Članki za dušo

Tu se dodaja članke, ki so povzeti po drugih internetnih straneh. Prosim, da se navedejo viri kje je bilo povzeto.

This entry was posted in Domov. Bookmark the permalink.

15.025 Responses to Članki za dušo

  1. Miro says:

    V OGLEDALU BOŽJE BESEDE

    »ZATO, BRATJE, STOJTE TRDNO IN SE DRŽITE IZROČIL, O KATERIH VAS JE POUČILA
    BODISI NAŠA BESEDA BODISI NAŠE PISMO.« (2 Tes 2,15)

    Glede Božje besede in molitve več na:
    https://www.biblija.net/biblija.cgi?set=2&id13=1&l=sl&z=4&zf=1622&t=5#Napa%E8no+razumevanje+Bo%9Eje+besede

    Božje usmiljenje, ki izviraš iz Presvetega Srca Jezusovega, zaupamo vate!

  2. Miro says:

    Za boljše razumevanje, kaj pomeni molitev v življenju kristjana.

    PET NAČINOV MOLITVE, KI SPREMENIJO ŽIVLJENJE

    Philip Kosloski, Pet načinov molitve, ki bodo spremenili vaše življenje (Vir: Aleteia)

    Naslednje oblike pogovora z Bogom, ki spreminjajo, temeljijo na tem, kar je razodeto v Svetem pismu.

    Za molitev si je treba nenehno prizadevati. Mnogi smo se le malo naučili poleg molitev iz župnijskega verouka kot sta molitev po obrazcih in rožni venec.

    Če čutite, da vaša molitev nikamor ne napreduje, vzemite v roke Sveto pismo.

    Psalmi so eni izmed največjih zakladov osebne molitve. Samo pomislite, celo Jezus je uporabljal psalme, da je molil, celo na križu.

    Katekizem Katoliške Cerkve izpostavlja pet načinov molitve, ki jo najdemo v Svetem pismu. Te oblike molitve temeljijo na božjem razodetju in izkušnjah ljudi, ki jih najdemo v Svetem pismu.

    SLAVLJENJE IN ČEŠČENJE

    Katekizem opisuje slavljenje kot molitev, ki »izraža temeljno gibanje krščanske molitve: ta molitev je srečanje Boga in človeka; božji dar in človekovo sprejemanje kličeta v njej drug po drugem in se zedinjata. Molitev slavljenja je človekov odgovor na božje darove: ker Bog blagoslavlja, more človekovo srce v odgovor slaviti njega, ki je pravir vsakega blagoslova.«

    Očenaš vsebuje ta blagoslov, ko izrečemo: »posvečeno bodi tvoje ime.« Drug primer te molitve najdemo v 3. poglavju Daniela (Dan 3).

    Češčenje je tesno povezano z blagoslovom in katekizem ga opiše kot prvo držo, prvo razpoloženje človeka, »ki pred svojim Stvarnikom priznava, da je od njega ustvarjen. Adoracija (božje češčenje) poveličuje veličino Gospoda, ki nas je naredil in vsemogočnost Odrešenika, ki nas osvobaja zla.«

    PROSILNA MOLITEV

    Prosilna molitev je verjetno najbolj znana oblika molitve. Njeni izrazi so besede prošnje, s katero prosimo, moledujemo, z vztrajnostjo kličemo, kličemo na pomoč, vpijemo, kričimo in se celo bojujemo v molitvah (prim KKC 2629). To je molitev, ki prepoznava moč in veličino Boga in prosi njegovega usmiljenja.

    Ta tip molitve bi moral najprej vključevati prošnjo za odpuščanje, kot je molil cestninar: »Bodi milostljiv meni grešniku (Lk 18,13). Prošnja za odpuščanje je predhodna pravilni in čisti molitvi. Zaupljiva ponižnost nas znova postavi v luč občestva z Očetom in njegovim Sinom Jezusom Kristusom in občestva enih z drugimi: tedaj ‘dobimo od njega vse, kar ga prosimo’ (1 Jn 3,22). Prošnja za odpuščanje je predhodna evharističnemu bogoslužju pa tudi osebni molitvi« (KKC 2631).

    Bog vedno usliši naše prosilne molitve, čeprav morda ne na način, ki smo ga pričakovali mi.

    PRIPROŠNJA

    Še ena razširjena molitev, priprošnja, »je prosilna molitev, ki nas bolj upodobi po Jezusovi molitvi. Jezus je edini priprošnjik pri Očetu za vse ljudi, posebno za grešnike«. To je star način molitve, ki ga najdemo v Svetem pismu. Katekizem pravi: »Posredovati, prositi v prid drugega je od Abrahama dalje lastno srcu, ki je uglašeno po božjem usmiljenju. V času Cerkve je krščanska priprošnja udeleženost pri Kristusovi priprošnji: je izraz občestva svetih. V priprošnji tisti, ki moli, ne ‘gleda nase temveč raje na druge (prim. Flp 2,4), tako da moli celo za tiste, ki mu prizadevajo zlo.’« (KKC 2635).

    ZAHVALNA MOLITEV

    Zahvalna molitev je značilna »molitev Cerkve, ki v obhajanju evharistije razodeva in vedno bolj postaja to, kar je« (KKC 2637).

    To je način molitve, ki je običajen, a ga velikokrat ne prakticiramo. Lahko prosimo za nekaj posebnega, toda ko Bog usliši našo prošnjo, se mu pozabimo zahvaliti. Jezus je na to opozoril, ko je ozdravil deset gobavcev, pa se je z zahvalo vrnil samo eden: »Mar ni bilo deset očiščenih? Kje pa je onih devet? Ali ni bilo nobenega drugega, da bi se vrnil in počastil Boga, razen tega tujca?« (Lk 17,17-18).

    HVALNA MOLITEV

    Hvaljenje je podobno kot slavljenje in zahvaljevanje posebna oblika molitve. To je molitev, ki »najbolj neposredno priznava, da je Bog Bog. Hvaljenje ga opeva zaradi njega samega, daje mu slavo onkraj tega, kar dela, daje mu slavo, ker JE (KKC 2639).

    Katekizem razlaga: »Kakor navdihnjeni pisatelji Nove zaveze tako tudi prve krščanske skupnosti na novo bero knjigo psalmov in opevajo v njej Kristusovo skrivnost. V novosti Duha zlagajo tudi himne in speve na podlagi nezaslišanega dogodka, ki ga je Bog izvršil v svojem Sinu« (KKC 2641).

    To molitev najdemo tudi v Razodetju, kjer »Preroki in sveti, vsi, ki so bili umorjeni na zemlji zaradi pričevanja za Jezusa, neizmerna množica tistih, ki so prišli iz velike bridkosti in pred nami dosegli božje kraljestvo, pojejo hvalo in slavo njemu, ki sedi na prestolu, in Jagnjetu.« (KKC 2642)

    To je molitev, ki preprosto hvali Boga, ker je Bog in ne zaradi kakšne posebne ugodnosti ali naklonjenosti. Obhajanje evharistije pogosto imenujemo »hvalna daritev«.

    Povzeto po: https://nadskofija-ljubljana.si/laiki/pet-nacinov-molitve-ki-bodo-spremenili-vase-zivljenje/

    Božje usmiljenje, ki vedno in povsod spremljaš vse ljudi, zaupamo vate!

  3. Hvala says:

    RAZMIŠLJANJE…..

    Ste kdaj v življenju razmišljali ZAKAJ ČLOVEK NIMA SOČUTJA DO SOČLOVEKA, ZAKAJ TEČE V AKCIJO REŠITVE PO SVOJI MISLI, ZAKAJ TO IN ZAKAJ ONO? ZAKAJ?

    GOSPOD ŽELI ČLOVEKU DOPOVEDATI, DA NE MORE ŽIVETI BREZ NJEGA.

    Sv. Janez 15,4-5

    4 Ostanite v meni, in jaz v vas. Kakor mladika sama od sebe ne more roditi sadu, če ne ostane na trti: tako tudi vi ne, če ne ostanete v meni. 5 Jaz sem trta, vi mladike. Kdor ostaja v meni in jaz v njem, ta rodi veliko sadu: zakaj brez mene ne morete ničesar storiti.

    PROSITI JE POTREBNO, SEVEDA KDOR ŽELI ZA GOSPODOVO MILOST ZAUPANJA. Ko človek PREPUŠČA ZAUPANJE BOGU, SE ZAČNE VSE V NJEM IN OKOLI NJEGA SPREMINJATI PO BOŽJI ZAMISLI. ČLOVEK NENADOMA ZAČNE POSTOPAMO GLEDATI Z BOŽJIMI OČMI.

    VIDI RUGAČE KOT PREJ, KO JE GLEDAL SAMO S SVOJIMI OČMI IN MISLIL S SVOJIMI MISLIMI.

    KAKO IN KDAJ ZAUPATI? BREZ GOSPODOVE MILOSTI NE GRE.

    DA JEZUSU DOKAŽEMO ZAUPANJE VANJ, JE POTREBO POPOLNOMA ZAUPATI V NJEGOVO MOČ IN DELOVANJE IN OBLJUBE TUDI TAKRAT, KO SE SITUACIJA IZ DNEVA V DAN SLABŠA, KO GRE BI REKLI “VSE NAVZDOL”, KO NE VIDIŠ ENE SAME BILKE ZA REŠITEV PO ČLOVEŠKO IN TAKRAT ČLOVEK Z VSO ZAUPNOSTJO, KI JO PREMORE NJEGOVO SRCE PROSI, DA GOSPOD REŠI STISKO.

    GOSPODA SLAVA IN MOČ SE BO POKAZALA. Njegova mogočna desnica bo delala čudeže. GOSPOD IZ SLABOTNIH, GREŠNIH IN ZAVOŽENIH ŽIVLJENJIH DOKAŽE SVOJO MOČ IN SLAVO.

    Ali bomo slavili svoje človeške podvige brez Boga?

    • Hvala says:

      Ste mogoče razmišljali, da s svojim človeškim sklepanjem , razmišljanjem in govorjenjem NAREDIMO BLOKADO IN BOGU NE DOVOLIMO REŠITI STISK, KER ŽE VNAPREJ REČEMO -TO NE BO NAREDIL ALI PA REČEMO -NI KONCA IN KRAJA TRPLJENJU, NE BOM ČAKAL, NE BO BOLJŠE itd..itd..

      Pomislimo: KAKO NAJ BOG REŠUJE IN POMAGA, ČE MU ČLOVEK NE DOVOLI IN ČE MU ČLOVEK DOKAZUJE, DA VEČ VE OD NJEGA TUDI S TEM, KO NE ČAKA POTRPEŽLJIVO NA BOŽJO REŠITEV?

  4. Miro says:

    ČESA SE O SOČUTJU LAHKO NAUČIMO V SVETEM PISMU? (Operando)

    ALI JE SOČUTJE ČUSTVO ALI DEJANJE? ALI MORDA OBOJE? ČESA SE O SOČUTJU LAHKO NAUČIMO IZ SVETEGA PISMA? ZAKAJ JE SOČUTJE POMEMBNO IN KAKO SOČUTJE IZRAŽAMO V SODOBNEM ŽIVLJENJU?

    Piše: Anne Marie Kennedy

    Angleška beseda compassion (slov. sočutje) vsebuje latinski koren “pati”, ki pomeni “trpeti” in predpono “com-”, ki pomeni “so-, skupaj”. Sočutje v dobesednem prevodu pomeni “sotrpeti”.

    V angleškem slovarju Merriam Webster je ta beseda opredeljena kot “občutek globokega razumevanja in žalosti ob nekom, ki ga zadene nesreča, skupaj z močno željo po lajšanju njegovega trpljenja.”

    ALI JE SOČUTJE ČUSTVO?

    Močno hrepenenje po lajšanju bolečine nekoga drugega in udejanjanje tega hrepenenja nista ena in ista stvar. Kot kristjani smo poklicani dati prednost dejanjem pred besedami in gestami.

    Morda se v notranjosti naježimo, ko zaslišimo razvodenele besede “misli in molitve”, ki jih nenehno uporabljamo kot odziv na trpljenje, v smislu: ‘ti bom poslal kakšno pozitivno misel’ ali ‘bom nekaj zmolil za tebe.’

    Kolikokrat pa smo zares pozvani, da se z dejanji odzovemo na naše občutke sočutja? Da presežemo zgolj sočustvujoče kimanje z glavo? Kako pogosto sem pripravljen slediti sočutju in zapustiti območje udobja ter se podati na kraj, kjer mi je izrazito neprijetno?

    Ob trpljenju drugih se počutimo neprijetno. Trpljenje je lažje ohranjati na varni razdalji oziroma sočustvovati ali teoretično premišljevati o trpljenju kot z dejanji odgovoriti na sočutje, ki ga čutimo.

    Toda uresničevati dejanja sočutja je natanko to, kar nam Sveto pismo vedno znova kaže: oprijemljivi izrazi ljubezni Boga do njegovih otrok, ki trpijo.

    MNOGE SVETOPISEMSKE OSEBE SO ZGLEDI, KI SO SOČUTJE ŽIVELI

    V Svetem pismu opazimo številne osebe, ki ob srečanju s trpljenjem drugih, ravnajo sočutno in razumevajoče.

    Pomislite na Ruto in njeno globoko ljubezen do tašče Naomi, zaradi katere se je Ruta skupaj z njo preselila v Betlehem potem, ko so tašči umrli mož in sinova.

    Preberemo lahko, kako Boaz iz sočutja zapove svojim hlapcem, naj Ruti dovolijo pobirati žito z njegove njive, da bo lahko preživela.

    Jezus s priliko o dobrem Samarijanu odgovori na vprašanje učitelja postave “Kdo je moj bližnji?”. Duhovnik in levit se izogneta judovskemu popotniku, ki je ta pretepen in na pol mrtev ležal ob poti.

    Četudi je bilo znano, da so se v tistem času Judje in Samarijani med seboj prezirali, je Samarijan popotniku izkazal usmiljenje in poskrbel zanj.

    Čeprav so ga bratje prodali za sužnja, jim je mnogo let pozneje Jožef izkazal usmiljenje, ko so lačni in izstradani prišli v Egipt.

    NESKONČNO BOŽJE USMILJENJE

    “A ti, Gospod, si usmiljen in milostljiv Bog, počasen v jezi in bogat v dobroti in zvestobi.” (Psalmi 86:15)

    Bog vidi naše trpljenje, vendar ga ne zgolj sprejema s pomilovanjem ali razumevanjem, temveč deluje z neizmernim sočutjem in nam izkazuje neskončno potrpežljivost, sočutje, milost in odpuščanje.

    “Toda GOSPODOVA dobrota je od vekomaj, do vekomaj za tiste, ki se ga bojijo, njegova pravičnost do otrok otrok.” (Psalmi 103:17)

    On čuti naše bolečine in nam v osupljivem dejanju, največjem delu Njegovega usmiljenja, podari sina kot žrtev za naše grehe.

    “GOSPODOVE dobrote bom klical v spomin, GOSPODOVA slavna dela, po vsem, kar nam je storil GOSPOD, hiši Izraelovi po veliki dobroti, ki jim jo je izkazal po svojem usmiljenju, po obilju svojih dobrot.” (Izaija 63:7)

    SOČUTNI KRISTUS

    Ob poti sta sedela dva slepa človeka. Ko sta slišala, da Jezus prihaja mimo, sta zavpila: »Usmili se naju, Gospod, Davidov sin!« Množica ju je pograjala, naj umolkneta, ona dva pa sta še bolj zavpila: »Usmili se naju, Gospod, Davidov sin!« Jezus je obstal, ju poklical in rekel: »Kaj hočeta, da vama storim?« Dejala sta mu: »Gospod, da bi se nama odprle oči!« Jezus se ju je usmilil. Dotaknil se je njunih oči in takoj sta spregledala ter šla za njim. (Matej 20:30–34)

    V času Jezusovega zemeljskega poslanstva lahko vedno znova opazimo, kako se Jezusa dotakne potreba po sočutju, zaradi katerega ponudi tolažbo, ozdravljenje in nasvete tistim, ki se zbirajo okoli njega.

    Občuti globoko žalost svojih prijateljev in z njimi joče ob Lazarjevem grobu, preden Lazarja obudi od mrtvih.

    V Evangeliju po Marku lahko preberemo:

    “Ko se je Jezus izkrcal, je zagledal veliko množico. Zasmilili so se mu, ker so bili kakor ovce, ki nimajo pastirja, in jih je začel učiti mnogo stvari.” (Marko 6:34)

    V odlomku o čudežu s hlebi kruha in ribami Jezus svojim učencem glede množico pet tisočih ljudi, ki so se zbrali, da bi poslušali in se učili, pravi:

    “Smili se mi množica, ker že tri dni vztrajajo pri meni in nimajo kaj jesti.” (Marko 8:2)
    Nato jih Jezus iz ljubezni in sočutja vse nahrani, pri čemer ostane še nekaj košar rib in kruha.

    Ta rdeča nit se nadaljuje v vseh evangelijih. Opazujemo lahko, kako Jezus iz ljubezni in usmiljenja zdravi bolne, vrača vid slepim in brani po krivici obtožene.

    Njegovo končno delo sočutja je vsekakor njegovo trpljenje in njegova žrtev za odpuščanje naših grehov.

    ZAKAJ JE SOČUTJE POMEMBNO?

    Če je sočutje opredeljeno kot soudeležba pri trpljenju nekoga z željo, da bi drugemu olajšali to trpljenje, usmiljenje lahko opredelimo kot prijazno in odpuščajoče ravnanje z drugim. Usmiljenje je sad sočutja oziroma predstavlja sočutje v dejanju.

    Primere, v katerih Jezus usmiljeno ozdravi, obnovi, potolaži in odpusti lahko dojemamo kot osebne pozive k dejanjem, naj mu sledimo v njegovem uresničevanju sočutja skozi usmiljenje.

    Kaj nam preprečuje, da bi izkazali pravo sočutje in usmiljenje tistim, ki ga v našem vsakdanjem življenju krvavo potrebujejo? Je to strah, da bi se preveč približali trpljenju drugih ljudi?

    Kakor da bi bilo njihovo trpljenje nalezljivo? Ali sodimo trpljenje drugih ali ga primerjamo s svojim ter se odločamo, čigavo trpljenje si najbolj zasluži naše usmiljenje?

    Božje usmiljenje in sočutje do nas sta neskončna in se vsak dan obnavljata. Nikoli ju ne zmanjka. Sočutje v Svetem pismu nam nudi načrt za vsakdanje življenje.

    Predstavljajte si, kako lahko ozdravljamo sebe in svet, če isto usmiljenje in sočutje izkazujemo tistim, ki ga najbolj potrebujejo.

    Povzeto po:
    https://operando.org/cesa-se-o-socutju-lahko-naucimo-v-svetem-pismu/

    Božje usmiljenje, ki vedno in povsod spremljaš vse ljudi, zaupamo vate!

  5. Miro says:

    MARIJINO MATERINSTVO V RAZMERJU DO CERKVE – MARIJINA VLOGA V RAZMERJU DO CERKVE JE NELOČLJIVA OD TISTEGA NJENEGA ZEDINJENJA S KRISTUSOM, IZ KATEREGA TA VLOGA NEPOSREDNO IZHAJA

    Priporočimo se Svetemu Duhu s prošnjo, naj nas ob branju in premišljevanju Božje besede in Katekizma katoliške Cerkve uvaja v globoke skrivnosti vere, upanja in ljubezni do Boga in sočloveka.

    Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
    vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
    Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
    prenovil boš obličje zemlje.

    Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
    razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
    bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
    vselej radi sprejemali njegove spodbude.
    Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

    Katekizem katoliške Cerkve:

    DOCELA ZEDINJENA S SVOJIM SINOM …

    964 Marijina vloga v razmerju do Cerkve je neločljiva od tistega njenega zedinjenja s Kristusom, iz katerega ta vloga neposredno izhaja. “Ta zveza Matere s Sinom pri odrešilnem delu se kaže od časa Kristusovega deviškega spočetja pa do njegove smrti” (C 57) in je še posebej očitna ob uri njegovega trpljenja:

    Preblažena Devica je napredovala na romanju vere in vztrajala v svojem zedinjenju s Sinom zvesto do križa, pod katerim je, ne brez božjega načrta, stala v globokem sočutju s svojim Edinorojencem in se z materinsko dušo pridružila njegovi daritvi, ko je ljubeče privolila v darovanje klavne žrtve, katero je sama rodila. In končno jo je Kristus Jezus sam, umirajoč na križu, dal za mater učencu z besedami: “Žena, glej, tvoj sin” (Jn 19,26-27) (C 58).
    965 Po vnebohodu svojega Sin j Marija “s svojimi molitvami podpirala prve začetke Cerkve” (C 69). Pridružila se je apostolom in nekaterim ženam in tako “vidimo tudi Marijo, kako je s svojimi molitvami prosila za dar Duha, kateri je bil njo samo obsenčil že ob oznanjenju” (C 59).

    … tudi v svojem vnebovzetju …

    Več o tem na http://www.marija.si/gradivo/kkc/i-marijino-materinstvo-v-razmerju-do-cerkve/

    Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!

  6. Hvala says:

    V STISKI POTREBUJEMO INFUZIJO BOŽJE BESEDE

    https://si.aleteia.org/2021/07/24/v-stiski-potrebujemo-infuzijo-bozje-besede/

    ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    Prepiri, pomanjkanje potrpežljivosti, jeza, neupoštevanje Božje Besede, govoriti eno, delati in misliti drugo itd..itd…; vse to KAŽE NA PORUŠENO BOŽJO HARMONIJOV ČLOVEŠKIH ŽIVLJENJIH.

    BOG JE BOG REDA, VSE PO NJEGOVI ZAPOVEDI JE USKLAJENO, VSE USTVARJENO SLUŽI SVOJEMU NAMENU, BOG ZIDA NAZAJ ZIDOVE NJEGOVE HARMONIJE, ČE MU DOPUSTIMO.

    VES NERED V ŽIVLJENJU IN NESKLADJA NASTAJAJO ZARADI NAŠIH GREHOV-POSLEDIC GREHOV.

    BOG ŽELI NAJPREJ OČISTITI ČLOVEKA, MU DATI NOVO SRCE IN VDIHNITI SVOJEGA SVETEGA DUHA IN PODELITI ŽIVLJENJE V IZOBILJU.

    BOG JE REKEL PO PREROKU EZEKIELU:

    26 Dam vam novo srce in novega duha denem v vašo notranjost. Odstranim kamnito srce iz vašega telesa in vam dam meseno srce. 27 Svojega duha denem v vašo notranjost in storim, da se boste ravnali po mojih zakonih, se držali mojih odlokov in jih izpolnjevali. 28 Prebivali boste v deželi, ki sem jo dal vašim očetom, in boste moje ljudstvo in jaz bom vaš Bog (eZK 36, 26-28).

    • Hvala says:

      KAKO KONKRETNA IN UČINKOVITA JE BOŽJA BESEDA, KO JO VZAMEMO ZARES!

      • Hvala says:

        27 »Vam pa, ki poslušate, pravim: Ljubíte svoje sovražnike, delajte dobro tistim, ki vas sovražijo.
        28 Blagoslavljajte tiste, ki vas preklinjajo, in molíte za tiste, ki grdo ravnajo z vami.
        32 Če ljubite tiste, ki ljubijo vas, kakšno priznanje vam gre? Saj tudi grešniki ljubijo tiste, ki njih ljubijo. 33 Če namreč delate dobro tistim, ki delajo dobro vam, kakšno priznanje vam gre? Tudi grešniki delajo isto. 34 In če posojate tistim, od katerih upate dobiti nazaj, kakšno priznanje vam gre? Tudi grešniki posojajo grešnikom, da prejmejo enako. 35 Vi pa ljubíte svoje sovražnike. Delajte dobro in posojajte, ne da bi za to kaj pričakovali. In vaše plačilo bo veliko in boste sinovi Najvišjega, kajti on je dober tudi do nehvaležnih in hudobnih. 36 Bodite usmiljeni, kakor je usmiljen tudi vaš Oče!«(Lk 6,27-36).
        :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

        Kot smo že velikokrat govorili, VSAK ČLOVEK JE POSEBEJ USTVARJEN PO BOŽJI PODOBI, ZATO JE S ČLOVEŠKIM TRUDOM NEMOGOČE DOSEČI HARMONIJO, NA VSEH RAVNEH ŽIVLJENJA. TO DOSEŽEMO S PODARJENO GOSPODOVO MILOSTJO.

        Kadar človek tega ne razume ali pa noče sprejeti in ker misli, da bo s svojimi ukrepi in mislimi drugih naredil življenje “ČUDOVITO, BREZ TRPLJENJA” ODIDE V AKCIJO.

        Ljudje smo res različni, dva človeka si tudi po zunanjosti nista podobna čeprav imamo vsi NOS, OČI, UŠESA IN USTA.
        Tako so tudi na tem portalu različna mišljenja in gledanja na življenje.

  7. Hvala says:

    NAJVEČJI IN EDINI IZZIV V ZAKONU

    ZAKAJ PRIDE DO PREPIROV? KDAJ IN ZAKAJ MOŽ IN ŽENA POSTANETA NEZADOVOLJNA V ZAKONU? KAJ JE VZROK, DA SI ZAKONCA NISTA VEČ ZVESTA? ODGOVOR NA VSA TA VPRAŠANJA JE ISTI:NEIZPOLNJENA PRIČAKOVANJA. TO JE NAJVEČJI IN POGOSTO NEIMENOVANI RAZGLOG ZA TEŽAVE V ZAKONU

    Pogosto imamo v zakonu napačna pričakovanja. Če se ne uresničijo, smo nezadovoljni. In takih primerov je nešteto. Mislil sem, da bo moj zakon takšen, zdaj pa je drugačen. Mislil sem, da bo zakonec izpolnil vsako mojo potrebo, a izkazalo se je, da je ne more.

    Kdor svojemu zakoncu ne zna dati prave vrednosti, mu ne dovoli rasti. Z zmotnim pogledom išče v drugem odnosu tisto, kar po njegovem nima več v zakonu in se igra z nerazdružljivostjo zakonske zveze. Postal je žrtev resničnosti, ki jo je sam zgradil.

    Z nadomestkom krepostne podobe si prizadeva postati intimen z drugo osebo in se opravičuje s frazami, kot so: Za svoj zakon sem naredil-a vse, ampak … ali Moje razočaranje je zaradi nje/njega zelo veliko.

    Nazadnje v svoji ranjenosti najde osebo, ki muji to verjame, in se loči od svojega zakonca, da oblikuje NOV ODNOS, v katerem se z veliko verjetnostjo začne NOV CIKEL SAMOPREVAR (Aleteia).

    https://si.aleteia.org/2019/07/12/najvecji-in-edini-izziv-v-zakonu/
    ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    Človek išče v zakonski skupnosti idealno, gladko življenje. Spomniti se je potrebno, da smo vsi samo ljudje, vsak s svojimi slabostmi, napakami in prineseno “PRTLJAGO” V ZAKON IZ SVOJE DRUŽINE V KATERI SMO SE RODILI.
    Veliko nesoglasij prihaja zaradi popolnoma NEPOMEMBNIH STVARI, MALO ZRNO NEUJEMANJA, KI RASTE KOT GORČIČNO ZRNO.

    Včasih nekdo ne soglaša glede hrane, ker je mati doma kuhala in pospravljala drugače, na finance ima tako in tako vsak človek svoj pogled, glede na to na kaj daje prioriteto, nekdo ima rad vse uglajeno in pospravljeno do milimetra kar je bolezensko, itd. itd. spisek bi lahko strnili v knjigo.

    KER SMO NA SVETU UNIKATI, TAKE NAS JE BOG USTVARIL, SE JE POTREBNO PRILAGAJATI DRUG DRUGEMU. ČE EN ZAKONEC NI VEREN, KAR JE ŠE POSEBEJ HUDO TRPLJENJE, SE TUDI DA NORMALNO ŽIVETI Z BOŽJO POMOČJO.

    Če človek z POLNO VERO V BOGA, UPANJEM IN PRIČAKOVANJEM REŠITVE OD BOGA MOLI IN IZROČA GOSPODU ŽIVLJENJE V DVOJE, BO GOSPOD POSEGEL VMES. TREBA PA JE IMETI POTRPLJENJE. ČE NE MOLI DRUŽINA, MOLI NEKDO DRUG NA SVETU IN BOG TUDI TO LAHKO UPORABI.

    Sama zagovarjam, da v današnjem času NI DOVOLJ POTRPLJENJA , pa ne samo v zakonu, tudi ga ni na cesti, na delovnem mestu, v trgovini itd.. NEKAŠNI IZPADI, IZBRUHI JEZE SO ZELO POGOSTI.

    Šok , ki nastane v zakonu najprej je, ko mine zaljubljenost in začneta oba odkrivati NAPAKE, SLABOSTI itd…SAJ ZALJUBLJENOST NE TRAJA CELO ŽIVLJENJE. POTEM PRIDE LJUBEZEN, KI PREMAGA VSE: NAPAKE, SLABOSTI, NESKLADJA_ LJUBEZEN JE VEČNA, ČE PA LJUBEZNI NI, JO GOSPOD LAHKO PODARI.

    Vse je rešljivo z Božjo pomočjo. ZAKAJ LJUDJE IŠČEMO POPOLNEGA ČLOVEKA NA SVETU, ČE GA NI. Saj smo vsi samo ljudje!

    Tudi to je zanka hudobca, utvara. Včasih rečejo- drugje mi bo pa bolje. KAKO TI TO VEŠ, DA TI BO BOLJE? KDO TI JE TO POVEDAL?

    Vsi imamo slabosti, grehe in napake. Razlika je v spoznavanju samega sebe. Dokler človek obtožuje , da je za vse kriv drugi zakonec, je gledanje samo z ene strani. Vsak ima svoje želje, navade, hobije, rekreacijo itd…KAKO TO USKLADITI IN SKUPNO ŽIVETI?

    TO GRE Z BOŽJO POMOČJO. ČE SMO MOLILI- NAJ JEZUS UPODOBI NAŠA SRCA PO SVOJEM SRCU JE TO RES. Potem bo prilagajanje tako močno in lepo, da bo človek hrepenel po njem. Ne bo več človeške sebičnosti, pogledov …….

    ČE BOGA JEMLJEMO RES KOT BOGA, NJEGOVO BESEDO EDINO IN ZVELIČAVNO, KAJ JE POTEM PROBLEM? PROBLEM JE, DA SE ČLOVEK NA ZAČETKU ŽELI IZOGNITI BITKI , VZAME STVARI IN ODIDE, DA BO POISKAL KRAJ, KJER NE BO BITKE IN “ŽIVLJENJSKEGA VIHARJA”. IZOGNITI SE BOJEM IN PRITI DO REŠITVE! IDEALNE IN LAHKE IN BOLJŠE.

    BOG DAJE MOČ, POMOČ, RAZSVETLJENJE. ČE JE ZDRUŽIL ZAKON S SVOJIM BLAGOSLOVOM, GA NE BO RAZDIRAL, AMPAK BO DAL VSE, DA BO DRUŽINO POTEGNIL IZ ZAKONSKE STISKE, ČE MU BODO ZAUPALI: ALI JE ZA BOGA KAJ PRETEŽKO?

    BOG JE REKEL PO PREROKU JEREMIJU:

    Zgodila se je Gospodova beseda Jeremiju, rekoč: 27 Glej, jaz sem Gospod, Bog vsega mesa. Ali je kaj pretežko zame? (Jer 32,26-27).

    VIDITE, ČE BI NJEGOVE BESEDE JEMALI RESNO, BI BILO ŽIVLJENJE DRUGAČNO.

    PO OVINKIH IN GREBENIH, TUDI MOGOČE IZ PREPADA BOG REŠUJE. Božja pota niso naša pota.

    V Svetem pismu je pisano o tem. Tudi trpečega Joba ni razumela žena, pa je vzdržal zraven nje. Rekla mu je:

    Tedaj mu je rekla njegova žena: »Ali se boš še oklepal svoje popolnosti? Boga prekolni in umri!« 10 On pa ji je rekel: »Govoriš, kakor govori brezbožna ženska! Tudi dobro smo prejemali od Boga, zakaj bi hudega ne sprejeli?« Pri vsem tem Job ni grešil s svojimi ustnicami (Job 2,9-10).

    Tudi Tobita žena ni razumela in ni soglašala z njegovim načinom življenja.

    14 Žena mi je rekla: »Poleg plačila so mi dali še darilo.« Jaz pa ji nisem verjel in sem rekel, naj kozlička vrne gospodarjem, in sem se razjezil nanjo. Žena pa mi je odvrnila: »Le kaj imaš od svoje miloščine? Le kaj od svojih pravičnih del? Saj vidimo, kaj je od tega!«(Tob 2,14).

    Mogoče bo kdo rekel, da ne vem , kaj govorim o tem. VENDAR BOG VE IN POZNA RESNICO!

    PROSIMO JEZUSA ZA MILOST POTRPEŽLJIVOSTI.

    POTRPEŽLJIVOST

    »Tisti pa, ki zaupajo v GOSPODA, obnavljajo svojo moč, vzdigujejo trup kakor orli, tekajo, pa ne opešajo, hodijo, pa ne omagajo.«

    Izaija 40:31

    Včasih rečemo ‘sveta potrpežljivost’ (to pomeni, da potrpežljivost iz nas dela svetnike). Mi smo tisti, ki moramo znati povezati potrpežljivost s Svetim Duhom. Padre Mariano, slavni televizijski pridigar (1906–1972), je takole govoril o potrpežljivosti: »Ne vem, če je bilo kdaj kakšni svetnici ime Potrpežljivost, bila bi pa zelo potrebna. Nekoč mi je neka zelo razgledana oseba rekla, da so za naše življenje zelo pomembne tri stvari: ščepec znanosti, žlica modrosti in sod potrpežljivosti. Da bi živeli – je nadaljeval oče Mariano – in dovolili tudi drugim, da bi živeli v miru. Če nimamo svetnice, ki bi se imenovala Potrpežljivost, pa je gotovo potrpežljivost tista, ki nas vse dela svetnike …« (ognjišče).

    Svetost vidim v potrpežljivem božjem ljudstvu: v ženi, ki skrbi za svoje otroke, v možu, ki gara, da domov prinese kruh. (papež Frančišek)

    Potrpežljivost je oblika krščanskega poguma in srčnosti. Lažje se je boriti proti zlu in premagovati zlo, kakor prenašati hudo. (Tomaš Špidlik)

    • Hvala says:

      ZAUPATI BOŽJI BESEDI JE NAJBOLJŠE, KAR LAHKO STORIMO V TRENUTKU SKUŠNJAVE

      BOG NAM JE DAL KNJIGO, NAPISANO PO NAVDIHU SVETEGA DUHA, KI NAM GOVORI, KDO SMO IN KAKŠNI NAJ BI POSTALI.

      Človek se vse preveč zanaša na svoje moči in rešitve, Boga pa izloča iz vsakdanjega življenja (dela, spanja, pomoči , stiske), pusti Ga v Cerkvi in odide na pot brez Njega . S svojo človeško modrostjo želi ukrepati po svoje.

  8. Miro says:

    NE ČAKAMO NA ŠTEVILČNOST

    Ne strinjam se z velikopoteznostjo v delovanju. Za nas je pomemben posameznik. Da se naučimo
    ljubiti človeka, moramo biti v tesnem stiku z njim. Če čakamo, da si bomo pridobili številčnost, se
    bomo izgubili v njej in nikoli ne bomo sposobni pokazati ljubezni in spoštovanja do človeka. Jaz
    verujem v osebo in gradim na medsebojnem odnosu. Vsak posameznik je zame Kristus in ker je
    Jezus edini, je zame vsak posameznik v tistem trenutku edini na svetu.

    Misli sv. Matere Terezije, Poslanstvo ljubezni, zbrala Dorothy S. Hunt, izdala Družina 1988

    Božje usmiljenje, ki vedno in povsod spremljaš vse ljudi, zaupamo vate!

  9. Miro says:

    KRŠČANSKO VESELJE JE MIR

    »Trdna skala, na katero se opira kristjanovo veselje, je spomin. Ne moremo namreč pozabiti, kaj je Gospod za nas storil, da nas je prerodil v novo življenje. Enako je z upanjem na tisto, kar nas čaka, to je srečanje z Božjim Sinom. Spomin in upanje sta po papeževih besedah dve sestavini, ki kristjanom omogočata, da živijo veselje. Ne votlega veselja, ampak veselje, katerega prva stopnja je mir. Papež je dejal: »Veselje ne pomeni smejanja. Ne, ni to. Veselje ne pomeni biti zabaven. Ne, ni to. Je nekaj drugega. Krščansko veselje je mir. Mir, ki je v koreninah, mir srca, mir, ki nam ga lahko dá samo Bog. To je krščansko veselje. Tega veselja ni lahko varovati.« (odlomek iz homilije papeža Frančiška: Veselje je kristjanovo dihanje, maj 2018)

    Božje usmiljenje, ti veselje in neizmerna radost vseh svetih, zaupamo vate!

  10. Miro says:

    KAKOR SO NASPROTOVALI JEZUSU, BODO NASPROTOVALI TUDI UČENCEM. VZROK PREGANJANJA JE ZVESTO ŽIVLJENJE V VERI. UČENEC MORA OHRANITI PREPROSTOST IN POKONČNOST V ZAVESTI, DA V TEM BOJU NE BO NIKOLI OSTAL SAM

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO MATEJU (Mt 10,16-23)

    »Glejte, pošiljam vas kakor ovce med volkove. Bodite torej preudarni kakor kače in nepokvarjeni kakor golobje. Varujte pa se ljudi, ker vas bodo izdajali sodiščem in bičali po svojih shodnicah. Pred oblastnike in kralje vas bodo vlačili zaradi mene, v pričevanje njim in poganom. Kadar pa vas izročijo, ne skrbite, kako in kaj bi govorili, kajti tisto uro vam bo dano, kaj naj bi govorili. Ne boste namreč govorili vi, temveč Duh vašega Očeta bo govoril v vas. Izdajal pa bo v smrt brat brata in oče sina. Otroci bodo vstajali zoper starše in jih izročali v smrt. Vsi vas bodo sovražili zaradi mojega imena; toda kdor bo vztrajal do konca, bo rešen. Kadar vas bodo preganjali v enem mestu, bežite v drugo. Resnično, povem vam: Ne boste obhodili Izraelovih mest, dokler ne pride Sin človekov.«

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Mt+10%2C16-23&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    Kakor so nasprotovali Jezusu, bodo nasprotovali tudi učencem. Vzrok preganjanja je zvesto življenje v veri. Učenec mora ohraniti preprostost in pokončnost v zavesti, da v tem boju ne bo nikoli ostal sam. Z zvestobo vsak dan se bom pripravil na vztrajnost v preizkušnjah. Gospod, daj mi moč Svetega Duha, da bom lepo pričeval zate in ne bom padel v strah ter kompromise. (Luč Besede rodi življenje, Primož Krečič)

    Božje usmiljenje, ki izviraš iz Presvetega Srca Jezusovega, zaupamo vate!

Dodaj odgovor za Hvala Prekliči odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja