Tu se dodaja članke, ki so povzeti po drugih internetnih straneh. Prosim, da se navedejo viri kje je bilo povzeto.
Zadnje objave – časovno
- Kristina na Dodaj molitve
- janez na Dodaj molitve
- janez na Dodaj molitve
- janez na Zahvale
- janez na Članki za dušo
- Hvala na Nasvet
- Hvala na Nasvet
- janez na Članki za dušo
- Hvala na Nasvet
- Hvala na Nasvet
- Hvala na Nasvet
- Hvala na Nasvet
- Hvala na Nasvet
- Hvala na Nasvet
- Hvala na Nasvet
- Hvala na Nasvet
- janez na Dodaj molitve
- janez na Dodaj molitve
- janez na Dodaj molitve
- janez na Dodaj molitve
- Hvala na Nasvet
- Hvala na Nasvet
- Kristina na Nasvet
- janez na Članki za dušo
- janez na Dodaj molitve
- janez na Članki za dušo
- janez na Dodaj molitve
- Hvala na Nasvet
- Hvala na Nasvet
- Hvala na Nasvet
- Hvala na Nasvet
- Kristina na Nasvet
- janez na Dodaj molitve
- Hvala na Nasvet
- janez na Dodaj molitve
- janez na Dodaj molitve
- Andreja Miketič na Zahvale
- Hvala na Nasvet
- Hvala na Nasvet
- Hvala na Nasvet
- Kristina na Nasvet
- janez na Dodaj molitve
- janez na Dodaj molitve
- janez na Zahvale
- janez na Članki za dušo
- janez na Dodaj molitve
- janez na Dodaj molitve
- janez na Članki za dušo
- janez na Dodaj molitve
- janez na Zahvale
Stare objave
- julij 2025
- junij 2025
- maj 2025
- april 2025
- marec 2025
- februar 2025
- december 2024
- november 2024
- oktober 2024
- september 2024
- avgust 2024
- julij 2024
- junij 2024
- maj 2024
- april 2024
- marec 2024
- februar 2024
- januar 2024
- december 2023
- november 2023
- oktober 2023
- april 2023
- februar 2023
- januar 2022
- september 2021
- februar 2021
- oktober 2020
- julij 2020
- marec 2020
- februar 2020
- junij 2018
- maj 2018
- december 2017
- november 2017
- oktober 2017
- september 2017
- marec 2017
- december 2016
- julij 2016
- junij 2016
- maj 2016
- april 2016
- februar 2016
- januar 2016
- december 2015
- november 2015
- oktober 2015
- september 2015
- junij 2015
- maj 2015
- marec 2015
- februar 2015
- januar 2015
- september 2014
- julij 2014
- marec 2014
- februar 2014
- november 2013
- julij 2013
- junij 2013
- oktober 2012
- april 2012
- maj 2011
- marec 2011
- januar 2011
- junij 2009
- april 2009
- februar 2009
- november 2008
- oktober 2008
- junij 1981
Članki
Forumi (pogovori)
Povezave
- Audio Sveto pismo
- Družina
- Družina in življenje
- Eksegeza
- Emanuel
- Exodus TV
- Iskreni
- Jadro
- Kurešček
- Marija Pomagaj- Brezje
- Medjugorje organizirana romanja – romanje
- Međugorje
- Misijoni in misijonarji
- Mladi
- Mladi fest
- Mohorjeva družba
- Molitev-net-html
- Načrtovana nosečnost in splav
- Ognjišče
- Pomoč v sili
- Prenova v Duhu
- Redovi
- Rimokatoliška cerkev
- Romanje v Medžugorje
- Salve
- Škofije
- Stična mladih
- Sveto pismo – Biblija
- Vatikan
- Vrtnice JMS
Na naši spletni strani uporabljamo piškotke, ki vam omogočajo najustreznejšo izkušnjo, tako da si zapomnimo vaše nastavitve in ponavljajoče se obiske. S klikom na »Sprejmi« se strinjate z uporabo VSEH piškotkov. Lahko pa obiščete "Nastavitve piškotkov", da zagotovite nadzorovano privolitev.
Manage consent
Privacy Overview
This website uses cookies to improve your experience while you navigate through the website. Out of these, the cookies that are categorized as necessary are stored on your browser as they are essential for the working of basic functionalities of the website. We also use third-party cookies that help us analyze and understand how you use this website. These cookies will be stored in your browser only with your consent. You also have the option to opt-out of these cookies. But opting out of some of these cookies may affect your browsing experience.
Necessary cookies are absolutely essential for the website to function properly. These cookies ensure basic functionalities and security features of the website, anonymously.
Cookie | Duration | Description |
---|---|---|
cookielawinfo-checkbox-analytics | 11 months | This cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Analytics". |
cookielawinfo-checkbox-functional | 11 months | The cookie is set by GDPR cookie consent to record the user consent for the cookies in the category "Functional". |
cookielawinfo-checkbox-necessary | 11 months | This cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookies is used to store the user consent for the cookies in the category "Necessary". |
cookielawinfo-checkbox-others | 11 months | This cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Other. |
cookielawinfo-checkbox-performance | 11 months | This cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Performance". |
viewed_cookie_policy | 11 months | The cookie is set by the GDPR Cookie Consent plugin and is used to store whether or not user has consented to the use of cookies. It does not store any personal data. |
Functional cookies help to perform certain functionalities like sharing the content of the website on social media platforms, collect feedbacks, and other third-party features.
Performance cookies are used to understand and analyze the key performance indexes of the website which helps in delivering a better user experience for the visitors.
Analytical cookies are used to understand how visitors interact with the website. These cookies help provide information on metrics the number of visitors, bounce rate, traffic source, etc.
Advertisement cookies are used to provide visitors with relevant ads and marketing campaigns. These cookies track visitors across websites and collect information to provide customized ads.
Other uncategorized cookies are those that are being analyzed and have not been classified into a category as yet.
»VSTOPÍTE SKOZI OZKA VRATA, KAJTI ŠIROKA SO VRATA IN PROSTORNA JE POT, KI VODI V POGUBO, IN VELIKO JIH JE, KI VSTOPAJO PO NJEJ« – OZKA VRATA POMENIJO, DA JE VSTOPANJE NAPORNO. KRISTUS NAS NE RAZVAJA. EVANGELJSKA POT SKOZI ŽIVLJENJE JE NAPORNA. NAPOR JE TREBA VZETI NASE. PREMAGOVATI JE TREBA LENOBO. TO SPADA K ČLOVEKOVI ŽIVLJENJSKI NALOGI
IZ SVETEGA EVANGELIJA PO MATEJU (Mt 7,6.12-14)
»Svetega ne dajajte psom, in svojih biserov ne mečite svinjam, da jih ne pomendrajo z nogami in se nato obrnejo ter vas raztrgajo. Tako torej vse, kar hočete, da bi ljudje storili vam, tudi vi storite njim! To je namreč postava in preroki. Vstopíte skozi ozka vrata, kajti široka so vrata in prostorna je pot, ki vodi v pogubo, in veliko jih je, ki vstopajo po njej. Kako ozka so vrata in kako tesna je pot, ki vodi v življenje, in malo jih je, ki jo najdejo.«
https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Mt+7%2C6.12-14&id13=1&pos=0&set=2&l=sl
RAZLAGA BOŽJE BESEDE (Ervin Mozetič)
Ozka vrata pomenijo, da je vstopanje naporno. Kristus nas ne razvaja. Evangeljska pot skozi življenje je naporna. Napor je treba vzeti nase. Premagovati je treba lenobo. To spada k človekovi življenjski nalogi.
V svojem zdravem jedru človek odklanja lenobo in hoče vzeti nase napor.
Duhovno lene ljudi, ki odklanjajo napor, da bi izvrševali zahteve evangelija, Jezus svari: vrata se bodo zaprla, ostali bodo zunaj. Čeprav bodo trkali, bodo ostala zaprta. Njihovo stanje bo jok in škripanje z zobmi.
Zakaj ne bodo sprejeti? Jezus na to vprašanje odgovori s stavkom: »Pojdite proč od mene vsi, ki delate krivico.«
Kdo so torej tisti, ki trkajo, ki prosijo, da bi vstopili v Božje kraljestvo, a se jim ne odpre? To so tisti, ki se ne odpovedo svoji krivičnosti. Sebe bodo videli »vržene ven«. V pekel.
Ali naj Jezusovi poslušalci mislijo, da za njih ni več rešitve?
Jezus jih z ostrimi besedami še ne zavrže, pač pa zelo resno opominja, kaj bo sledilo, če se ne bodo spreobrnili, če se ne bodo odpovedali krivičnosti, s katero mučijo druge ljudi.
Veliki teolog H. U. von Balthasar vidi v tem evangeljskem oznanilu še posebej ost zoper tiste Jude, ki so nasprotovali sprejemanju spreobrnjencev iz poganstva v Jezusovo občestvo. Ti bodo prišli od severa in juga, od vzhoda in zahoda, da bodo s svetimi izraelskimi očaki skupaj sedli za Gospodovo mizo v Božjem kraljestvu. Nekateri Judje so bili tako ozkosrčni, da se jim je kaj takega zdelo neznosno. Toda Jezusova beseda je jasna: kdor ne privošči vstopa v Božje kraljestvo drugim, tak sam ne bo imel vstopa vanj.
Svetopisemska misel nam daje vodilo: namesto da razkrinkavaš grešnika, raje zanj moli. Hkrati pa se moramo zavedati, da je naše spoznanje o notranjosti bližnjih majhno. Zato »Ne sodite, da ne boste sojeni; ne obsojajte, da ne boste obsojeni«.
Ta problem pa se lahko še najbolj zaostri znotraj družine ali med sosedi. Neka žena je spoznala, da nikoli ne bo mogla spremeniti svojega moža. Toda pomisliti mora še na nekaj: kako lahko izboljša svoj odnos do njega; kako naj ponavlja odpuščanje, da bo izginila iz srca vsa grenkoba; kako torej z Božjo pomočjo ljubiti v smeri čiste nesebičnosti. Isto velja za moža, ki meni, da ne bo mogel spremeniti svoje žene.
Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič
Božje usmiljenje, ki nas rešuješ bede greha, zaupamo vate!
EVHARISTIJA NAŠA SLAVA IN VESELJE
SVETA MAŠA JE MOLITEV NAŠEGA DNEVA, KO DARUJEMO SAMI SEBE SKUPAJ S
KRISTUSOM, DA BI BILI RAZLOMLJENI IN DANI NAJUBOŽNEJŠIM. EVHARISTIJA JE
NAŠA SLAVA IN VESELJE TER SKRIVNOST NAŠE EDINOSTI S KRISTUSOM.
Misli sv. Matere Terezije, Poslanstvo ljubezni, zbrala Dorothy S. Hunt, izdala Družina 1988
Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!
MOLITVE K MARIJI – MARIJA JE BOGORODICA, TISTA, KI NE VSTOPA V ODREŠENJE SLUČAJNO, AMPAK JE V EVANGELIJU KOT EDEN IZMED TEMELJEV VERE
MARIJA JE PRAV V SREDIŠČU VSAKE KRŠČANSKE DUHOVNOSTI. V ODREŠENJU NE STOJI OB STRANI, AMPAK DEJAVNO SODELUJE PRI DELU ODREŠENJA. OD VSEGA ZAČETKA JE POSLUŠNA BOGU IN SE MU V VSEM IZROČA. TO JE TEMELJ MARIJANSKE DUHOVNOSTI.
Zato bližina Marije ni samo občutek, ki ga dobimo, ko priromamo na Brezje. To je srečanje z Božjo dobroto v najpristnejši obliki. Marijinega oltarja na Brezjah ne obiskujemo zaradi prijetnega počutja, temveč zato, ker bi tudi mi kot Marija radi živeli v srcu Cerkve, ob Jezusu Kristusu.
Že prva stoletja so izpostavila vlogo deviške Božje Matere v veri. To ni bila samo razprava, temveč predvsem spoznavanje, da je vsak kristjan povezan z Marijo. Marija je BOGORODICA, tista, ki ne vstopa v odrešenje slučajno, ampak je v evangeliju kot eden izmed temeljev vere.
Sveti Ciprijan pravi: “Nihče ne more imeti Boga za Očeta, če nima Cerkve za Mater”. Koliko bolj velja, da je z ljubeznijo do Boga povezana tudi ljubezen do deviške Božje Matere Marije!
Povzeto po: marija.si/duhovnost
Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!
PO USPEŠNEM ZDRAVLJENJU OD ALKOHOLIZMA JI JE DRUŽINA DEJALA: »MAMI, TO NISI BILA TI« (Aleteia)
NAJPREJ JE ODPUSTILA SEBI, POTEM PA ZA ODPUŠČANJE PROSILA SVOJE TRI OTROKE
V največji stiski se je zatekla k molitvi k Bogu in v njej se je spet naselil mir. Rada se je umikala v tišino. Bilo jo je strah, kako bo, ko se bo končalo zdravljenje, zato so ji ga podaljšali, da se je bolj utrdila. Med zdravljenjem je morala najprej odpustiti sebi, kajti vsega, kar je delala, ni delala zanalašč, ampak v nemoči odvisnosti od alkohola. (odlomek iz pričujočega članka)
O tej življenjski zgodbi več na:
https://si.aleteia.org/2022/06/21/po-uspesnem-zdravljenju-od-alkoholizma-ji-je-druzina-dejala-mami-to-nisi-bila-ti/
Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!
Bogu hvala za čudovit primer, iz katerega nazorno izhaja, kako Gospod osvobaja, ozdravlja, odrešuje … vsakega človeka, ki se je pripravljen odpirati v srcu in skrbno sodelovati z Njegovo milostjo. Slava tebi, Jezus, zdaj in vekomaj!
JEZUS – ŽIVI KRUH, RAZUMEVAJOČA LJUBEZEN
Evharistija pomeni razumevajočo ljubezen. Kristus je razumel. Razumel je, da imamo strašno lakoto
po Bogu. Razumel je, da smo bili ustvarjeni za ljubezen. Zato je samega sebe napravil za kruh in rekel:
»Če ne jeste mojega mesa in ne pijete moje krvi, ne morete živeti, ne morete ljubiti, ne morete služiti.«
Jesti morate ta kruh in dobroto Kristusove ljubezni, da boste deležni njegove razumevajoče ljubezni.
Kristus nam želi dati tudi možnost, da bi svojo ljubezen do njega izrazili v ljubečem dejanju. Samega
sebe naredi lačnega; a ni lačen samo kruha, ampak tudi ljubezni. Samega sebe naredi nagega; a ne
potrebuje le kosa obleke, ampak tudi razumevajoče ljubezni, dostojanstva, človeškega dostojanstva.
Samega sebe naredi brezdomca, ki ni le brez kotička v mali sobi, ampak je potreben globoke iskrene
ljubezni do drugega. Vse to je evharistija. To je Jezus, živi kruh, ki ga je prišel lomit s teboj in menoj.
Misli sv. Matere Terezije, Poslanstvo ljubezni, zbrala Dorothy S. Hunt, izdala Družina 1988
Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!
»KAJ VENDAR GLEDAŠ IVER V OČESU SVOJEGA BRATA, BRUNA V SVOJEM OČESU PA NE OPAZIŠ?« – ZAKRAMENT SPRAVE OZ. SPOVED JE BOŽJI DAR ČLOVEKU, DA LAHKO ISKRENO SPREGOVORI O SAMEMU SEBI IN NA TA NAČIN PREDA SVOJE ŽIVLJENJU V ROKE BOGU IN NJEGOVEMU USMILJENJU – VEČJA KO BO LJUBEZEN V NAŠIH SRCIH, MANJŠI BO RAZDOR MED NAMI IN MANJŠI BO RAZDOR V NAŠI DRUŽBI
IZ SVETEGA EVANGELIJA PO MATEJU (Mt 7,1-5)
»Ne sodite, da ne boste sojeni! S kakršno sodbo namreč sodite, s takšno boste sojeni, in s kakršno mero merite, s takšno se vam bo merilo. Kaj vendar gledaš iver v očesu svojega brata, bruna v svojem očesu pa ne opaziš? Ali kako moreš reči svojemu bratu: ›Pústi, da vzamem iver iz tvojega očesa,‹ če imaš sam bruno v očesu? Hinavec, odstrani najprej bruno iz svojega očesa in potem boš razločno videl odstraniti iver iz očesa svojega brata.«
https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Mt+7%2C1-5&id13=1&pos=0&set=2&l=slž
RAZLAGA BOŽJE BESEDE (Ervin Mozetič)
Ko srečujem ljudi, ki hodijo v parih ali v skupini, mimogrede prisluhnem njihovim pogovorom. Ne zanima me toliko vsebina, ampak bolj način pogovora. V pogovorih namreč opažam, da se velika večina ljudi pogovarja v tretji osebi. Ne pogovarjajo se o sebi, ampak o nekom, ki ga ni zraven. Tako v večini pogovorov prevladujejo zaimki »on«, »ona«, »oni«.
Če pa se vseeno nekoliko dotaknemo vsebine pogovorov, praviloma potekajo takšni pogovori o različnih napakah, hibah ali celo grehih tretjih oseb. Navadno se pogovarjamo o naših sodelavcih, sosedih, politikih, duhovnikih, itd.
Ljudje radi govorimo o sebi praviloma takrat, ko se želimo pred drugimi pohvaliti o naših uspehih. Vendar je to samo ena plat človeka. Človek je po naravi krhko in omejeno bitje, zato v življenju dela tudi različne napake, o katerih pa praviloma ne govori rad.
Na ta problem je opozoril tudi Jezus z besedami: »Kaj vendar gledaš iver v očesu svojega brata, bruna v svojem očesu pa ne opaziš?« Jezus pove, da nima nihče pravice obsojati drugega, saj imamo sami dovolj dela s svojimi grehi.
Zakrament sprave oz. spoved je Božji dar človeku, da lahko iskreno spregovori o samemu sebi in na ta način preda svoje življenju v roke Bogu in Njegovemu usmiljenju. Vzrok za krizo krščanstva je v veliki meri v tem, da smo v zadnjih letih in desetletjih opustili spoved ali jo jemljemo zelo površno, celo otročje. Mnogo kristjanov namreč govori, da nimajo nobenega greha in, da na ta način nimajo kaj povedati pri spovedi. Tako pa imamo pri spovedi priložnost, da pogledamo sami vase in v svoje življenje. Pri tem ne gre samo za iskanje temnih plati, ampak za celosten pogled na samega sebe. Tudi prt, ki ima madež, ima večino površine lepe, vendar smo navadno osredotočeni samo v madež, namesto, da bi znali občudovati tudi neomadeževano površino prta.
Bistvo zakramenta sprave je resnica o samem sebi. Resnico o sebi pa lahko spoznamo samo v luči Božje besede, kar pomeni, da je branje in premišljevanje Božje besede način našega življenja. V kolikor človek ni pripravljen v resnici pogledati v globino svojega življenja in jo izročiti Bogu, je ta zakrament bolj farsa, kot pa sprejemanje Božjega usmiljenja.
Neka gospa, ki je po več desetletjih pristopila k temu zakramentu, je Bogu izročila vse svoje življenjske padce, ki jih ni bilo malo in so bili tudi zelo težki. Nekaj časa po spovedi je srečala duhovnika, pri katerem je opravila spoved. Dejala mu je, da od takrat, ko je opravila spoved, ne more o nobenem človeku reči nič slabega, saj vidi v vsakem dobro. Prej pa je v vedno iskala nekoga, v katerega bi projicirala svoje zavoženo življenje in je zato, da bi opravičevala samo sebe, iskala slabo v drugih.
Za Slovence je značilno, da radi govorimo o drugih predvsem slabe stvari. To pa vedno prinaša razdeljenost. Razdeljenost pa ne prihaja od Boga, ampak od njegovega nasprotnika, hudiča. Prava krščanska drža je v tem, da se ne spušča v prepire in neproduktivne debate, ampak, da v vsakem človeku, tudi v tistem, ki nam odkrito ali prikrito nasprotuje, vidi kaj dobrega. Predvsem pa se je potrebno vprašati, ali je naše življenje zares takšno, kjer drugi spoznavajo Božjo navzočnost? Prav zato, se je potrebno vedno znova ozirati v samega sebe in v t. i. črne luknje spuščati Božjo ljubezen. Večja ko bo ljubezen v naših srcih, manjši bo razdor med nami in manjši bo razdor v naši družbi.
Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič
Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
CERKEV JE ENA
Priporočimo se Svetemu Duhu s prošnjo, naj nas ob branju in premišljevanju Božje besede in Katekizma katoliške Cerkve uvaja v globoke skrivnosti vere, upanja in ljubezni do Boga in sočloveka.
Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
prenovil boš obličje zemlje.
Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
vselej radi sprejemali njegove spodbude.
Po Kristusu našem Gospodu. Amen.
Katekizem katoliške Cerkve:
“SVETA SKRIVNOST EDINOSTI CERKVE”
813 Cerkev je ena po svojem izvoru: “Najgloblji vzor in počelo te skrivnosti je v Trojici oseb enota enega Boga Očeta in Sina v Svetem Duhu” (E 2). Cerkev je ena po svojem ustanovitelju: “Učlovečeni Božji Sin … je namreč s svojim križem vse ljudi spravil z Bogom, znova vse zedinil v eno ljudstvo in eno telo” (CS 78,3). Cerkev je ena po svoji “duši”: “Sveti Duh, ki biva v vernikih in napolnjuje ter vodi vso Cerkev, uresničuje to čudovito občestvo vernikov in vse tako tesno združuje v Kristusu, da je on počelo edinosti Cerkve” (E 2). K bistvu Cerkve torej spada, da je ena:
Kakšna čdovita skrivnost! Obstaja en sam Oče vsega vesoljstva, en sam Logos in tudi en sam Sveti Duh, povsod istoveten; obstaja tudi ena sama devica, ki je postala mati in jo rad imenujem Cerkev (sv. Klemen Aleksandrijski, paed. 1,6).
814 Vendar pa ta Cerkev že od vsega začetka stopa pred nas z veliko raznoličnostjo, ki izhaja iz raznovrstnosti božjih darov in hkrati iz mnogoterosti oseb, ki te darove dobivajo. V enoti božjega ljudstva se zbirajo raznoličnosti ljudstev in kultur. Med udi Cerkve obstaja raznoličnost darov, nalog, položajev in načinov življenja; “v cerkvenem občestvu zakonito obstoje tudi delne Cerkve, ki imajo lastna izročila” (C 13). Veliko bogastvo te raznoličnosti ne nasprotuje edinosti Cerkve. Vendar pa greh in teža njegovih posledic neprestano ogrožata dar edinosti. Tudi apostol mora spodbujati, naj ohranimo “edinost duha z vezjo miru” (Ef 4,3).
Več o tem na http://www.marija.si/gradivo/kkc/i-cerkev-je-sveta/
Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!
LJUBEZEN RASTE IZ NAŠE ZDRUŽITVE S KRISTUSOM
Zelo težko je dajati Jezusa ljudem, če ga nimamo v svojih srcih. Vsi naj bi postali nosilci
božje ljubezni. A da bi to zmogli, moramo poglobiti svoje življenje ljubezni, molitve in
žrtvovanja. V današnji svet moramo prinašati mir, ljubezen in sočutje. Ne potrebujemo
pušk in bomb za to delo. Potrebujemo globoko ljubezen, globoko edinost s Kristusom,
da bi ga bili sposobni podarjati drugim. Sočutje in ljubezen morata rasti od znotraj, iz
naše edinosti s Kristusom. In naraven sad te edinosti je ljubezen do družine, do sosedov,
do ubogih.
Misli sv. Matere Terezije, Poslanstvo ljubezni, zbrala Dorothy S. Hunt, izdala Družina 1988
Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
»NIHČE NE MORE SLUŽITI DVEMA GOSPODARJEMA« – JEZUS SPODBUJA LJUDI, KI GA POSLUŠAJO, NAJ SE OTRESEJO NEPOTREBNIH SKRBI IN NE ZAPRAVLJAJO MOČI ZA TISTO, KAR JIM NE ZAGOTAVLJA BLAGOSTANJA. BOG SAM SKRBI ZA ČLOVEKA IN ZAUPANJE V BOGA JE PRAVO BLAGOSTANJE. PRAVO BOGASTVO SE ODKRIJE V SKROMNOSTI IN PREPROSTOSTI, V ZAUPANJU V BOGA – MODROST JE V TEM, DA OSTANEMO NAVZOČI V BOGU IN VSE PODREDIMO IN IZROČIMO NJEMU
IZ SVETEGA EVANGELIJA PO MATEJU (Mt 6,24-34)
»Nihče ne more služiti dvema gospodarjema: ali bo enega sovražil in drugega ljubil, ali pa se bo enega držal in drugega zaničeval. Ne morete služiti Bogu in mamonu. Zato vam pravim: Ne skrbite za svoje življenje, kaj boste jedli ali kaj boste pili, in ne za svoje telo, kaj boste oblekli. Ali ni življenje več kot jed in telo več kot obleka? Poglejte ptice neba! Ne sejejo in ne žanjejo niti ne spravljajo v žitnice, in vendar jih vaš nebeški Oče hrani. Ali niste vi več vredni kot one? Kdo izmed vas pa more s svojo skrbjo podaljšati svoje življenje za en sam komolec? In za obleko, kaj skrbite? Poučite se od lilij na polju, kako rastejo. Ne trudijo se in ne predejo, toda povem vam: Še Salomon v vsem svojem veličastvu ni bil oblečen kakor ena izmed njih. Če pa Bog tako oblači travo na polju, ki danes obstaja in jo jutri vržejo v peč, mar ne bo mnogo bolj oblačil vas, maloverni? Ne skrbite torej in ne govorite: ›Kaj bomo jedli ali kaj bomo pili ali kaj bomo oblekli?‹ Po vsem tem sprašujejo pogani. Saj vaš nebeški Oče ve, da vse to potrebujete. Iščite najprej Božje kraljestvo in njegovo pravičnost in vse to vam bo navrženo. Ne skrbite za jutri, kajti jutrišnji dan bo skrbel sam zase. Dovolj je dnevu njegovo zlo.«
https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Mt+6%2C24-34&id13=1&pos=0&set=2&l=sl
RAZLAGA BOŽJE BESEDE (Ervin Mozetič)
Ljudje se hitro zbegamo in preusmerimo svojo pozornost od tega, k čemur smo zavezani.
Osredotočenost na služenje Bogu pomaga človeku, da ima enega gospodarja. Če služimo dvema gospodarjema, se prej ko slej znajdemo v precepu glede tega, kako ohraniti zvestobo enemu ali drugemu. Če se je človek posvetil Bogu, potem se ne more na isti način posvetiti služenju denarja.
Mamon oziroma denar je namreč eden največjih konkurentov Bogu, saj, vsaj na videz, človeku daje občutek varnosti in blagostanja. Posedovanje denarja človeku pravi, da je lahko neodvisen in samostojen, da se lahko zanese sam nase. Vendar ni čisto tako. Denar človeku ne more zagotoviti ničesar, saj je končno človekovo življenje v Božjih rokah.
Jezus torej spodbuja ljudi, ki ga poslušajo, naj se otresejo nepotrebnih skrbi in ne zapravljajo moči za tisto, kar jim ne zagotavlja blagostanja. Bog sam skrbi za človeka in zaupanje v Boga je pravo blagostanje. Pravo bogastvo se odkrije v skromnosti in preprostosti, v zaupanju v Boga.
Jezus ne kliče k brezdelju, temveč predstavlja Boga kot tistega, ki ljudi resnično hrani in oblači. Kdor ne zaupa Bogu, živi v stalni napetosti, kdor pa išče njegovo kraljestvo in njegove zakone, temu bo navrženo tudi vse drugo, kar potrebuje.
In končno modrost, vezana na sedanjost: Vse kar je, je to, kar je tukaj in sedaj. Jutri še ne obstaja, zato ni mogoče z gotovostjo napovedati, kaj bo jutri prinesel. Če bom čakal na jutri, se mi kaj hitro lahko zgodi, da ne bom zaznal današnjega dne. Mnogi izmed nas pa živimo za jutri in tako nikoli resnično ne zaživimo. Modrost je torej v tem, da ostanemo navzoči v Bogu in vse podredimo in izročimo njemu.
Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič
Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!!
MISEL BOŽJEGA SLUŽABNIKA FRIDERIKA BARAGE
»ČE JE ČLOVEK PREPUŠČEN SAMEMU SEBI, NE MORE STORITI NIČ DOBREGA.
ZATO KRISTJAN VEDNO IN VZTRAJNO PROSI ZA POMOČ SVETEGA DUHA, ZA
NJEGOVO USPEŠNO VODSTVO IN ZA POMOČ V KREPOSTNEM ŽIVLJENJU.«
Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!