Članki za dušo

15.030 Responses to Članki za dušo

1. Miro says:

   28. junija, 2022 at 14:59

   JEZUSU SO POKORNI CELO VETROVI IN MORJE – BOG NOČE BITI AVTOMAT, KI BI DELOVAL PO NAŠIH PRAVILIH. NITI NI POKOREN SLUŽABNIK, KI BI IZPOLNJEVAL NAŠE ŽELJE. BOG JE BOG, KI KAKOR OČE VZGAJA SVOJE OTROKE. VE, DA NI ZAUPANJA, BREZ PREIZKUŠENJ. VE TUDI, DA JE ČLOVEKOVA SKUŠNJAVA PO OBVLADOVANJU VELIKA, ZATO HOČE, DA NAREDIMO VEDNO VSE, KAR MOREMO IN HKRATI POPOLNOMA ZAUPAMO!

   IZ SVETEGA EVANGELIJA PO MATEJU (Mt 8,23-27)

   Ko je stopil v čoln, so šli njegovi učenci za njim. Na jezeru je nastal velik vihar, tako da so valovi pokrivali čoln; on pa je spal. Pristopili so k njemu, ga zbudili in rekli: »Gospod, reši nas! Izgubljeni smo!« Dejal jim je: »Kaj se bojite, maloverni?« Tedaj je vstal, zapretil vetrovom in jezeru in nastala je globoka tišina. Ljudje pa so se začudili in govorili: »Kakšen človek je ta, da so mu pokorni celo vetrovi in jezero?«

   https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Mt+8%2C23-27&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

   RAZLAGA BOŽJE BESEDE (Ervin Mozetič)

   Današnji evangeljski odlomek je kot nekakšen povzetek naše vere. Učenci imajo v svojem čolnu Jezusa.

   Jezus v viharju spi. Veter premetava čoln, voda jih zaliva, On pa spi, kot da se nič ne dogaja. Potem graja njihovo nevero, češ zakaj so prestrašeni. Ne gane ga vihar, ne ganejo ga valovi. Čudi se le neveri! Takšne Jezusove drže človeška pamet ne more razumeti. Zdrava kmečka ali ribiška logika učencem ne omogoča, da bi v spečem Jezusu videli Boga, ki sta mu pokorna veter in morje.

   Mar ne bi bil to lahko opis naše vere. Tudi mi si predstavljamo Boga tako, da naredi red, ko nastopi nered. Da pomaga, takrat ko smo v stiski in nam da moč, ko smo nemočni. Pa Bog res tako deluje?

   Če gledamo na naše izkušnje skozi življenje, lahko pritrdimo učencem. Tudi v našem življenju se Bog obnaša tako. Prepogosto se zdi, da spi, ko se potapljamo. Ni videti, da bi ukrepal, ko nas takšni ali drugačni valovi zalivajo. Še manj, da bi nas v paniki pomirjal. Preprosto čaka, da opazimo, da je v našem čolnu. Ko pridemo do skrajne točke svoje nevere oz. do globokega uvida, da nam ostaja samo Bog, šele takrat se zdi, da se zbudi. Potem se res lahko pomirimo in se pomirijo stvari okrog nas.

   Bog noče biti avtomat, ki bi deloval po naših pravilih. Niti ni pokoren služabnik, ki bi izpolnjeval naše želje. Bog je Bog, ki kakor Oče vzgaja svoje otroke. Ve, da ni zaupanja, brez preizkušenj. Ve tudi, da je človekova skušnjava po obvladovanju velika, zato hoče, da naredimo vedno vse, kar moremo in hkrati popolnoma zaupamo.

   Mogoče se prav v nasprotovanju božji logiki kaže, kako prav ima Bog, ko ne popušča našim pritiskom, ko noče delati po naših predstavah. Zahodni človek se je od vere oddaljil. Ne zaupa Bogu. Začel ga je popravljati na vseh področjih. Vse kar ga omejuje, je krivica. Hoče imeti svet brez omejitev, brez norm. Sam sebi hoče biti Bog.

   In kaj se dogaja, ko hočemo imeti vse v svojih rokah? Vedno bolj smo zmedeni in izčrpani, ker so naše roke premajhne. Naša moč je omejena. Pamet je prekratka. Postajamo ujetniki svojih predstav in konstruktov. Družba nam v celoti uhaja iz rok.

   Kakorkoli nas jezi, da Jezus v čolnu spi, je naša rešitev le v tem, da si vedno znova rečemo: On je z nami v čolnu. Tudi če spi, bo poskrbel. Naredimo, kar moremo in recimo, nekoristni služabniki smo, kar smo mogli smo storili. Od tu naprej, bo poskrbel On. Vemo, da nas ljubi! Vemo, da je z nami!

   V veri in zaupanju, da je Bog z nami, nam pomaga tudi, ko gledamo nazaj. Zagotovo lahko vidimo, da je že pomiril vihar in ukrotil valove. Da nam je pokazal, da nas ima rad in skrbi za nas. To zaupanje je naša vera. Daje nam edini pravi mir in resnično gotovost.

   Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

   Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!

   Odgovori
   • Miro says:

     28. junija, 2022 at 15:23

     Prosimo Gospoda za zaupanje s pomočjo molitve sv. Favstine Kowalske.

     MOLITEV ZA ZAUPANJE

     Zatekam se k tvojemu usmiljenju, ljubeznivi Bog, saj si samo ti edini dober. Čeprav je moja beda
     velika in moje pregrehe številne, zaupam tvojemu usmiljenju, ker si Bog usmiljenja. Od vekomaj
     ni bilo slišati, niti zemlja niti nebo ne pomnita, da bi bila duša, ki je zaupala v tvoje usmiljenje,
     ostala razočarana. O Bog usmiljenja, edino ti sam mi moreš odpustiti. Ti me nikoli ne zavrneš, ko
     se skesana/skesan napotim k tvojemu usmiljenemu Srcu, ki še nikogar ni zavrnilo, niti največjega
     grešnika ne. (Dn 1730)

     http://www.sticna.com/Dnevnik_Svete_Favstine_Kowalske.pdf

     Božje usmiljenje, upanje tistim, ki obupavajo, zaupamo vate!
     Sv. Favstina, prosi za nas!

     Odgovori
2. Miro says:

   28. junija, 2022 at 13:50

   MISEL SV. PATRA PIJA

   »POZDRAVLJAM TE, O MARIJA, ZVEZDA NA NAŠI POTI, STUDENEC NAŠEGA UPANJA,
   NAJČISTEJŠI VIR VESELJA, VRATA NEBEŠKA.«

   Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!

   Odgovori
3. Miro says:

   28. junija, 2022 at 13:47

   KRISTUS SAM JE IZVIR SLUŽB V CERKVI. ON JIH JE USTANOVIL, ON JIM JE DAL AVTORITETO (OBLAST) IN POSLANSTVO, USMERJENOST IN NAMEN

   Priporočimo se Svetemu Duhu s prošnjo, naj nas ob branju in premišljevanju Božje besede in Katekizma katoliške Cerkve uvaja v globoke skrivnosti vere, upanja in ljubezni do Boga in sočloveka.

   Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
   vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
   Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
   prenovil boš obličje zemlje.

   Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
   razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
   bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
   vselej radi sprejemali njegove spodbude.
   Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

   Katekizem katoliške Cerkve:

   ČEMU CERKVENE SLUŽBE?

   874 Kristus sam je izvir služb v Cerkvi. On jih je ustanovil, on jim je dal avtoriteto (oblast) in poslanstvo, usmerjenost in namen:

   Da bi božje ljudstvo pasel in vedno množil, je Kristus Gospod v svoji Cerkvi ustanovil različne, v dobro vsemu telesu naravnane službe. Nositelji svete oblasti namreč služijo svojim bratom, da bi vsi, ki spadajo k božjemu ljudstvu, … dospeli do zveličanja (C 18).

   875 “Kako naj verujejo, če niso slišali o njem? In kako naj slišijo o njem, če ni oznanjevalca? In kako naj oznanjajo, če niso bili poslani?” (Rim 10,14-15). Nihče, noben posameznik in nobena skupnost ne moreta sama sebi oznanjati evangelija. “Vera je iz oznanjevanja” (Rim 10,17). Nihče ne more sam sebi podeliti pooblastila in poslanstva za oznanjevanje evangelija. Od Gospoda poslani govori in deluje ne s svojo lastno avtoriteto, temveč v moči Kristusove avtoritete; govori ne kot član skupnosti, marveč njej v Kristusovem imenu. Nihče ne more sam sebi podeliti milosti, biti mora dana in ponudena. To predpostavlja služabnike (delilce) milosti, ki jih je pooblastil in usposobil Kristus. Od njega prejmejo poslanstvo in pooblastilo (“sveto oblast”, “potestas sacra”), da delujejo “in persona Christi capitis” (kot zastopniki Kristusa-glave). To službo, v kateri Kristusovi odposlanci delajo in dajejo po božjem daru to, česar ne morejo delati in dajati sami iz sebe, imenuje izročilo Cerkve “zakrament”. Cerkvena služba se podeljuje s posebnim zakramentom.

   Več o tem na http://www.marija.si/gradivo/kkc/i-hierarhicna-ureditev-cerkve/

   Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

   Odgovori
4. Miro says:

   28. junija, 2022 at 6:23

   JEZUSOVO SRCE, IZVIR VSEH ZAKRAMENTOV (Aleteia)

   KO BOGA IMENUJEMO GOSPODARJA NEBES IN ZEMLJE, S TEM NANJ MISLIMO TUDI KOT NA GOSPODARJA VSEGA DRUGEGA, KAR OBSTAJA

   Ko je vojak Jezusu na križu s sulico prebodel njegovo stran, sta ven pritekli kri in voda, ki simbolizirata dva bistvena zakramenta. A simbolno so tukaj zaobjeti vsi zakramenti Cerkve.

   ALFA IN OMEGA

   V knjigi Razodetjaje Jezus imenovan alfa in omega (Raz 1,8; 21,6; 22,13), ki sta prva in zadnja črka grške abecede. S tem je nakazano, da zaobjema tudi vse, kar je vmes.

   Ko Boga imenujemo gospodarja nebes in zemlje, s tem nanj mislimo tudi kot na gospodarja vsega drugega, kar obstaja. Z vodo in krvjo, ki simbolizirata zakrament krsta in evharistije, so zaobjeti tudi vsi drugi zakramenti Cerkve.

   KRST IN BIRMA

   Cerkev za krst uporablja naravno tekočo vodo. Že Janez Krstnik je krščeval v reki Jordan, tudi pozneje so apostoli krščevali ob naravnih izvirih vode. S krstom postanemo del Cerkve, ki se je skrivnostno rodila pod križem, iz Jezusove prebodene strani.

   Krst je tudi predpogoj za prejem vseh drugih zakramentov, na poseben način svete birme, ko smo potrjeni v veri, ki smo jo prejeli pri krstu.

   EVHARISTIJA

   Pri sveti maši se vino spremeni v Jezusovo kri, kruh pa v Jezusovo telo. Jezusovo telo, razlomljeno kot kruh, je na križu darovano za nas, za naše grehe. Krst in evharistija sta tako tesno povezana: kristjani se rodimo iz krstne vode in rastemo iz evharistije, ki nam daje moč za krščansko življenje v svetu, da vztrajamo v dobrem.

   SPOVED

   Tudi spoved je povezana s simboliko vode. Pri spovedi smo očiščeni grehov, naše srce je oprano v milosti Božjega odpuščanja. Mnogi svetniki so spoved primerjali s ponovnim krstom, saj smo po odpuščanju grehov v stanju milosti.
   Odsotnost spovedi pa je povezana z evharistijo, saj posameznik, ki ima na vesti težke, celo smrtne grehe, naj ne bi pristopal k obhajilu, dokler se ne spove. Spoved nas očiščuje grehov, vrača v občestvo Cerkve in odpira pot k svetemu obhajilu.

   SVETI RED

   Zaslužni papež Benedikt XVI. je dejal: “Iz Srca Božjega Sina, ki je prežeto z ljubeznijo, izvirajo vse dobrine Cerkve in na poseben način izvira poklicanost tistih ljudi, ki jih je Gospod Jezus osvojil in so pustili vse, da se po zgledu dobrega pastirja v celoti posvetijo službi krščanskemu ljudstvu.”

   Za obhajanje svete maše potrebujemo duhovnike. Slovenska beseda mašnik lepo izraža bistvo duhovniške službe: darovati sveto mašo, to najsvetejšo daritev. Brez službenega duhovništva ni mogoče obhajati evharistije.

   BOLNIŠKO MAZILJENJE

   Bolniško maziljenje krepi vernika, ga pridružuje Kristusovemu trpljenju, ki je svoj vrhunec doseglo na križu. Vernik svoje trpljenje združuje z Jezusom. Ob prejemu bolniškega maziljenja naj bi verniki prejeli tudi sveto obhajilo, ki jim daje moč za prenašanje trpljenja.

   SVETI ZAKON

   Jezusovo Srce je simbol ljubezni, s katero nas Jezus ljubi. Za nas je dal samega sebe, svoje življenje. Tudi zakonca sta povabljena, da ljubita drug drugega tako goreče, kot Jezus ljubi Cerkev, prav tako pa ljubita svoje otroke in jih vzgajata v veri.

   https://si.aleteia.org/2021/06/28/jezusovo-srce-izvir-vseh-zakramentov/

   Božje usmiljenje, ki izviraš iz Presvetega Srca Jezusovega, zaupamo vate!

   Odgovori
5. Miro says:

   28. junija, 2022 at 5:58

   MNOGO DOBREGA IN MNOGO SLABEGA

   Sv. Avguštin pravi: »Najprej napolnite sami sebe in šele potem boste sposobni dajati drugim.
   »Poznavanje samega sebe je za spoved zelo potrebno. Zaradi tega so lahko svetniki govorili, da
   so strašni hudodelci. Gledali so Boga in nato sami sebe – in so videli razliko. Zato niso bili
   presenečeni, če jih je kdo obtoževal, pa četudi po krivici … Vsaka izmed vas ima v sebi mnogo
   dobrega kakor tudi mnogo slabega. Naj se niti najmanj ne ponaša s svojim uspehom, ampak
   naj vse pripisuje Bogu.

   Misli sv. Matere Terezije, Poslanstvo ljubezni, zbrala Dorothy S. Hunt, izdala Družina 1988

   Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!

   Odgovori
6. Miro says:

   27. junija, 2022 at 21:20

   »LISICE IMAJO BRLOGE IN PTICE NEBA GNEZDA, SIN ČLOVEKOV PA NIMA, KAMOR BI GLAVO NASLONIL« – KDOR SE ODLOČI ZA JEZUSOVO POT, NE MORE IMETI NIKAKRŠNE DRUGE OBVEZE, KAKOR LE OBVEZO KRALJESTVA

   IZ SVETEGA EVANGELIJA PO MATEJU (Mt 8,18-22)

   Ko je Jezus zagledal okrog sebe množico, je velel odriniti na drugo stran. Tedaj je pristopil neki pismouk in mu rekel: »Učitelj, za teboj bom hodil, kamor koli pojdeš.« Jezus mu je dejal: »Lisice imajo brloge in ptice neba gnezda, Sin človekov pa nima, kamor bi glavo naslonil.« Nekdo drug izmed njegovih učencev pa mu je rekel: »Gospod, dovôli mi, da prej grem in pokopljem svojega očeta.« Jezus mu je dejal: »Hôdi za menoj in pústi, da mrtvi pokopljejo svoje mrtve!«

   https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Mt+8%2C18-22&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

   Evangelist začenja obširno pripoved o Jezusovi poti k cilju, o poti v Jeruzalem. Slavno mesto Jeruzalem dobiva simboličen pomen kraja, v katerem se bo zaključilo delo odrešenja. Evangelist želi razvrstiti opisane dogodke iz Jezusovega življenja kot gibanje, kot vzpon v mesto svetlobe, v Jeruzalem.

   Poudarjen je Gospodov izrecni namen, da pojde tja, na kraj trpljenja.

   Trem mladeničem, ki se mu hočejo na poti pridružiti, Jezus ničesar ne prikriva ali olepšuje. Brez kakršnihkoli psiholoških trikov zariše svojo pot; težko, skoraj nemogočo pot. Zares ni udobno živeti slabši standard, kot ga imajo živali v naravi: “Lisice imajo brloge in ptice pod nebom gnezda, Sin človekov pa nima, kamor bi glavo naslonil”. Z drugimi besedami: Kdor se odloči za Jezusovo pot, ne more imeti nikakršne druge obveze, kakor le obvezo kraljestva.

   Jezus zahteva takojšnjo, popolno, brezpogojno in dokončno odločitev za izvrševanje poslanstva. Pa ne samo za učence, marveč za vse, ki hočejo iti za njim. Ljubezenska odločitev, ki jo Jezus – končno – pričakuje, je namreč vedno celostna in zato prevzame celotnega človeka.

   Sicer pa, v življenju slehernega kristjana pridejo trenutki pomembnega odločanja, v katerih ni več časa za odlašanje in ni prostora za polovičarstvo. Tako v svojem družinskem, poklicnem kot v družbenem življenju bi kristjan rad – v moči Duha – našel konkreten izraz svoje odločitve za Gospoda. Vedno znova se bo spraševal o nagibih svojega odločanja in delovanja, saj se bo na svoji življenjski poti srečeval z vedno novimi problemi.

   Odločitev za Kristusa nas torej vodi naprej in navzgor. Vendar ta gon naprej ni slep gon, marveč opredelitev v veri za pot Jezusa Kristusa. Roger Schutz ga opiše takole: “Tveganje za vsakega kristjana je v tem, da gre z Jezusom v Jeruzalem, na pot trpljenja in vstajenja; z Jezusom, ki bo do konca sveta v smrtnem boju za vsakega človeka; da na svojem telesu nosi rane Jezusa Kristusa, da bi že na zemlji na svojem telesu in svojem duhu okusil prve začetke vstajenja. Kdor se trdno odloči, da bo šel to velikonočno pot s Kristusom, ne more izbrati srednje poti. Ne more reči da in hkrati ne.

   Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

   Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!

   Odgovori
7. Miro says:

   27. junija, 2022 at 16:33

   MISEL SV. PAVLA VI.

   »MARIJINO MATERINSKO POSLANSTVO SPODBUJA BOŽJE LJUDSTVO, DA SE Z OTROŠKIM ZAUPANJEM
   OBRAČA NANJO, KI JE VEDNO PRIPRAVLJENA, DA Z LJUBEZNIJO MATERE USLIŠUJE NJEGOVE PROŠNJE.«

   Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!

   Odgovori
8. Miro says:

   27. junija, 2022 at 16:10

   PAPEŽ ČLANOM NEOKATEHUMENSKE POTI: HODITI Z MOČJO DUHA IN S SABO NOSITI EVANGELIJ

   ČLANE GIBANJA NEOKATEHUMENSKA POT JE SVETI OČE SPODBUDIL K POSLUŠNOSTI DUHU IN POKORŠČINI CERKVI. POKLICANI SMO, DA HODIMO NAPREJ Z MOČJO DUHA IN NOSIMO EVANGELIJ V SVOJIH SRCIH IN ROKAH.

   Papež Frančišek se je v ponedeljek, 27. junija, srečal s člani gibanja Neokatehumenska pot. V misijone na najbolj revna in sekularizirana območja sveta je odposlal 430 družin ter jih spodbudil, naj oznanjajo Jezusa Kristusa z močjo Duha v Cerkvi in s Cerkvijo.

   Spomnil je na Jezusove besede, ko je učencem rekel, naj gredo, pričujejo in oznanjajo evangelij. »Od tistega dne naprej so apostoli, učenci in ljudje hodili naprej z isto močjo, ki jim jo je dal Jezus: to je moč, ki prihaja od Duha. “Pojdite in pridigajte. Krstite.” Vemo, da je skupnost, ki se rodi iz krsta, svobodna, da je nova Cerkev in da ji moramo dovoliti, da raste, ji pomagati, da raste. Na svoj način, s svojo kulturo … To je zgodovina evangelizacije.«

   Vsi smo enaki po veri, saj imamo isto vero. Toda vse v skladu s svojo kulturo ali kulturo kraja, kjer je bila vera oznanjena. Kot je izpostavil papež, to večkulturno bogastvo evangelija, ki izvira iz oznanjevanja Jezusa Kristusa, postane kultura, in to je delček zgodovine Cerkve: veliko kultur, a isti evangelij. »Veliko ljudstev, isti Jezus Kristus. Veliko dobre volje, isti Duh. K temu smo poklicani tudi mi: da gremo naprej z močjo Duha in nosimo evangelij v svojih srcih in rokah. Evangelij Jezusa Kristusa ni moj: je evangelij Jezusa Kristusa, ki se prilagaja različnim kulturam, a je isti. Vera raste, vera se inkulturira, a ostaja vedno ista.«

   Sveti oče se je zbranim članom gibanja Neokatehumenska pot zahvalil za »misijonarskega duha, ki je navdih za vse«. Prosil jih je, naj ostanejo poslušni Duhu in pokorni Jezusu Kristusu v njegovi Cerkvi. »Vse v Cerkvi, nič zunaj nje. To je duhovnost, ki nas mora vedno spremljati: oznanjati Jezusa Kristusa z močjo Duha v Cerkvi in s Cerkvijo. In ta, ki je vodja različnih Cerkva, je škof. Vedno hodite naprej s škofom, vedno. On je glava Cerkve.« Spodbudil jih je, naj pogumno nadaljujejo svojo pot in sklenil: »Ne pozabite na pogled Jezusa, ki je vsakega od vas poslal, da oznanja in da je pokoren Cerkvi.«

   Povzeto po:
   https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2022-06/papez-neokatehumenska-pot-hoditi-z-mocjo-svetega-duha-i.html

   Božje usmiljenje, navzoče v postavitvi Cerkve, ki obsega vesoljni svet, zaupamo vate!

   Odgovori
9. Miro says:

   27. junija, 2022 at 7:00

   KAJ IMAMO, ČESAR NISMO PREJELI?

   Ponižnost ni nič drugega kakor resnica. »Kaj imamo, česar nismo prejeli?« sprašuje sv. Pavel.
   Če smo vse prejeli, kakšno zasluženje imamo? Če smo o tem prepričani, nikoli ne bomo domišljavo
   dvigali svoje glave. Če ste ponižni, se vas nič ne bo dotaknilo, niti hvala niti sramota, ker veste,
   kaj ste. Če vas sramotijo, vam to ne bo vzelo poguma. Če vas imajo za svetnika, ne boste sami sebe
   postavljali na oltar.

   Misli sv. Matere Terezije, Poslanstvo ljubezni, zbrala Dorothy S. Hunt, izdala Družina 1988

   Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!

   Odgovori
10. Miro says:

    27. junija, 2022 at 6:57

    “VERNIKI SO TISTI, KI SE S KRSTOM VČLENIJO V KRISTUSA IN POSTANEJO BOŽJE LJUDSTVO, SO ZATO NA SVOJ NAČIN DELEŽNI KRISTUSOVE DUHOVNIŠKE, PREROŠKE IN KRALJEVSKE SLUŽBE, VSAK PO SVOJI ZMOŽNOSTI PA JE POKLICAN K IZVRŠEVANJU POSLANSTVA, KI GA JE BOG ZAUPAL CERKVI, DA GA SPOLNJUJE V SVETU”

    Priporočimo se Svetemu Duhu s prošnjo, naj nas ob branju in premišljevanju Božje besede in Katekizma katoliške Cerkve uvaja v globoke skrivnosti vere, upanja in ljubezni do Boga in sočloveka.

    Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
    vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
    Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
    prenovil boš obličje zemlje.

    Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
    razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
    bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
    vselej radi sprejemali njegove spodbude.
    Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

    Katekizem katoliške Cerkve:

    871 “Verniki so tisti, ki se s krstom včlenijo v Kristusa in postanejo božje ljudstvo, so zato na svoj način deležni Kristusove duhovniške, preroške in kraljevske službe, vsak po svoji zmožnosti pa je poklican k izvrševanju poslanstva, ki ga je Bog zaupal Cerkvi, da ga spolnjuje v svetu” (ZCP, kan. 204,1; prim. C 31).

    872 “Med vsemi verniki vlada zaradi njihovega prerojenja v Kristusu resnična enakost glede dostojanstva in dejavnosti, v kateri vsi skupaj in vsak po svoji zmožnosti in nalogi sodelujejo pri graditvi Kristusovega telesa” (ZCP, kan. 208; prim. C 32).

    873 Celo razlike, ki po Gospodovi volji obstajajo med udi njegovega telesa, služijo edinosti in poslanstvu tega telesa. V Cerkvi namreč “obstaja različnost službe, a enota poslanstva. Kristus je apostolom in njihovim naslednikom poveril nalogo, da v njegovem imenu in z njegovo oblastjo učijo, posvečujejo in vodijo. Laiki, deležni Kristusove duhovniške, preroške in kraljevske službe, pa spolnjujejo v Cerkvi in v svetu svoj delež pri poslanstvu vsega božjega ljudstva” (LA 2). Končno so “med obojimi (tj. pripadajočimi tako hierarhiji kakor laikom) verniki, ki se na svoj poseben način z zaobljubo evangeljskih svetov … posvetijo Bogu in koristijo odrešenjskemu poslanstvu Cerkve” (ZCP, kan. 207,2).

    http://www.marija.si/gradivo/kkc/4-odstavek-verniki-hierarhija/

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

    Odgovori