI RAZLOMLJENI IN DANI NAJUBOŽNEJŠIM. EVHARISTIJA JE
    NAŠA SLAVA IN VESELJE TER SKRIVNOST NAŠE EDINOSTI S KRISTUSOM.

    Misli sv. Matere Terezije, Poslanstvo ljubezni, zbrala Dorothy S. Hunt, izdala Družina 1988

    Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!

  3. Miro says:

    MOLITVE K MARIJI – MARIJA JE BOGORODICA, TISTA, KI NE VSTOPA V ODREŠENJE SLUČAJNO, AMPAK JE V EVANGELIJU KOT EDEN IZMED TEMELJEV VERE

    MARIJA JE PRAV V SREDIŠČU VSAKE KRŠČANSKE DUHOVNOSTI. V ODREŠENJU NE STOJI OB STRANI, AMPAK DEJAVNO SODELUJE PRI DELU ODREŠENJA. OD VSEGA ZAČETKA JE POSLUŠNA BOGU IN SE MU V VSEM IZROČA. TO JE TEMELJ MARIJANSKE DUHOVNOSTI.

    Zato bližina Marije ni samo občutek, ki ga dobimo, ko priromamo na Brezje. To je srečanje z Božjo dobroto v najpristnejši obliki. Marijinega oltarja na Brezjah ne obiskujemo zaradi prijetnega počutja, temveč zato, ker bi tudi mi kot Marija radi živeli v srcu Cerkve, ob Jezusu Kristusu.

    Že prva stoletja so izpostavila vlogo deviške Božje Matere v veri. To ni bila samo razprava, temveč predvsem spoznavanje, da je vsak kristjan povezan z Marijo. Marija je BOGORODICA, tista, ki ne vstopa v odrešenje slučajno, ampak je v evangeliju kot eden izmed temeljev vere.

    Sveti Ciprijan pravi: “Nihče ne more imeti Boga za Očeta, če nima Cerkve za Mater”. Koliko bolj velja, da je z ljubeznijo do Boga povezana tudi ljubezen do deviške Božje Matere Marije!

    Povzeto po: marija.si/duhovnost

    Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!

  4. Miro says:

    PO USPEŠNEM ZDRAVLJENJU OD ALKOHOLIZMA JI JE DRUŽINA DEJALA: »MAMI, TO NISI BILA TI« (Aleteia)

    NAJPREJ JE ODPUSTILA SEBI, POTEM PA ZA ODPUŠČANJE PROSILA SVOJE TRI OTROKE

    V največji stiski se je zatekla k molitvi k Bogu in v njej se je spet naselil mir. Rada se je umikala v tišino. Bilo jo je strah, kako bo, ko se bo končalo zdravljenje, zato so ji ga podaljšali, da se je bolj utrdila. Med zdravljenjem je morala najprej odpustiti sebi, kajti vsega, kar je delala, ni delala zanalašč, ampak v nemoči odvisnosti od alkohola. (odlomek iz pričujočega članka)

    O tej življenjski zgodbi več na:
    https://si.aleteia.org/2022/06/21/po-uspesnem-zdravljenju-od-alkoholizma-ji-je-druzina-dejala-mami-to-nisi-bila-ti/

    Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!

    • Miro says:

      Bogu hvala za čudovit primer, iz katerega nazorno izhaja, kako Gospod osvobaja, ozdravlja, odrešuje … vsakega človeka, ki se je pripravljen odpirati v srcu in skrbno sodelovati z Njegovo milostjo. Slava tebi, Jezus, zdaj in vekomaj!

  5. Miro says:

    JEZUS – ŽIVI KRUH, RAZUMEVAJOČA LJUBEZEN

    Evharistija pomeni razumevajočo ljubezen. Kristus je razumel. Razumel je, da imamo strašno lakoto
    po Bogu. Razumel je, da smo bili ustvarjeni za ljubezen. Zato je samega sebe napravil za kruh in rekel:
    »Če ne jeste mojega mesa in ne pijete moje krvi, ne morete živeti, ne morete ljubiti, ne morete služiti.«
    Jesti morate ta kruh in dobroto Kristusove ljubezni, da boste deležni njegove razumevajoče ljubezni.

    Kristus nam želi dati tudi možnost, da bi svojo ljubezen do njega izrazili v ljubečem dejanju. Samega
    sebe naredi lačnega; a ni lačen samo kruha, ampak tudi ljubezni. Samega sebe naredi nagega; a ne
    potrebuje le kosa obleke, ampak tudi razumevajoče ljubezni, dostojanstva, človeškega dostojanstva.
    Samega sebe naredi brezdomca, ki ni le brez kotička v mali sobi, ampak je potreben globoke iskrene
    ljubezni do drugega. Vse to je evharistija. To je Jezus, živi kruh, ki ga je prišel lomit s teboj in menoj.

    Misli sv. Matere Terezije, Poslanstvo ljubezni, zbrala Dorothy S. Hunt, izdala Družina 1988

    Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!

  6. Miro says:

    »KAJ VENDAR GLEDAŠ IVER V OČESU SVOJEGA BRATA, BRUNA V SVOJEM OČESU PA NE OPAZIŠ?« – ZAKRAMENT SPRAVE OZ. SPOVED JE BOŽJI DAR ČLOVEKU, DA LAHKO ISKRENO SPREGOVORI O SAMEMU SEBI IN NA TA NAČIN PREDA SVOJE ŽIVLJENJU V ROKE BOGU IN NJEGOVEMU USMILJENJU – VEČJA KO BO LJUBEZEN V NAŠIH SRCIH, MANJŠI BO RAZDOR MED NAMI IN MANJŠI BO RAZDOR V NAŠI DRUŽBI

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO MATEJU (Mt 7,1-5)

    »Ne sodite, da ne boste sojeni! S kakršno sodbo namreč sodite, s takšno boste sojeni, in s kakršno mero merite, s takšno se vam bo merilo. Kaj vendar gledaš iver v očesu svojega brata, bruna v svojem očesu pa ne opaziš? Ali kako moreš reči svojemu bratu: ›Pústi, da vzamem iver iz tvojega očesa,‹ če imaš sam bruno v očesu? Hinavec, odstrani najprej bruno iz svojega očesa in potem boš razločno videl odstraniti iver iz očesa svojega brata.«

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Mt+7%2C1-5&id13=1&pos=0&set=2&l=slž

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE (Ervin Mozetič)

    Ko srečujem ljudi, ki hodijo v parih ali v skupini, mimogrede prisluhnem njihovim pogovorom. Ne zanima me toliko vsebina, ampak bolj način pogovora. V pogovorih namreč opažam, da se velika večina ljudi pogovarja v tretji osebi. Ne pogovarjajo se o sebi, ampak o nekom, ki ga ni zraven. Tako v večini pogovorov prevladujejo zaimki »on«, »ona«, »oni«.

    Če pa se vseeno nekoliko dotaknemo vsebine pogovorov, praviloma potekajo takšni pogovori o različnih napakah, hibah ali celo grehih tretjih oseb. Navadno se pogovarjamo o naših sodelavcih, sosedih, politikih, duhovnikih, itd.

    Ljudje radi govorimo o sebi praviloma takrat, ko se želimo pred drugimi pohvaliti o naših uspehih. Vendar je to samo ena plat človeka. Človek je po naravi krhko in omejeno bitje, zato v življenju dela tudi različne napake, o katerih pa praviloma ne govori rad.

    Na ta problem je opozoril tudi Jezus z besedami: »Kaj vendar gledaš iver v očesu svojega brata, bruna v svojem očesu pa ne opaziš?« Jezus pove, da nima nihče pravice obsojati drugega, saj imamo sami dovolj dela s svojimi grehi.

    Zakrament sprave oz. spoved je Božji dar človeku, da lahko iskreno spregovori o samemu sebi in na ta način preda svoje življenju v roke Bogu in Njegovemu usmiljenju. Vzrok za krizo krščanstva je v veliki meri v tem, da smo v zadnjih letih in desetletjih opustili spoved ali jo jemljemo zelo površno, celo otročje. Mnogo kristjanov namreč govori, da nimajo nobenega greha in, da na ta način nimajo kaj povedati pri spovedi. Tako pa imamo pri spovedi priložnost, da pogledamo sami vase in v svoje življenje. Pri tem ne gre samo za iskanje temnih plati, ampak za celosten pogled na samega sebe. Tudi prt, ki ima madež, ima večino površine lepe, vendar smo navadno osredotočeni samo v madež, namesto, da bi znali občudovati tudi neomadeževano površino prta.

    Bistvo zakramenta sprave je resnica o samem sebi. Resnico o sebi pa lahko spoznamo samo v luči Božje besede, kar pomeni, da je branje in premišljevanje Božje besede način našega življenja. V kolikor človek ni pripravljen v resnici pogledati v globino svojega življenja in jo izročiti Bogu, je ta zakrament bolj farsa, kot pa sprejemanje Božjega usmiljenja.

    Neka gospa, ki je po več desetletjih pristopila k temu zakramentu, je Bogu izročila vse svoje življenjske padce, ki jih ni bilo malo in so bili tudi zelo težki. Nekaj časa po spovedi je srečala duhovnika, pri katerem je opravila spoved. Dejala mu je, da od takrat, ko je opravila spoved, ne more o nobenem človeku reči nič slabega, saj vidi v vsakem dobro. Prej pa je v vedno iskala nekoga, v katerega bi projicirala svoje zavoženo življenje in je zato, da bi opravičevala samo sebe, iskala slabo v drugih.

    Za Slovence je značilno, da radi govorimo o drugih predvsem slabe stvari. To pa vedno prinaša razdeljenost. Razdeljenost pa ne prihaja od Boga, ampak od njegovega nasprotnika, hudiča. Prava krščanska drža je v tem, da se ne spušča v prepire in neproduktivne debate, ampak, da v vsakem človeku, tudi v tistem, ki nam odkrito ali prikrito nasprotuje, vidi kaj dobrega. Predvsem pa se je potrebno vprašati, ali je naše življenje zares takšno, kjer drugi spoznavajo Božjo navzočnost? Prav zato, se je potrebno vedno znova ozirati v samega sebe in v t. i. črne luknje spuščati Božjo ljubezen. Večja ko bo ljubezen v naših srcih, manjši bo razdor med nami in manjši bo razdor v naši družbi.

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!

  7. Miro says:

    CERKEV JE ENA

    Priporočimo se Svetemu Duhu s prošnjo, naj nas ob branju in premišljevanju Božje besede in Katekizma katoliške Cerkve uvaja v globoke skrivnosti vere, upanja in ljubezni do Boga in sočloveka.

    Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
    vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
    Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
    prenovil boš obličje zemlje.

    Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
    razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
    bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
    vselej radi sprejemali njegove spodbude.
    Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

    Katekizem katoliške Cerkve:

    “SVETA SKRIVNOST EDINOSTI CERKVE”

    813 Cerkev je ena po svojem izvoru: “Najgloblji vzor in počelo te skrivnosti je v Trojici oseb enota enega Boga Očeta in Sina v Svetem Duhu” (E 2). Cerkev je ena po svojem ustanovitelju: “Učlovečeni Božji Sin … je namreč s svojim križem vse ljudi spravil z Bogom, znova vse zedinil v eno ljudstvo in eno telo” (CS 78,3). Cerkev je ena po svoji “duši”: “Sveti Duh, ki biva v vernikih in napolnjuje ter vodi vso Cerkev, uresničuje to čudovito občestvo vernikov in vse tako tesno združuje v Kristusu, da je on počelo edinosti Cerkve” (E 2). K bistvu Cerkve torej spada, da je ena:

    Kakšna čdovita skrivnost! Obstaja en sam Oče vsega vesoljstva, en sam Logos in tudi en sam Sveti Duh, povsod istoveten; obstaja tudi ena sama devica, ki je postala mati in jo rad imenujem Cerkev (sv. Klemen Aleksandrijski, paed. 1,6).

    814 Vendar pa ta Cerkev že od vsega začetka stopa pred nas z veliko raznoličnostjo, ki izhaja iz raznovrstnosti božjih darov in hkrati iz mnogoterosti oseb, ki te darove dobivajo. V enoti božjega ljudstva se zbirajo raznoličnosti ljudstev in kultur. Med udi Cerkve obstaja raznoličnost darov, nalog, položajev in načinov življenja; “v cerkvenem občestvu zakonito obstoje tudi delne Cerkve, ki imajo lastna izročila” (C 13). Veliko bogastvo te raznoličnosti ne nasprotuje edinosti Cerkve. Vendar pa greh in teža njegovih posledic neprestano ogrožata dar edinosti. Tudi apostol mora spodbujati, naj ohranimo “edinost duha z vezjo miru” (Ef 4,3).

    Več o tem na http://www.marija.si/gradivo/kkc/i-cerkev-je-sveta/

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  8. Miro says:

    LJUBEZEN RASTE IZ NAŠE ZDRUŽITVE S KRISTUSOM

    Zelo težko je dajati Jezusa ljudem, če ga nimamo v svojih srcih. Vsi naj bi postali nosilci
    božje ljubezni. A da bi to zmogli, moramo poglobiti svoje življenje ljubezni, molitve in
    žrtvovanja. V današnji svet moramo prinašati mir, ljubezen in sočutje. Ne potrebujemo
    pušk in bomb za to delo. Potrebujemo globoko ljubezen, globoko edinost s Kristusom,
    da bi ga bili sposobni podarjati drugim. Sočutje in ljubezen morata rasti od znotraj, iz
    naše edinosti s Kristusom. In naraven sad te edinosti je ljubezen do družine, do sosedov,
    do ubogih.

    Misli sv. Matere Terezije, Poslanstvo ljubezni, zbrala Dorothy S. Hunt, izdala Družina 1988

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!

  9. Miro says:

    »NIHČE NE MORE SLUŽITI DVEMA GOSPODARJEMA« – JEZUS SPODBUJA LJUDI, KI GA POSLUŠAJO, NAJ SE OTRESEJO NEPOTREBNIH SKRBI IN NE ZAPRAVLJAJO MOČI ZA TISTO, KAR JIM NE ZAGOTAVLJA BLAGOSTANJA. BOG SAM SKRBI ZA ČLOVEKA IN ZAUPANJE V BOGA JE PRAVO BLAGOSTANJE. PRAVO BOGASTVO SE ODKRIJE V SKROMNOSTI IN PREPROSTOSTI, V ZAUPANJU V BOGA – MODROST JE V TEM, DA OSTANEMO NAVZOČI V BOGU IN VSE PODREDIMO IN IZROČIMO NJEMU

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO MATEJU (Mt 6,24-34)

    »Nihče ne more služiti dvema gospodarjema: ali bo enega sovražil in drugega ljubil, ali pa se bo enega držal in drugega zaničeval. Ne morete služiti Bogu in mamonu. Zato vam pravim: Ne skrbite za svoje življenje, kaj boste jedli ali kaj boste pili, in ne za svoje telo, kaj boste oblekli. Ali ni življenje več kot jed in telo več kot obleka? Poglejte ptice neba! Ne sejejo in ne žanjejo niti ne spravljajo v žitnice, in vendar jih vaš nebeški Oče hrani. Ali niste vi več vredni kot one? Kdo izmed vas pa more s svojo skrbjo podaljšati svoje življenje za en sam komolec? In za obleko, kaj skrbite? Poučite se od lilij na polju, kako rastejo. Ne trudijo se in ne predejo, toda povem vam: Še Salomon v vsem svojem veličastvu ni bil oblečen kakor ena izmed njih. Če pa Bog tako oblači travo na polju, ki danes obstaja in jo jutri vržejo v peč, mar ne bo mnogo bolj oblačil vas, maloverni? Ne skrbite torej in ne govorite: ›Kaj bomo jedli ali kaj bomo pili ali kaj bomo oblekli?‹ Po vsem tem sprašujejo pogani. Saj vaš nebeški Oče ve, da vse to potrebujete. Iščite najprej Božje kraljestvo in njegovo pravičnost in vse to vam bo navrženo. Ne skrbite za jutri, kajti jutrišnji dan bo skrbel sam zase. Dovolj je dnevu njegovo zlo.«

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Mt+6%2C24-34&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE (Ervin Mozetič)

    Ljudje se hitro zbegamo in preusmerimo svojo pozornost od tega, k čemur smo zavezani.

    Osredotočenost na služenje Bogu pomaga človeku, da ima enega gospodarja. Če služimo dvema gospodarjema, se prej ko slej znajdemo v precepu glede tega, kako ohraniti zvestobo enemu ali drugemu. Če se je človek posvetil Bogu, potem se ne more na isti način posvetiti služenju denarja.

    Mamon oziroma denar je namreč eden največjih konkurentov Bogu, saj, vsaj na videz, človeku daje občutek varnosti in blagostanja. Posedovanje denarja človeku pravi, da je lahko neodvisen in samostojen, da se lahko zanese sam nase. Vendar ni čisto tako. Denar človeku ne more zagotoviti ničesar, saj je končno človekovo življenje v Božjih rokah.

    Jezus torej spodbuja ljudi, ki ga poslušajo, naj se otresejo nepotrebnih skrbi in ne zapravljajo moči za tisto, kar jim ne zagotavlja blagostanja. Bog sam skrbi za človeka in zaupanje v Boga je pravo blagostanje. Pravo bogastvo se odkrije v skromnosti in preprostosti, v zaupanju v Boga.

    Jezus ne kliče k brezdelju, temveč predstavlja Boga kot tistega, ki ljudi resnično hrani in oblači. Kdor ne zaupa Bogu, živi v stalni napetosti, kdor pa išče njegovo kraljestvo in njegove zakone, temu bo navrženo tudi vse drugo, kar potrebuje.

    In končno modrost, vezana na sedanjost: Vse kar je, je to, kar je tukaj in sedaj. Jutri še ne obstaja, zato ni mogoče z gotovostjo napovedati, kaj bo jutri prinesel. Če bom čakal na jutri, se mi kaj hitro lahko zgodi, da ne bom zaznal današnjega dne. Mnogi izmed nas pa živimo za jutri in tako nikoli resnično ne zaživimo. Modrost je torej v tem, da ostanemo navzoči v Bogu in vse podredimo in izročimo njemu.

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!!

  10. Miro says:

    MISEL BOŽJEGA SLUŽABNIKA FRIDERIKA BARAGE

    »ČE JE ČLOVEK PREPUŠČEN SAMEMU SEBI, NE MORE STORITI NIČ DOBREGA.
    ZATO KRISTJAN VEDNO IN VZTRAJNO PROSI ZA POMOČ SVETEGA DUHA, ZA
    NJEGOVO USPEŠNO VODSTVO IN ZA POMOČ V KREPOSTNEM ŽIVLJENJU.«

    Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja